OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« | hbajft tedensko, in rioer vsak I petek in stiane: 1 celoletno .... Din 40.— 1 polletno Din 20.— I posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE ■r " . 1 ■' '' ;'i.' ■ • -•* ■ *' UredtaKtvo ln upmvntttvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi •e ne sprejemajo. Rokopisi n ae vračajo. Ponatiskl dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poStni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. - XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 3. marca 1933. Štev. 5. Brige in težnje našega stanu (Govor člana banovinskega sveta g. Zadravca ob priliki proračunske debate v banovinskem svetu.) Gosipod ban! Gospodje svetniki! Čast mi je kot pripadniku obrtniškega stanu, 'ki mi daje dolžnost zastopati ga kot člani banovinskega sveta, na tem mestu izpregovoriiti nekoliko o položaju te važne gospodarske panoge v dravski banovini. Smaltram za zadostno dokaz velike gospodarske in socdjalne •važnosti, pa tudi politične važnosti tega stanu, dejstvo, da obrtniški stan predstavlja v dravski banovini 31.754 produkcijskih obratov, ki so porazdeljeni na okroglo 24.000 imetnikov. K temu mi je že dodati, da zaposluje ta množina obrtmifcov-poedfticev še okrog 20.000 pomožnega osobja, to je pomočnikov in vajencev, če k temu ogromnemu Številu prištejemo še člane obrtniških družin in družin obrtniških pomočnikov, potem predstavlja množica obrtniškega stanu » svojim pomožnim delavstvom in člani dtoižine skoraj eno petino celotnega števila prebivalstva dravske banovine. Kako pa se godi danes obrtniškemu stanu v dravski banovini'? Odgovor na to vprašanje nam podaja naravnost obupno sliko. Statistika, ki' so jo Obrale gospodarske korporacilje, predvsem naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kaže, da je obrtniška proizvodnja padla, v minulem letu 1932 napram letu 1931 v pretežni veffini1 obrtniških panog za povprečno 50%. Cene izdelkov v mnogih najvažnejših obrtniških strokah, bodisi kovinarski, lesni, oblačilni, gradbeni alli živilski, so padlle za 15, 20 in tudi več odstotkov, ne da bi se v istem razmerju znižali režijski stroški in cene surovinam. Ugotoviti1 je nasprotno, da so cene mnogim surovinam, orodju in tehničnemu blagu, osobito onemu, ki ga moramo uvažati ter iga nato predeluje ali inštalira in montira naš obrtnik, porasle. Delo iln naročila, ki še prestajajo, so plalčana slabo; obrtnik sam T>a brez gotovine le redkokdaj 'dobi za obratovanje potrebne pripomočke in surovine. Mestno obrtništvo in obrtništvo v industrijskih krajih trpita ogromne izgube na zaposflitvi in naročilih zaradi redukcij) osobja in prejemkov meščanskih in delavskih slojev, podeželsko obrtništvo pa zaradi1 velike oslabelosti touipne moči kmeta. Če se vprašamo, kakšni izgledi1 v pogledu zaposlitve se kažejo za bližnjo bodočnost, moramo žal ugotoviti, da še slabši. Vzemimo v poštev samo stavbne stroke, že pred nekaj meseci bi moralo biti razvidno, koliko dela imamo pričakovati za prihodnjo gradbeno sezono. Po prijavah za nove gradbe ali gradbene preureditve pri oblastvih, kaže, da se bo v prihodnjem letu omejMo vse gradbeno gibanje le še na dovrši-tev že v prejšnjem leitu pričetih zlgradb, to le v nekaterih jako redkih primerih se bo gradilo nanovo. PM gradbi dobe delo in zaslužek ne samo: stavbna, zidarska, tesarska in kamnoseška stroka, temveč tudi cela vrsta drugih rokodelcev, kakor: mizarji, ključavničarji, kleparji, steklarji, ipaiketarji, inštalaterji, slikarji, krovci itd. Njihov in delavski zaslužek je prenosljiv na razne druge, osobito Oblačilne in živilske stroke. Že tu vidimo posledice, ki jih bo imelo pomanjkanje stavbnega detla v prihodlnlji sezoni. S perspektive tega težkega gospodarskega pOložaja našega obrtništva in. ob skribipolnih iizgledih za bližnjo bodočnost, nam je premotrivati druge težko-če in slkrbi, ki jih ima danes obrtniški etan. Predvsem mi je pokazati na. po-jaiv nelegalne in nelojalne konkurence. Vprašanje nelegalne konkurence ali skratika šušmarstva, je postalo tako pereče, da obrtništvo z upravičenostjo označuje danes šušmarstvo za rak-rano svojega stanu. Ni še dokončano zbiranje gradiva o številu šušmarjev in vrednosti dela, ki ga izvrši šušmar v dravski banovini na škodo obrbnika. Zadostuje pa mi omeniti, da se je pred nekaj leti zbrala po Obrtniških združenjih samo statistika primerov ovadb proti šušmarjem. Ugotovljeno je bilo, da imamo v dravski banovini najmanj okrog 4000 do 5000 šušmarjev — to je skoro ena petina števila vseh legalnih obrtnikov. To šitevilo pa se je v zadnjih letih, osoibito v zadkijem času zaradi redukcij delavstva v obrtniških in industrijskih obratih in vsled težke gospo- obrtu? Gospoda, kdor zagovarja in pospešuje šušmarstvo in ubija obrt, ta ubija možnost, da ne dobi velik del našega kmečkega naraščaja svoj kruh in eksistenco. Danes naš kmečki človek, naš kmečki naraščaj ne dobi več dela in zaslužka v Ameriki, v Westfa2iji, v Franciji in rumunskih šumah. Kam bomo pa šli z našim kmečkim naraščajem, kje bo ddbil srvoj kruh in svojo eksistenco, če mu je ne bo mogla dati dbrt!? Zato je v eminentnem interesu agrarne politike, ako se podpira in ščiti legalni obrt in ako se zato čim strožje preganja šušmarstvo. V ta namen pa ne ■zadostujejo samo sporadični upravni ukrepi, temveč je treba sistematične akcije s strani upravnih in drugih oblasti. Tudi z izjemami glede kakršnekoli stroke v at ran! Odločno je treba nastopiti proti vsakemu ustanavljanju, osobito Bafinih izdelovalni« in popravljal-nic čevJjev, proti konfekciji, ki na nelojalen način konkurira krojaštvu, proti šušmarsftvu: v lesni, kovinarski ih stavbni strOki, pa tudi v živilskih atro- ■wx::+, Jakob Zadravec BANSKI SVETNIK, ČLAN ZBORNICE TOI, ČASTNI PREDSEDNIK ZVEZE OBRTNIH DRUŠTEV V CELJU, ODLIČEN POBORNIK ZA OBRTNIŠKE PRAVICE IN NAŠ AGILNI SOTRUDNIK darske kriize, najmanj podvojilo; Številke nam kažejo, kako ogrommo škodo itrpi zaradi šušmarstva naš obrtnik, koliko škodo utrpijo: država, banovina in občina, ker se od šušmarskega dela ne plačujejo davki im dokllade, in koliko škodo ima vsiled šušmarstva tudi delavstvo samo, ker zaradi pomanjkanja naročil, 'ki' jih obrtniku odjeda šušmar, obrtnik ne zmore več, da bi zaposlil in plačal pomožnega delavca. Tudi naš Kmečki stan trpi vsled propadanja obrta in širjenja šuSmarstva (le ogromno škodo. čital isem, pa zatrjevali so in to še celo na jako merodajnih mestih, da je kmetu :le v korist, če se proti1 šušmarjem ne postopa strogo. »Čemu hoditi zaradi popravila voza, kmetijskega orodja itd. k oddaljenemu obrtniku, ko pa lahko cenejše vse napravi bližnji šušmar-samouk,« pravijo zagovorniki nelegalnega Obrtovanja. Tem bi odgovoril to-le: »Malo je takih kmetij v dravski banovini, ki bi mogle prehraniti gospodarjeve potomce. Večina kmetovih otrok mora iti po svetu s trebuhom za kruhom, in še edinec, ki je ostal na posestvu Ikot dedič, mora prepogosto poleg kmečkega dela gledati, da si preskrbi še kak drugi vir za prehranjevanje sebe in družine. Kje naj pa dobi velika večdna onih kmečkih otrok, ki morajo od hiše, svoj kruh in poklic? V kah je poleg zaščite konsumemta treba pravično 'zaščititi tudi producenta, pa naj gre tn za peka ali mesarja. Nikdo ne bo odrekel kmetu pravice, da zakolje živino v sili, to je, če zboli ali če se mu ponesreči, ali če je talko pomanjkanje krme, da je res 'treba živino zaklati. Odločno pa je nastopiti proti temu, da bi živino klali ljudje, ki niso kmetovalci, ali da bi bila živina klana kar na delbelo po raznih skednjih in šupah. Tudi ne gre podpirati špeharstva v mariborskem okolišu, ki na debelo kiupuje in meče na fcrg slanino in meso prašičev, M so bili uvoženi v dravsko banovino iz drugih pokrajin mimo našega lastnega kmeta. Kr. banslka uprava je dala strogo naredbo proti' šušmarjem v me&ecu decembru minulega leta na predlog Žbomice za trgovino, Ohrt in industrijo, predmetne naredbe pa nikakor nočejo izvajati, kakor 'treba. Oprošča se ali pa sploh ne ovadi kljub temu notoričnih šušmarjev, pač pa se strogo kaznujejo obrtniki, fci nimajo v redu napisne table. Orožništvo, županstva in drugi javni organi morajo .vestino in strogo postopati kakor to banska uredlba odreja, sicer zadene krivda nje, če ljudstvo ne bo imelo spoštovanja do tega kar odredijo višja Oblasftva. Zgrešeno je, ako banska uprava kaznovanim šušmarjem kazni znižuje, ali jih oprošča in ako se ne upoštevajo izjave in informacije v obrtnem zakonu predvidenih obrtniških združenj, ki za svojo izjavo odgovarjajo, pač pa se nasprotno upoštevajo gotovih organov izjave, ki so se v številnih primerih izkazale za nezanesljive in površne. Če obrtni zakon predvideva za določanje cen kompetenco obrtnega oblastiva in zaslišanje pristojne zadruge ter zbornice, naj se javni organi po tem tudi ravnajo. Povsem neumestni so posebni oziri na gotove staleže. Tudi Obrtnik je delavec, tudi obrtnik dbdehije zemljo in kmetuje. Zato ima pravico, da se enako kakor druge, zaščiti tudi njega in da se zakon, ki urejuje obrtcrvanje, itevaja tako, kakor se izvajajo tudi drugi zakoni. Težko mi je, a dolžhost me veže, da s tega mesta izpregovorim nekaj besed tiutfi o delavski zaščiti, osobito o organu delavske zaščite, o inšpekciji dela, im o onih organih, v katerih kompetenco spada odločanje o primernosti ureditve obrtniških delavnic. Težke so pritožbe obrtništva proti načinu, kako se danes često postopa v tem pogledu. Zahteva se najmodernejša ureditev primitivnih obrtniških delavnic, kar je zvezano z velikimi stroški. Obrtnik v mnogih primerih sploh nima delavnice v svoji, temveč v tuji hiši. Izpostavljen je odpovedi In vendar je terjano od' njega, da mora delavnico, ki bi v praksi' povsem zadostovala, izpremenlti, izvršiti dozidave zaradi svetlobe, večje prostornine itd. Mar dotični, ki o tem odločajo, prav nič ne mislijo,- da živimo v dobi težke gospodarske krize, ko člOvek niti svojega lastnega denarja ne dobi iz hranilnice, 'ko moramo biti veseli, da imamo sploh delo in da moremo nuditi možnost zaposlitve delavcu in da v takih razmerah ne gre slepo izvajati predpise, Id so izšli v doM najboljše konjunkture, ki pa so hipermoderni in primerni 'kvečjemu za Anglijo ali Nemčijo, 'ki sta visoko razviti industrijski državi, nikakor pa ne za nas, ki smo v mnogočem Šele v povojih. Delavska zaščita in obrtna zakonodaja zahtevata, da se sme vajenca uporabiti samo za dela, pri katerih se izuči. Vidimo pa, ma piimer v pekovski stroki, kjer se more izučiti učenec samo v času nočnega dela, da takrat me sme biti v delavnici im hm torej preostaja potem še samo raznašanje žemelj. Če je pomočnik sitar 17 let, sme delati ponoči, če vajenec še ni star IS let, mu je to prepovedano. Kazni obrtnikov najrazličnejših strok, v mestih in ha deželi, ki se pregrešijo glede časa zaposlenosti, četudi žive v skupriem gospodinjstvu s pomožnim delavstvom, so naravnost drakonske. Ko vidimo na eni strani s kolikimi težkočami, pomanjkamjem dela in ii-daitki se mora boriti obrtnik, pa vidimo na drugi strani, da je popolnoma obnemogel pod težkim davčnim bremenom iti drugimi javnimi dajatvami, med temi osobito pod težo dajatev za socljal-no zavarovanje delavcev. Obstoju obrtno-madaljevalnih šol se posvteča vse premalo pozornosti. Čeprav imajo občitte skrb za vzdrževanje teh šol, se iste po velikem delu niti niso zmenile za to, da bi postavile tozadevne zadostne postavke v proračun. Za prihodnje šolsko leto prosimo, da se te šole primemo upoštevajo. Končno mi je omeniti še nujno potrebo, da se obrtništvu priskoči na pomoč z raznimi obrtno-pospeševalnimi akcijami. Na eni strani je neobhodno potrebno, da se čim krepkejše in izdatneje podpre naše obrtno-* nadaljevalno šolstvo zaradi izobraževanja Obrtnega naraščaja, na drugi strani pa institucije, ki skibe za dopolnilno izobrazbo potom tečajev, predavanj in drugega. Josip Rebek: Resnost pri obravnavanju obrtniških vprašanj S tem v zvezi mi je omeniti Se nujno potrebno nravstvene in fizične vzgoje obrtnega naraščaja, iki jo je trefba pospeševati s podpiranjem in ustanavljanjem vajenskih domov. H koncu ipa naj še dodam, d!a je treba posvečati s strani merodajnih oblasti vso pažnjo predlogom in zahtevam (pristojnih Obrtniških korporacij, to je: obrtniških združenj, okrožnih odborov in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Uvodoma sem še omenil števillično moč, gospodarsko važnost in prevažno vlogo v socijalinem in nacijonalnem pogledu, ki jo ima obrtni stan. Zaključujem zato a pozivom, da naj visoka banska uprava posveča temu stanu v bodoče še večjo pažnjo, in da se osobito brez odloga ustreže v ta namen predlogom, ki so stavljeni v resoluciji. Drago Žabkar - 50-letnik Pred dnevi je slavil svoj petdeseti življenjski jubilej naš dobri tovariš g. Drago 2a)bkar, tajnik Zveze obrtnih društev v Celju, širšemu krogu naših cenj. naročnikov in čitateljev je znan g. Žabkar po odlomkih iz zgodovine našega obrta in obrtniške organizacije, ki smo jih svoječasno priobčili, so pa izšli izpod njegovega peresa še tudi številni drugi članki, čeprav jih kot avtor ni podpisal. Obrtniški pokret, kateremu se je z vso ljubeznijo »posvetil, da mu pomaga do podviga in da doprinese tudi svoj delež aktivne delavnosti, ga šteje v krog svojih odličnih pobornikov za obrtniške pravice. Njegovo delo kot tajnika Zveze obrtnih društev je bilo veliko. Kdo le iprešteje vse njegove priznane referate, ki jih je oddržal po raznih zborovanjih, kdo ima vipogled v njegovo, vprav mravljično delavnost in veliko prizadevanje za uresničenje načrta postavitve Obrtniškega doma v Celju? V osebni skromnosti1 je bilo njegovo delo, ki ga še danes vrši z nezmanjšano voljo, veliko in bogato delo. Upoštevajoč njegov nesebični interes koristiti obrtništvu in to delo, nam je prav prijetna dolžnost, da mu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo: Še mnoga leta!_________________ Napisi na obrtnih obratovalnicah Po razpisu kraljevske banisike uprave objavlja Zbornica za trgovino, olbrt in industrijo v Ljubljani nastopna pojasnila: »Po § 128., odstavek 1., obut. zakona se morajo obrtmi lokali vidno im razločno označiti z napisom na vnanji strani v državnem jeziku. iNapis mora vsebovati popolno rodbinsiko (priimek) in rojstno ime imatinilka oibr-ta. Prav to je veljalo po § 44. obrtnega reda iz leta 1907 za vse obrtnike, razen, za one pnotolkollrans trgoivce, ki so po vpisu v sodnem registru smeli skrajšati s.vloje .rojstno ime v firmi. L e-tein prot'okoliranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932, se dopušča, da smejo svoje trgovimislke lokale označevati skladno s svoječasnim obrtnim listom ali koncesijsko listino z okrajšavo rojstnega imena, vpo&tevaje določilo § 446. (l) olbrt. zak. Za vse drage obiilfcnike, ki so si pred 9. marcem pridobili obrtno pravico, je že takrat veljal predpis, da, morajo rabiti tudi polno rojstno ime v firmi. Novi obrtni zakon niiti protokoli ranim 'trgovcem, ki si šele po 9. marcu 1932 pridobe pooblastilo'ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšave rojstnega imena. Napis mora biti po velikosti črtk označen tako, da ne morejo nastati zmote. To velja zlasti tudi za družbe, katedre označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, ali kolikor tega zakon ne dovoljuje. V napis se smejo poleg označenega postavljati tudi druge neosebne označbe ali pristavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niiti v § 128. niti v § 48. obrtnega zakona. Ce se pa hoče označiti tudi stroka, mora biitii napis v skladu z izdanim pooblastilom ali1 dovollilom. Gostilničarski obrti se morajo označiti z nazivom po § 76. obrtn. zak. točka 1., 2. in 5, vendar pa velja za one obratovalnice, ki so obstojale že pred 9. marcem 1932, ugodnost § 448 obrt. zak., dokler se tuuradlno ne predipiše rok, omenjen v 2. odstavku tega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po § 128., odstavek 7, obrt. zak., bo tudti označba stroke v obrtnih napisih obvezna«. Kraljevska banska uprava je prepustila določitev roka za izvedbo § 138. obrtnega zakotna prvostopnim olblast-vom. Meseca februarja je priobčilo »Jutro« poročilo o zborovanju društva jugoslo-venskih obrtnikov v Celju. Z ozirom na to poročilo moram kot predsednik Zbornica za TOI in načelnik njenega obrtnega odseka ugotoviti: Kdor je objektivno zasledoval delo obrtnega odseka naše zbornice, se je lahko prepričal, da je obrtni odsek vse predloge glede pobijanja šušmarstva, glede davčnih vprašanj, cenenih kreditov za obrtnike, socialnega zavarovanja in glede stroge prakse pri mojstrskih izpitih do potankosti predelal in tudi poslal na merodajna mesta. Osobita pažnja je bila posvečena s strani zbornice pobijanju šušmarstva. Kr. banska uprava v Ljubljani je hvalevredno upoštevala predloge Zbornice ter je izdala okrožnico na vsa podrejena oblastva, glasom katere so predstojniki občin, žandarmerijskih Stanič in vsi drugi oblastveni faktorji pod osebno odgovornostjo dolžni preganjati šušmarstvo. Iz poročila o poteku zborovanja v Celju se vidi, da se je poleg drugih vprašanj obravnavalo tudi vprašanje zbornic. To vprašanje je pa za slovensko obrtništvo v smislu obrtnega zakona že rešeno. Do danes se je izreklo 135 zadrug za skupno zbornico in le II zadrug za ločeno. Občni zbori teh zadrug so se vršili v ogromni večini pod nadzorstvom političnih oblastev, na katerih so imeli možnost govora pristaši ene kot druge strani. S tem ima obrtni odsek na podlagi že prej izvedenega glasovanja dovolj močno moralno legitimacijo, zlasti ker so člani obrtnega odseka načelniki obrtnih zadrug, odnosno društev, ki so že skozi celo vrsto let posvetili nesebično vse svoje moči v dobrobit obrtniškega stanu. Pri tem stanju stvari ni torej podana nobena stvarna potreba za spremembo obrtnega odseka. Ako sedaj zahtevajo pristaši ločenih zbornic, da se zakoniti rok za glasovanje podaljša še za pol leta, potem oni sami s tem najjasnejše dokazujejo, da jim ni zadostovalo celih dvanajst mesecev, da bi spravili skupaj večino. Polnih dvanajst mesecev, ki jih je predvidel zakoti kot rok za glasovanje, jim torej ni zadostoval čeravno je to edinstven primer, da se glasovanje raztegne na tako široko dobo. Zahteve glede podaljšanja roka za glasovanje se ne bojimo, odklanjamo jo pa najenergičnejše zaradi tega, ker je v današnjih resnih časih treba stvarnega dela in temeljite pomoči za obrtništvo, ne pa brezplodnih borb. Predlog pristašev ločenih zbornic, naj bi se denar trošil za zborovanja, je nestvaren, ker se denar mora uporabljati v stvarne namene strokovne obrtniške izobrazbe. Dejstvo, da se na zborovanjih proti šušmarstvu govori istočasno o sistemu zbornic, slabi borbo proti šušmarstvu ter ji jemlje pravo resnost Ni pravilno, ako se pod parolo šušmarstva skuša zbrati čimvečje število obrtnikov, da se potem v isti zvezi hoče pridobiti za druge stvari, ki dejansko s tem nimajo nikake zveze. Ponovno poudarjam, da ločene zbornice ne bodo prav nič koristile obrtništvu v boju proti šušmarstvu, kakor to najbolje vidimo v Nemčiji. Strnjena gospodarska fronta in prava gospodarska vzgoja nam bosta edino lahko koristili. Glede tega, kdo bega obrtništvo, nam daje sam potek zborovanja v Celju najboljši odgovor. V resoluciji so govori o tem, da naj priskoči za dajanje posojil na pomoč tudi Zbornica, kjer leži od obrtnikov vplačani denar.To je, milo rečeno, demagogija in beganje obrtništva. Ljubljanska zbornica je dala v enem letu za obrtniško strokovno izobrazbo več kot beograjska ločena obrtna zbornica v desetih letih skupaj. To je naše delo! Dajanje posojil ni stvar Zbornice, ker ona nima sredstev, niti zakonite možnosti, niti tega ne delajo nikjer tudi ločene zbornice. Ako bi naj to možnost imela zbornica, ji ne bi zadostovale niti desetkrat večje doklade od današnjih. Naše obrtništvo pa je danes v tako težkem položaju, da še sedanjih doklad ne more prenašati, in zahteva znižanje bremen na celi črti. Med pristaši ločenih zbornic v Celju so bili navzoči taki, ki sede v Za-natski banki, katere zakonita naloga in dolžnost je dajanje posojil obrtništvu; naj torej sami gledajo, da se pri Zanat-ski (Obrtni) banki visoka obrestna mera zniža, ker le v tem primeru bo imel naš obrtnik kaj koristi. Pristaši ločenih zbornic naj torej najprej z delom in v lastnem delokrogu dokažejo, v koliko jim je res za stvarno dobrobit obrtništva, ne pa da se na ta način bega obrtništvo in tako lahko tudi napačno pouči o namenu in pomenu gospodarskih ustanov. V tej zvezi bil se lahko ti gospodje vprašali, zakaj je Zanatska banka v zadnjem času ustavila sploh vsako kreditiranje, ko ima vendar dnevno nov dotok vračajočega ji denarja in ko je v današnji stiski drugih denarnih zavodov baš dolžnost takih zavodov, da priskočijo obrtništvu na pomoč. Zato zaključujem s pripombo, da je treba pri obravnava-nju gospodarskih vprašanj predvsem resnosti, kajti le stvarno delo za obrtništvo bo temu res koristilo. delujejo teižlki oMelliki in je prenašanje iz eneiga mesta na drugo teižiko. Skoraj povsod vse premalo pokornosti posvečajo gomilnemu jarmeniju. Jermeinje pa stane drag denar. Maščoba zelo zmanjšuje delavnost jermena. Nikdar naj ne leži jermen na vrteči transmisiji, da ga brusi, kar jako pogosto vidimo v delavnicah; imeti moramo za vsak jermen pripravo, na katero obes:imo ali nanjo porinemo jermen, kadar ne teče in vleče. Včasih vidimo tudi, da rob jermenriee ob strani drgne jermen in dobiva ta škodljivo zarezo. Ze sgoraj sem omenil, da je prah največji sovražnik strojev in strojnih naprav. Marsikateri oibrtlnik odgovori na predlog za spremembo tega ali onega, da je že njegov oče tako delal Ln mu je šlo, pa bo doib.ro tudi zanj. Težak je danes boj za zaslužek in za obstoj. Kdor ne izkorišča pridobitev časa, tega bo konkurenca prej ati slej izrinila. Porabljajmo in izkoriščajmo vsekakor to, kar nas skoraj nič ne stane in vendar ko.risiti našemu obrtova/nju in ga olajšuje. Povečanje nemške carine na živino in meso Nemška vtladla je znatno povečala carino na uvoz žive živine, mesa in masti. Povečanje je zello znatno, in sicer se je carina povečala: 1. za govejo živino od 27 na 50 marfc za 100 kg žive teže, 2. za ovce od 22.50 na 45 ma* za 100 kilogramov žive teže, 3. za svinje od 50 na 100 mark za 100 kg žive teže in 4. za vse trd vrste mesa od dosedanjih 45, 60 in 120 mark na 100, 150 in 280 mark za 100 kg. Carine iso se povečale torej za dvakratni znesek. V uradni utemeljitvi se pravi, da ima to povišanje samo ta namen, da prepreči uvoz mesa in živine, ki je Nemčiji nepotrebna. Dejansko pa so nove carine pri današnjih cenah absolutno prohibitivne. Ker je nemški uvoz mesa malenkosten, ne bo povišanje carin povzročilo povišanja cen na domačem trgu. Za ceno je merodajna vedno večja disharmonija med rastočo domačo proizvodnjo in vedino manjšo potrošnjo, ker je tudi kUlpna moč prebivalstva vedno manjša. Z isto uredbo je bila povečana tudi carina na mast, in sicer od 10 mark (po nemško-švedski trgovinski pogodbi), oziroma od 12.50 mark po avtonomni carinski tarifi na 50 mark za 100 kilogramov. V Nemčijo je bilo leta 1931 uvoženo masti za okroglo 80 milijonov maric in sicer skoraj tri četrtine iz Združenih držav Severne Amerike. Ameriška mast je služila prehrani širokih slojev ljudstva. Podražitev masti vsled Višje carine bo povečala konzum umetne masti. Vsled povišane carine bi se podražil kilogram masti za 40 pfenigov (skoraj 9 dinarjev), vtsled česar bi uvoz tuje masti postal dejansko nemogoč. Istočasno s povečanjem normalne carine na mast je ostala neiapremenjena postavka 10 mark za 100 kg masti, ki se uporablja za izdelovanje margarina. Iz tega bi se moglo sklepati, da bo vendarle obveljalo obvezno mešanje sirovega masla z margarino, pa čeprav je nastal proti temu mešanju v narodu tako silen odpor, da je morala Schleficherjeva vlada uradlbo o mešanju preklicati. Nove carine so stapille v veljavo dne 15. februarja, isti dan, ko je potekla nemško-švedlska trgovinska pogodba, kar dokazuje, da bo nemška Vlada v vprašanju povišanja carine na mast nedostopna za koncesije uvoznim državam. ★ Krošnjarenje prepovedano. Mestno načelstvo v Ljubljani je izdalo 'Olbja-vo, potom katere opozarja, da je po določilih ministrske uredbe z dne 8. III. 1932, Sl. 1. št. 270/26 v Ljubljani krošnjar e n je splošno prepovedano. Ta prepoved ;pa ne vetja za prebivalce kočevskega sreza, prebivalce nekate* rjh občin novomeškega in čmomalh skega sreza glede kočevskega blaga, ter za prebivalce Imotslkega, duvamj-skega in livanjskega sreza glede prodaje drobnega (galanterijskega) blaga. Tud; ne velja prepoved za kirošnjare-nje z izdelki domače hišne industrije. Vsem drugim je pa vsako krošnjare-nje po mestu Ljubljani zahiran jemo in se bodo prestopki po § 397 obrtnega zakona z gllobo do 1500 Din oziroma z zaporom do 30 dni kaznovali. Stroj. tehn. Vojadin Zelenik: Kaj nam }e v korist Pri urejevanju delovnih prostorov se večlkiralt premalo vpositevajo okoliščine, katere znatno vpiivajo na storilno .sposobnost delovne sile, talko strojne kakor telesne. Prirodlnii vplivi •vplivajo ne samo na avtomatično in mehanično delovno silo, tedaj na sitro-je in orodje, ampak tudi na telesno delovno silo, tedaj na delavca. Zastonj je vsako izboljšanje strojne opreme, zastonj ali vsaj brez vsake primerne koristi je vsako avtomatiziranje in še-matiiziranlie dela, če ne skrbimo za to, da izvršuje in sodeluje pri tem delu zdravo telo v zdravih prostorih. številna so že obrtna podjetja, katera poznajo pomen zdravstvenih razmer za storilno sposobnost delavstva in kakor skušajo zavarovati svoje stroje in orodje pred neugodnimi naravnimi vplivi, tako skušajo tudi svojemu delavstvu ustvariti po možnosti ugodne prilike, pa je marsikateri podjetnik in obrtnik zboljšal in uredil svoje delovne prostor e. Nemogoče je, da bi bili povsod delovni prostori modemi in po naijno-vejših stavbenih predpisih, čeravno bi imel marsikateri obrtnik znatne koristi od preureditve delavnih prostorov. Nikjer pa ni potrebno, da so okna delavnice zaprašena in umazana, da je delavnica črna in sajasta. Ti nedostat-ki se prav lahko odpravljajo z malenkostnim trudom in z ravnotako malenkostnimi troški. Nekaj vode in kos cunje se dobi vendar povsod in olkna oprati bo mogel vsaj najmtaijšl vajenec. Nekaj apna tudi ne stane bogve-kaj, da se delavnica v svoji režiji pobeli v primernem času, ko ni ravno veliko drugega dela. Seveda se telo navadi tudi na naijnezdraveuše razme- re, ali koliko časa vzdrži in kakšni so delovni uspehi, to je drugo vprašanje. Vpili,v delovnih prostorov najbolje občuti tisti, ki ni trajno navezan na nje. Vse drugače vpliva svetila, čista in zračna delavnica od delavnice brez svetlobe radi umazanih oikern, pač pa po nepotrebnem polne razmiih dušečih plinov in smradov. Videl sem v nekem obratu, da so razne kisline in snovi kuhali in cvrli ravno sredi velike delavnice, da so iziparivanja teh kislin in sno'vi poilmilla vse delovne prostore. Brez vsake škode bi lahlko postavili tisti Ikotel v ločen . prostor in bližje dimnika in bi ne bilo potrebno vsem izogibati se temu kotlu na sredi delavnice, kjer prav nič ni bil potreben. Stroji za obdelovanje lesa napravljajo mnogo odpadkov in še več prahu. Mnogoikije pustijo, da se nabirajo odpadki okoli Strojev in s tem nastaja znatna prometna in obrattina ovira, prah pa pokriva risbe in stroje, izarna-šuje ležišča in zmanjšuje učinek mazanja. Marsikateri kos orodja se izgubi v teh kupih odlpadlkov. Kdor ne skrbi za odvajanje vodne pare in vllage, pllinov in drugega, uničuje ne samo človeško 'delovno silo, temveč tudi svoje delovne stroje vin naprave. Ali ni v teh večkrat naložena velika glavnica? Tedaj že skrb za stroje in strojne naprave nas sili, da skrbimo za red in snago. ‘Uspeh dela zmanjšuje tudi neprimerna .razivrstiitev delovnih strojev in naprav. Stroj naj ne stoji tam, kjer ima najbolj prostor, ampak tam, kjer je pomočnikom najbolj pri roki. Isto-tako tie z delovno mizo. Posebne važnosti je razpodellitev tam. kjer se ob- KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Haj fe novega? Naši grobovi. V celjski bolnici je umrl v petek 17. pr. m. kolarski mojster Jakob Wusser iz Celja, v starosti 72 let. — V Gabrskem pri Trbovljah so pokopali v starosti 62 let splošno priljubljenega kovaškega mojstra Andreja Malgaja. Stiska Dravske banovine. Ob priliki zasedanja dravskega banovinskega sveta je bilo po stvarnih referatih ugotovljeno, da je Dravska banovina po splošni stiski najbolj prizadeta pokrajina države. Jubilej jekla. V Angliji se pripravljajo na proslavo stodvajsetletnice, odkar je uspelo angleškemu učenjaku Bessemerju pretvoriti pri visoki vročini železo v močno jeklo. Bančni moratorij v Ameriki. Obe zbornici kongresa sta sprejeli zakonski predlog, ki daje deviznemu nadzorniku izredna pooblastila nad 6000 nacijonalnimi bankami. Ta bo dovolil omejen morato-raj za izplačilo vlog, ki znašajo približno 17 milijard dolarjev. Nova organizacija Male antante. Na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi je bil sklenjen nov pakt, ki pretvarja Malo antanto v enoten mednarodni organizem. Javno mnenje je, in tako tudi v mednarodnem svetu, da bo Mala antanta v bodoče tudi v diplomatskem pogledu popolna enota in da je postala s svojimi sklepi nekak zametek Srednje Evrope, s katero bodo mogli plodovito sodelovati vsi narodi, ki jim je do reda in miru. Znižanje cen kruhu v Subotici. Sekcija pekov v Subotici je sklenila znižati cene kruhu, ker se je moka nekoliko pocenila. Bela luksuzni kruh stane zdaj Din 4.— beli 3.50, polbeli 3.—, rženi 3.50, s koruzno moko mešani pa 2.50. Stavka pariških trgovcev. Pariški trgovci so v protest proti novim davkom demonstrativno priredili enodnevno stavko. Obdavčenje velikega kapitala v Bolgarski. Bolgarska vlada se resno peča z uvedbo davka na veliki kapital, ker vidi v sprejetju tega predloga izhod za izplačilo plač državnim nameščencem. Eksodus japonske delegacije. Japonska delegacija je vsled solidarnega nastopa Društva narodov proti njej, zapustila Ženevo. Cementni kartel v ČSR. V Češkoslovaški je bil ustanovljen cementni kartel za dobo štirih let in z namenom določanja cen in prodaje. Odkritje rudnika zlata. Znameniti angleški geolog Albert je s svojo ekspedicijo odkril v afriškki pokrajini Kenija nove in bogate rudnike zlata. Do 4 milijarde smo spustili v zrak. V vsej državi smo lani pokadili 5 in pol milijarde cigaret, 40 milijonov cigar in nad 3 in pol milijona kilogramov tobaka, kar vse predstavlja vrednost približno do 4 milijarde dinarjev. Razglas Mestnega načelstva. Vse ustanovne uprave se opozarjajo na razglas mestnega načelstva v Ljubljani v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 18. II. 1933, kot 14. priloge, ste. 80-33. Ta razglas, ki je nabit na občinski deski, poziva vse ustanovne uprave, da morajo v smislu pravilnika o uporabljanju zakona o ustanovah (za-dužbinah) predložiti bilanco in letno poročilo o upravljanju ustanov v preteklem letu do 31. HI. 1933. kr. banski upravi (prosvetnemu odddelku IV.). MIL Ljubljanski velesejem se bo vršil v dneh od 3. do 12. junija t. 1. v Ljubljani. Lipski pomladni velesejem bo trajal v času od 5. marca do 12. marca t. 1. Ta bo porazdeljen v tekstilni sejem, pohištveni, sejeml športnih izdelkov, sejem pisarniških potrebščin, sejem optike in fotomaterijala, kakor tudi v tehnični in gradbeni sejem. Svetovna razstava v Chicagu, Društvo »Putnik« priredi ob priliki svetovne razstave v Chicagu tri cenena društvena potovanja, in sicer: eno meseca julija, drugo meseca avgusta in tretje v septembru tek. leta. Proračun Dravske banovine za leto 1933*34 Banovinski svet dravske banovine se je sestal dne 15. pr. m., da je obravnaval predlog banovinskega proračuna za leto 1933-34. Predlog letošnjega proračuna določa 95,489.183 Din izdatkov in je v primeri z lanskim za 16,462.795 Din manjši. V glavnih obrisih je nasleden: IZDATKI: Din splošni oddelek in glavna j pisarna 6,788,314 upravni oddelek 534.860 kmetijski oddelek .... 8,875.660 prosvetni oddelek .... 5,150.486 tehnična oddelek .... 39,153.787 oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje . . . 16,342.705 finančni oddelek .... 14,221.797 oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,215.530 komisija za agrarne opera- cije 739.943 rezervni kredit 1,466.101 Skupaj . . . 95,489.183 DOHODKI (kritje) Din banovinske doklade . . . 40,000.000 trošarine 19,050.000 banovinske takse in davščine 9,250.000 prispevek avtobusnih pod- jetij 350.000 raznih dohodki 9,839.183 državna dotacija in banovin- ska trošarina 17,000.000 Skupaj 95,489.183 Ubožna spričevala. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede na to, ali je treba plačati takso za priznanje, odnosno nepriznanje ubožnost-ne pravice. Po tem pojasnilu se za take prošnje ne plača nobena taksa. Prav tako se tudi za rešitev prošnje za priznanje ubožnostne pravice ne plača ni-kaka taksa, ker za ta sodni postopek v zakonu o sodnih taksah ni določena ni- kaka taksa ne glede na to, ali se prošnja za priznanje ubožnostne pravice ugodno reši ali ne. Obresti v starih časih. Naziranje o obrestih je zdaj bistveno drugačno, kakor je bilo v prejšnjih časih. Vsekakor vidimo tudi zdaj prizadevanje za čim večje znižanje obresti, ki pomenijo v bistvu dohodek brez vsakega dela. Bili so časi, ko je bilo sploh prepovedano jemati obresti Medtem ko je bilo pri Rimljanih pobiranje obresti urejeno s posebnim zakonom, je bilo krščanstvo na stališču, da se obresti upirajo nravstvenemu čutu in božji postavi. Zdaj seveda v krščanskem svetu o tem stališču ni več duha ne sluha. Obresti so bile isto, kar je oderuštvo. V začetku je veljala prepoved pobiranja obresti samo za duhovščino. Cerkvedna zbora leta 314. in 325. sta določila stroge kazni za duhovnike, ki bi posojali denar na obresti. Postopno je cerkev razširila prepoved tudi na druge ljudi. Tako prepoved je izdal papež Leon I. leta 443., splošno se je pa uveljavila proti koncu 8. stoletja. Na podfagi cerkvenih nazorov je začelo tudi posvetno oblastvo obsojati obresti in že Karel Veliki je v svoji državi prepovedal obresti. Cerkveni zbor leta 1311. je določil, da ne velja noben posvetni zakon, ki se pro-tivi načelu, da je oderuštvo (obresti) nedovoljeno. Sodnike, ki bi tega načela ne priznavali, je treba izobčiti iz cerkve. Za oderuhe so bile določene stroge kazni. Vse to pa ni nič pomagalo, oderuhi so kljub temu jemali obresti, ki so dosegle včasih celo 20 %. Zlasti Židje so posojali denar na obresti, sklicujoči se na sveto pismo, ki pravi: »Ne daj bratu svojemu denarja na obresti, niti blaga, niti katerekoli druge reči, tujcu pa lahko. Bratu svojemu posodi brez obresti to, kar potrebuje.« Sklicujoči se na te besede so Židje utemeljevali posojanje denarja kristjanom na obresti. Prepovedi oderuštva, odnosno obresti, so začele izgubljati svoj pomen zlasti od~ 14. stoletja. M. M. Obrtništvu v resen prevdarek! ;V)postevaiio nai visi oni, ki rušijo te-imeilije Obrtniške skupnosti im kar lahko postane za obrtimi stan pogubno! lEdirna naša irešitev je v čim tesnejši .slkuipfrioisti in vsesftramslki vzajemno-islti, kar naj nam služi v naljlepiši zjjled nedoigl eidn a vseolbče priznana poiteiza (Male anitamlte na političnem in gospodarskem polju. Tri srednije-evropiske idržave: Cehoslovaška, Ruirnuniija in Jugoslavija, združene medsebojno, ali visalka izolirana na svojo politiko in .gospodarsko moč, so bile vedno v posmeh neprijaznim sosedom. Z raznimi spleitikami z ene ali druge strani so izpodkopavali sovražniki rujih temelje in pričakovali, da se cella zgradba kmalu sesuje v razvaline on prah in da izginejo zaveznice s površja v srednji Evropi. S tem je bila na vidiku kata-stirota, ki bi pregrešila celo Evropo. .PIreudarem sporazum diplomatov Malle antante je spoznal skrajni moment, da reši Bviropo pred neizbežno katastrofo s tem, da ise medsebojni sporazum »popolni v jedlnOtinosIti v zunanji po.liiti.kii. v notrarujositii pa nasloni na gospodarski sporazum med nave-denimi dirižavami. Vise to se je izredno posrečilo; dokaz temu splošno odobravanje v svetovni politiki, globok poraz pri onih, 'ki s tem n.iiso računali. V tem združenju je 45 milijonov prebivalstva, ki je z a nedoločen čas v medsebojnem sporazumu, da ibrani skupne pravice in podlpira gospodarsko blagostanje medisebojno. Kako velikega pomena je to za te države, za ves siveit, je dokaz, da se je na mah ublažila preteča vojna nevarnost ter je upati, da se sploh odstrani in vpeljeta zaželeni mir in -prava med naroidi.