Novosti na Rnjižnem trgu PUBLIKACIJE SŠM. Tudi letos je poslala Slovenska šolska matica svojim članom tri knjige: »Pedagoški zbornik« XXXI. zv., Hessenovo knjigo »Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične obrazbene politike« in Senkovičevo »Novodobno šolsko delo«. Pedagoški zbornik se odlikuje tudi letos po prav pestri vsebini. S toplo posmrtnicp soustanovitelju SŠM dr. J. Bezjaku se pričenja (-en-), Horacija se spominja ob dvatisočletnici njegovega rojstva (A. Sovre), o pedagoški fakulteti in vobče o potrebi reforme učit. izobrazbe razpravlja (dr. K. Ozvald), v študij fonctike nas uvaja (Fr. Germ), duhovni obraz sodobne mladine nam prikazuje (dr. St. Gogala), s posebnim člankom prispeva k poznavanju kmečke mladine (J. Jurančič). s\ovenske začetne šole opisuje (V. Brumen), o problematiki učiteljskega mladega rodu raz- glablja (E. Vranc), vlogo starosti in mladosti v življenju poedinca in v organski celoti ljudstva prikazuje (dr. K. Ozvald), s socialno strukturo dijakov na mariboTski gimnaziji se bavi (D. Cvetko), tudi na varstvo deklet ne pozablja (A. Lebar), J. Novaka se spominja in opozarja na njegovo Biografijo kranjskih išolnikov (E. Bojc) ter končno govori o načrtih za potreben šolski muzej (E. B.), skratka: gotovo 'bo za vsakega nckaj. Kar težko je dati prednost temu ali onemu članku; vsi so lepi in zbornik se nam je tudi letos dostojno ipredstavil. Sergej Hessen nam v svojem spisu prikazuje pedagoške prili-ke v sodobni Rusiji. Sam naglaša še iposebej, da se je držal avtentičnih virov uradne in poluradne sovjetske literature. S tem je knjiga samo pridobila, kajti avtor skuša v resnici objektivno prikazati razvoj pedagoških prilik v Rusiji in nam postreza s svojim osebnim mnenjem le na koncu posameznih poglavij. Zanimiva je njegova delitev te dobe v manjše časovne enote. Tudi sovjetska pedagogika je nihala sem ter tja ter je iskala samo sebe. Skoraj bi lahko rekli, da je hotela preizkusiti vse ekstreme in narediti ostalemu svetu uslugo z velikanskim poizkusom, pri katerem se moremo veliko uči'ti. Najlepši nauk, ki nam ga daje, pa je: tudi pedagoška kultura ima svoje lastne zakonitosti in v nekem oziru zahteva zase avtonomijo. M. Senkovič nudi osnutek idejnih smernic za izdelavo in izvajanje učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo. Knjižica je čisto praktična in bo gotovo prav prišla učiteljstvu, vsaj mnogo napotkov mu bo lahko dala in to ne le za sestavo učnih načrtov, temveč vobče za reševanje vprašanj, ki srečujejo učitelja vsak dan pri njegovem delu. V tem ali onem oziru bo marda kdo gledal te stvari drugače, a avtor ima pač pravioo do svojega gledanja. Nekoliko pa moti pretesno naslanjanje na sedanje določbe, ki se prej ali slej lahko izpremene. Bolje bi bilo, ko bi avtor dal le čisto pedagoške smernice, a na razne dolocbe bi le opozarjal. V podrobno oceno se ne moremo spuščati. SŠM n-a.j le skirbi, da bo članstvu po možnosti nudila vsako leto toliko, kakor je dala letos. Članstvo in vobče učiteljstvo pa skrbi, da bo lahko nudila! -en.