DELAVSKA ENOTNOST I 14. FEBRUARJA 1970 —ŠT. 6 —L. XXVIII I SLOVENSKI SINDIKATI O UVELJAVLJANJU UKREPOV ZA ODPRAVO NELIKVIDNOSTI ZAVAROVALNICA SAVA I Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 > Poslovne enote; CELJE, ČAKOVEC, JESENICE. KOPER A j KRANJ, KRŠKO. MARIBOR. MENGEŠ. MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, l NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama l Zagreb in Rijeka V petek, 6. februarja so se sestali v Festivalni dvorani v Ljubljani delegati mestne Zveze sindikatov na II. rednem obCnem zboru. Zboru ljubljanskih sindikatov sta prisostvovala predsednik Sveta ZSJ DUŠAN PETROVIČ — SANE in predsednik slovenskih sindikatov TONE KROPUŠEK, oba pa sta posegla tudi v razpravo. Med gosti občnega zbora ljubljanskih sindikatov so bili tudi tajnik RS ZSS JOŽE MAROLT, predsedniki republiških odborov posebnih sindikatov ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Beograda, Novega Sada, Zagreba, Prištine, Reke in drugi. Po obširni razpravi, v njej so sodelovali delegati Janez Komočar. Eva Naglič, Maks Hafner, Marjana Logorec, Peter Toš, Milan Gerželj, Franc Jevnikar, Tone Frantar, Franc Horjak, Janko Velikonja, Metka Skubic. Julka Zibert, Mile Rakovič, Franc Sladič. Zvone Žagar, Božidar Ravnikar, Andrej Prah in Drago Arh, je občni zbor sprejel programsko osnovo za delovanja ljubljanske mestne zveze sindikatov, kot je nakazal v svojem uvodnem referatu Rudi Bregar in kasnejša razprava na zboru. Občni zbor je izvolil tudi 42 članov mestnega sindikalnega sveti, za predsednika MSS Ljubljana pa je bil vnovič izvoljen RUDI BREGAR, za podpredsednika FRANC SLADIC in za tajnika JANKO VRHUNC. Uradno sporočilo s seje predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, 9. februarja 1970. leta Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Je na seji 9. februarja 1970 ocenilo položaj v zvezi z uveljavljanjem ukrepov za odpravljanje nelikvidnosti in v tem okviru razpravljalo tudi o težavah, v katerih so se znašle posamezne delovne organizacije. V razpravi o nastalem položaju je predsedstvo ugotovilo, da so dobili sprejeti ukrepi za ublažitev nelikvidnosti podporo sindikalnih organizacij in njihovih organov in da so že dali prve pozitivne rezultate. Sprejete ukrepe v sindikatih razumemo kot reformne, čeprav smo že pred sprejetjem ugotavljali, da bo doslednost Pri njihovem uresničevanju uujno pripeljala do močnejših zaostritev v nekaterih delovnih organizacijah. Položaj v nekaterih delovnih organizacijah kaže, da bi bila bolj ustrezna Postopnost v uresničevanju teh ‘ Ukrepov, za kar smo se v sindikatih pred njihovim sprejetjem tudi zavzemali. Naši Predlogi za postopnost sicer niso bili uzakonjeni, kar pa v ničemer ne zmanjšuje naše soodgovornosti za uresničevanje ukrepov in naših obveznosti Pri reševanju nastalih težav v delovnih organizacijah. Prav Zaradi tega so se vodstva sin- dikatov skupaj z gospodarsko zbornico, izvršnim svetom, občinskimi skupščinami in z drugimi dejavniki lotila reševanja problemov, ki jih povzroča ne-Ikvidnost — razumljivo ob podpori uresničevanju sprejetih ukrepov. Predsedstvo ugotavlja, 'da se je že velika večina delovnih organizacij zavzela za reševanje notranjih problemov, ker je le-to realna perspektiva vsake delovne organizacije. Izvajanje ukrepov za ublažitev nelikvidnosti pa je v nekaterih delovnih organizacijah odkrilo tudi globlje probleme v gospodarjenju, ki so tako objektivnega kakor tudi subjektivnega značaja. Uresničevanje sprejetih ukrepov bo zaradi tega v nekaterih delovnih organizacijah pospešilo procese modernizacije in izboljšanje njihove poslovne ter razvojne politike. Glede na to, da je dobršen del nelikvidnosti posledica nepokritih obveznosti družbenopolitičnih skupnosti, predvsem pa federacije, se predsedstvo odločno zavzema, da morajo le-te čimprej pokriti svoje obveznosti. Eden izmed pomembnih vzrokov za nelikvidnost so delovne organizacije, ki poslujejo (Nadaljevanje na 4. strani) SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: Najpomembnejša je socialna varnost delovnega človeka Pripravljen je osnutek programa političnih nalog slovenskih sindikatov za leto 1970 @ Spre: jeta so stališča do problemov v zvezi z ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti v gospodarstvu 0 Služba pravne pomoči pri RS ZSS se mora še bolj integrirati z delom sindikatov © Prihodnji plenum vodstva slovenskih sindikatov bo predvidoma ob koncu te- programa političnih nalog slovenskih sindikatov v letu 1970 in razpravo o delu službe pravne pomoči pri RS ZSS- Mimo tega je predsedstvo sklepalo še o soustanoviteljstvu Centra za družbeno-politično izobraževanje pri visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo in o sklicu plenarne seje vodstva slovenskih sindikatov; odločilo je, da bo plenum RS ZSS ob koncu tega meseca. Razprava o splošnem položaju, še posebej pa o položaju posameznih delovnih organizacij v zvezi z uveljavljanjem nekaterih ukrepov za odpravo nelik- (Nadaljevanje na 4. strani) RAZGOVOR S TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE SLAVKOM GRČARJEM _ Verižna reakcija ga meseca Dnevni red seje predsedstva RS ZSS — bila je 9. februarja, vodil pa jo je predsednik RS ZSS Tone Kropušek — je bil, kot po navadi, zelo obširen. Obsegal je informacijo o delovanju ukrepov glede omiijevahja nelikvidnosti, razpravo o osnutku anomalij? Edino delo in rezultati dela so merilo za družbeno ekonomski položaj slehernega delavca v naši družbi I I I I BREZ BESED aii ilustracijo k misli iz nekega referata: ... »Neposredni proizvajalec čedalje bolj od-l°co o svojem materialnem in družbenem po ložaju...« Minuli teden je predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ponovno razpravljalo o določanju osebnih dohodkov nekaterih funkcionarjev v predstavniških telesih, državni upravi in pravosodju po tako imenovanem količinskem sistemu. Za boljše razumevanje, zakaj se je sindikat družbenih dejavnosti, pa fudi mi v našem časniku, ponovno lotil tega vprašanja, moram poseči v leto 1968. Takrat je bil namreč uveden količniški sistem nagrajevanja za republiške funkcionarje in za tem so postopoma sprejeli ta sistem nagrajevanja posameznih funkcionarjev tudi v mnogih občinskih organih in organizacijah. Republiška skupščina in občinske skupščine so namreč o tem izdale posebne odloke in tako odmerile osebne dohodke ne glede na kvaliteto in kvantiteto opravljenega dela. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti nikoli ni bil in tudi sedaj ni proti sistemu količnikov, če so le-fi merilo za DRUŽBENO VREDNOTENJE posameznih vrst dela. Odločno pa odklanja in bo tudi vnaprej odklanjal sistem, na katerega osnovi bi s količniki določali osebni dohodek posameznikom in grupacijam, neodvisno od delovne uspešnosti posameznega delavca. Sindikat vztraja, naj bi količnike uporabili ie kot merilo za odmerjanje sredstev organom, le-ti pa naj bi po svojih objektivno in strokovno izdelanih merilih, ki jih bodo sprejeli po samoupravni pot in zapisali v svoje pravilnike, delili osebni dohodek na osnovi rezultatov dela. Na vprašanje o tej problematiki odgovarja SLAVKO GRČAR, tajnik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti. (Nadaljevanje na 5. strani) POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce, na krvni obtok in prebavo. Spominske plakete in diplome za dolgoletne sindikalne delavce STRAN ‘ Odsev vsebine samo- uprave STRAN S RINO SIMONETI: Rak na žiro računih STRAN 7 mmm—mmmsssnamm ‘■mt: I predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 PREJ LESNI KOMBINAT LJUBLJANA REZERVIRANI SiTOLPEC Inž. JURIJ DETlCEK generalni direktor kemične industrije Helios: % Zaupajte nam, kako ocenjujete poslovne in druge rezultate minulega leta, ki ga je vaša delovna skupnost zaključila še kot »Združena kemična industrija Domžale«. Ne zamerite mi, če bom najprej opisal pogoje, v katerih posluje industrija premaznih sredstev, in kamor sodi tudi HELIOS, ter če bom šele potem poskušal oceniti tudi naše lanske rezultate. Za panogo, o kateri govorim, je na primer značilno to, da njene zmogljivosti presegajo potrebe domačega trga, da za velik del njenih proizvodov velja režim kontroliranja cen in da mora ta industrija uvažati precej surovin, ki pa niso podvržene samo ostrim restriktivnim ukrepom, ampak tudi visokim carinskim in drugim dajatvam. Z druge strani proizvodi industrije premaznih sredstev na trgu tekmujejo tudi z uvoženimi izdelki, ne da bi na primer pri uvozu končnih izdelkov veljale kakršnekoli restrikcije. Če pa proizvajalci premaznih sredstev izvažamo naše izdelke, sedanji način izvozne stimulacije še zdaleč ne pokriva dajatev, ki jih plačujemo ob uvozu potrebnih reprodukcijskih materialov. Če upoštevam navedena in še nekatera druga dejstva, obenem pa tudi vpliv nelikvidnosti, ni prav nič čudno, da se akumulativno st podjetij naše stroke slabša. Če smo se temu v naši delovni organizaciji v minulem poslovnem letu še uspeli izogniti, je vzrok predvsem v tem, da se že čutijo posledice dejstva, da je HELIOS na široko odprl vrata novim strokovnim sodelavcem. Vem, da bi radi zvedeli tudi nekaj številk! Torej takole: čeprav v tem trenutku nimam pri roki popolnih bilančnih podatkov, lahko na osnovi dosežkov v devetih mesecih lanskega leta in dinamike zadnjega četrtletja napovem, da smo ob 4 odstotke manjšem številu zaposlenih za 24 odstotkov presegli realizacijo v letu 1968. Pri tem so se poprečni osebni dohodki dvignili za kakih 30 odstotkov. Približno enake odstotke preseganja rezultatov leta 1968 pa v lanskem poslovnem letu kažejo tudi drugi indikatorji gospodarjenja. !lll!l!!llllllll!!l!l|[||||l!!llllll!ll!l!!!linilll!!!l!!!llllll!lllll!!!i!!!lll!lllll!!!!!llllllllllll!:,!llll!l!l!!llllllllll!l!!!lllllllllllll!!!!nillllllilllllll!lllllllllllll!l!!!!!!lllllll!!llll!llllllll Mejnik v zgodovini delavskega I gibanja ■ Železničarji se pripravljajo na praznovanje | 50-letnice stavke in krvavih dogodkov na | _____________________Zaloški cesti v Ljubljani__________________________________________________ Pred dnevi se je v Ljubljani sestal pododbor za dejav-fj nost železnice pri republiškem odboru sindikata delavcev g prometa in zvez, V najvažnejši točki dnevnega reda so g razpravljali o pripravah na praznovanje letošnjega dneva g železničarjev — 15. aprila letos — ko bo minilo že petde-B set let od znane železničarske stavke in krvavih dogodkov 1 na Zaloški cesti v Ljubljani. Čeprav so tedanje oblasti stavko v krvi zadušile, žeiez-U ničarji v boju za svoje pravice niso bili osamljeni. Moll ralno in materialno jih je takrat podprl delavski razred g v najširšem pomenu besede. Tudi zaradi tega slovenski 1 železničarji sodijo, da bi letošnje praznovanje njihovega 1 praznika moralo dobiti širši obseg, saj gre za jubilej M enega temeljnih mejnikov v novejši zgodovini slovenskega jj delavskega gibanja. S svoje strani bodo železničarji k ■ temu pripomogli tako, da bodo pripravili centralno pro-j§ slavo ob dnevu železničarjev — 15. aprilu — in več kul-M turnih, športnih ter drugih prireditev. Vsekakor zelo zani-p miva bo tudi razstava o razvoju delavskega gibanja na 1 železnici v zadnjih petdesetih letih. —mG | OB DRUGEM OBČNEM ZBORU MARIBORSKIH SINDIKATOV V ospredju naj bo položaj delovnega človeka izčrpen delovni pogovor mariborskih sindikatov, ki jih je zastopalo 141 delegatov 9 Med mnogimi gosti občinskih, republiških in zveznih organov so bili: predsednik RS ZSS Tone Kropušek, sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič in Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS ® Štirinajst zaslužnih sindikalnih delavcev je ob zaključku zbora prejelo spominske plakete in diplome Zveze sindikatov Jugoslavije / »Vsa družbeno-ekonomska gibanja, ves napredek, vsa naša hotenja na tem področju moramo sindikati ocenjevati in graditi na položaju človeka.« Ta misel Toneta Kropuška, predsednika republiških sindikatov, izrečena v razpravi na nedavnem občnem zboru ObSS v Mariboru, je v celoti prevevala občni zbor — tako uvodni referat dosedanjega in tudi vnovič izvoljenega predsednika mari borskega ObSS Slavka Ožbolta kot tudi razpravo dvajsetih delegatov. Tri temeljna vprašanja so jim služila pri ocenjevanju položaja delovnega človeka: razvoj samoupravnih odnosov, integracijska gibanja in vloga ter naloge sindikata v sedanjem času. Če so nas doslej zelo zaposlovala nekatera organizacijska in sistemska vprašanja v samoupravi, potlej velja zdaj vso pozornost posvetiti razčiščevanju nekaterih protislovij, ki so očitno v nasprotju z nadaljnjim razvojem samoupravljanja in samoupravnih odnosov, kot jih opredeljujejo ustavni amandmaji, ampak nekatera protislovja v izvajanju družbene in gospodarske reforme. V tem smislu so na občnem zboru govorili Slavke Ožbolt, predsednik ObSS. dr. France Jurc iz zdravstvenega doma, Ivo Sisinger iz cestnega podjetja, Miran Potrč, sekretar občinske konference ZKS, in Marjan Rožič, sekretar sveta ZSJ. Če pravimo, so poudariM na občnem zboru, da mora v samoupravnem sistemu biti' delavec resnični gospodar svojega dela, potlej mu je potrebno dajati več in boljše možnosti za to. ne pa mu samouprave z različnimi potezami ali celo z namernimi dvomi v njegovo sposobnost odtujevati in si jo prilaščati v ozkih skupinah ter - odmerjati razsežnosti, kot ustrezajo manjšini somišljenikov. Teh odnosov ne more urediti le sveženj predpisov v statutu in v drugih samoupravnih aktih, našle v; to {e formalnih pristoj*-nosti tega ali drugega samoupravnega organa. Samoupravljanje ni le sveženi norm, ampak je življenje, medsebojni odnosi v ožjem in širšem pomenu be-sede. Za tako vsebino samouprave pa je potrebno ustvariti pogoje. Med drugim so ob tem v Mariboru poudarili javnost dela na področju samouprave. Pri tem niso mislili le na javnost dela samoupravnih organov, ampak na možnosti, kako zagotoviti večjemu številu članov delovne skupnosti sodelovanje pri razreševanju skupnih problemov delovne organizacije. Oblikovanje samoupravnih odločitev in glasovanja na samoupravnih organih je namreč le ena faza dela samouprave. Drugi od bistvenih pogojev dela samouprave pa je dobra obveščenost kolektiva, vendar ne le o dejstvih na katera ni več mogoče vplivati, ampak o vprašanjih, ki jih je potrebno složno rešiti v samoupravni skupnosti. Taka samoupravna praksa bi zagotovila boljše delo samoupravnih organov, njihovi sklepi o poslovni politiki v podjetju pa ne bi bili le sad volje manjšega števila članov samoupravnih organov. ampak velike večine kolektiva. VZROKI SO SUBJEKTIVNI »V zaostrenih razmerah gospodarjenja. še posebno z uveljavljanjem gospodarske reforme je potrebno upoštevati nujnost integracijs-kih procesov v našem gospodarstvu, saj je to pogoj za boljše in učinkovitejše poslovanje. Zato ne bi bilo potrebno posebei utemeljevati potreb po tesnejšem proizvodnem, poslovnem in finačnem povezovanju« Mimo te splošne ugotovitve je Slavko Ožbolt zelo podrobno spregovoril o pogojih za integracijske procese v posameznih panogah na mariborskem področju in tudi o vzrokih, zakaj v Mariboru razen nekaj izjem na tem področju zaostajajo. »Vzroke za to,« je dejal » je treba pogosto iskati v premalo usposobljenih strokovnih kadrih. Večkrat so subjektivne ocene posameznih struktur preprečile tudi še tako načelne razprave o integracijah. Pasiven odnos mnogih delovnih organizacij v integracijskih procesih je privedel ne le do relativno manj ugodnega razvojh gospodarstva na mariborskem območju, ampak tudi do slabljenja startnih pozicij, ki omogočajo aktivnejše posege v integracijska gibanja. Zato je vedno več primerov, da imajo naše delovne organizacije podrejeno vlogo pri integracijskih procesih,« V razpravi so o tem vprašanju predvsem govorili dr. France Jurc iz zdravstvenega doma, Stanko Kos in Otmar Grager iz Agrokombinata. Stanko Kos še posebno pa Otmar Grager sta na primeru kmetijstva prikazala negativne posledice slabe povezave med kmetijstvom, živilsko industrijo in trgovino na materialni in družbeni položaj člo- veka, na življenjske razmere delavcev v teh panogah in na splošno šibkejšo poslovno moč in preskromen poslovni razvoj teh panog na mariborskem področju. Stanko Kos je ponazoril ta položaj na primeru ene izmed delovnih enot, ki izkazuje sicer pozitivno bilanco, vendar vselej na račun nizkih OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT osebnih dohodkov. Ti so za dve tretjini delavcev nižji od 600 N dinarjev. Zato je predlagal občnemu zboru, da sprejme *!ftep o spodnji meji osebnih dohodkov, ki naj znaša 600 N dinarjev. To zahtevo je občni zbor mariborskih sindikatov tudi potrdil. Z vidika družbeno-ekonom-skega položaja delovnega človeka je zato potrebno spodbuditi modernizacijo poslovanja, ki naj bo sredstvo za doseganje boljše življenjske ravni delavcev. In kako je trenutno na tem področju? Otmar Grager je jedrnato odgovoril: »Dejstvo je, da so kmetijstvo, živilska industrija in trgovina silno dezintgrirane, in neenotne, dejstvo pa je tudi to. da ustvarja ta gospodarska grupacija milijardo N dinarjev bruto produkta. kar pomeni skupaj velikanski kapital, Ki lahko vzbuja pozornost in spoštovanje tudi v bankah. In zakaj tega kapitala ni mogoče drugače, bolj rentabilno usmerjati? V pretežni večini so vzroki subjektivni, v glavnem gre za nesposobnost vodilnih kadrov.« ČLOVEK V RAZVOJNEM PROGRAMU Devet razpravljavcev je na občnem zboru posvetilo svojo razpravo vlogi in nalogam sin- ribnica dikatov pri razreševanju problemov. ki so povezani s počutjem in položajem delovnih ljudi. O tem so razpravljali Stanko Ožbolt, Bruno Ravnikar iz »Svile,« Alojz Zver iz »Konstruktorja,« dr. Samo Modic iz zavoda za zdravstveno varstvo, ing. Franc Vajngerl iz gozdnega gospodarstva, Nada Kovač iz »Povrtnine« Marjan Rožič, tovariš Desničar iz Nigrada in Tone Kropušek. S tem nikakor ne mislimo reči, da razpravljavci, ki so govorili o strnjeno povzetih problemih nadalnjega razvoja samouprave in integracijskih procesih, niso teh dveh problemov vzporejali s položajem delavnega človeka. Nasprotno. Ob tej priložnosti pa želimo omeniti in delno povzeti le nekatere misli o vlogi sindikatov pri dolgoročnem programiranju družbenega razvoja v Jugoslaviji, o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo materialni položaj, socialno varnost in delovne in življenjske razmere delovnega človeka. V delovnih organizacijah, komunah, republiki in federaciji si prizadevamo zasnovati realen perspektiven program razvoja za prihodnjih pet let. Pri tem pa je zelo pomembno, da ne bi v teh programih natančno opredeljevali le ekonomsko tehnološke usmeritve na osnovah modeme znanosti, kar je sicer izredno pomembno, ampak nam morajo razvojni programi razgrniti tudi podobo o tem. kakšen bo razvoj samoupravnih odnosov. kakšen bo osebni in družbeni standard človeka čez pet let, kakšni bodo osebni dohodki, stanovanjski standard itd. Spričo tega bi morali sindikati zasnovati vsaj minimalni program zahtev, postaviti bi morali cilje, kako naj bi se spreminjal družbeni položaj delavca v naslednjem razvojnem obdobju. Mimo teh in nekaterih drugih problemov, ki jih bo potrebno nujno reševati v nadaljnjem obdobju. eden izmed njih je na primer oroblem prestrukturiranja. so se na občnem zboru zavzeli tudi za aktivnost sindikatov pri razreševanju problemov delovnih organizacij v zvezi z nelikvidnostjo. Dejali so. da je potrebno tudi v prihodnje strokovno in strpno razreševati trenutna materialna nasprotja v delovnih kolektivih in se pri tem zavzemati za uresničevani« orincipov gospodarske in družbene reforme ki morajo biti za petletne izkušnje nonoi»°iš; in bogatejši. I. VRHOVCAK Prve izkušnje v samoupravnem in družbenem __________dogovarjanju Kaj je razkril beograjski posvet o samoupravnem in družbenem dogovarjanju O Sindikati morajo storiti vse, da samoupravno in družbeno dogovarjanje dobita polno veljavo Na posvetovanju o samoupravnem in družbenem dogovarjanju, ki ga je v začetku tega meseca organiziral v Beogradu svet Zveze sindikatov Jugoslavije, je bilo največ razprave o samoupravnem dogovarjanju na področju gradbeništva. Gradbeništvo je namreč doslej med vsemi dejavnostmi razvilo in tudi doseglo najbolj konkretne rezultate samoupravnega dogovarjanja. Realizirali so zlasti dve vrsti samoupravnih sporazumov: o elementih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka ter o delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade. V razpravi o teh sporazumih so bili poleg precej podrobne vsebine posameznih sporazumov poudarjeni tudi problemi in izkušnje, ki so se odrazili pri izdelavi sporazumov. Predvsem je čutiti pomanjkanje znanstvenih teoretičnih izhodišč, kriterijev in meril, na katerih bi morale temeljiti konkretne odločitve delovnih organizacij za vse važnejše vsebinske prvine dogovarjanja. Ta- ko, denimo, še ni metodološko rešeno, kako določiti minimalne osebne dohodke, kaj razumeti kot primeren standard delovnega človeka v naših razmerah, kako vrednotiti enostavno in reducirano delo, zlasti pa je zelo sporno, kako meriti poslovni rezultat. V zvezi s temi nerešenimi vprašanji je na posvetovanju prevla dalo stališče, da bi morali sindikati storiti vse, da bi bila ta vpra šanja enotno rešena z znanstvenega vidika, realizacijo in konkretni določanje višine posameznih elementov, npr. najnižjih osebnil dohodkov itd., pa bi naj urejali skozi samoupravne dogovore. KAKŠNE SO DOSEDANJE ZNAČILNOSTI SAMOUPRAVNEGA DOGOVARJANJA Čeprav se je samoupravno dogovarjanje šele začelo razvijati, že kaže nekatere svoje značilnosti in v kakšni smeri bo vplivalo na način gospodarjenja v delovnih organizacijah, ki so ali še bodo pristopile k samoupravnim dogovorom. Samoupravni dogovori, s tem da določajo politiko delitve dohodka v odvisnosti od rezultatov gospodarjenja, navajajo delovne organizacije k boljši organizaciji dela, k večji medsebojni poslovni povezanosti, kooperaciji in integraciji. S tem da dogovori določajo minimalne osebne dohodke in minimalno akumulacijo, pospešujejo selekcijo med podjetji, kajti tista delovna organizacija, ki ne zagotavlja niti minimalnih osebpih dohodkov niti minimalne akumulacije se mora čimprej integrirati, preusmeriti ali pa jo bo treba likvidirati. V primeru likvidacije pa naj bi samoupravni sporazum točno določal, kako zaposliti nastali višek delovne sile. V dosedanjih samoupravnih sporazumih so večinoma bolj skromno obdelane potrebe in politika nadaljnjega razvoja dejavnosti, ki se žele sporazumeti o posameznih problemih. Razprava je pokazala, da bo treba tudi v samoupravnih sporazumih posvetiti več pozornosti planiranju razvoja na ravni delovnih organizacij in usklajevanju s smernicami družbeno-ekonomskih srednjeročnih planov. Prav gotovo gre pri tem za novo kvaliteto in način planiranja in s tem za tesnejšo povezavo med družbenimi plani in plani delovnih organizacij. S področja delitve dohodka na zadnjem posvetovanju niso bila sprejeta posebna stališča. Delitev dohodka je bila obravnavana bolj kot sestavni del samoupravnih sporazumov, kajti predmet dogovarjanja naj ne bi bila le delitev dohodka, temveč tudi pogoji poslovanja, način intenziviranja proizvodnje, plan razvoja itd. Zanimivo in konkretno pa je bil podan način intenziviranja proizvodnje, pla-i razvoja itd. Zanimivo in konkretno pa je bil podan način merjenja višine osebnih dohodkov v bankah, ki so sklenile zvezni samoupravni sporazum že leta 1968 v zvezi z zakonom o zamrznitvi isebnih dohodkov v nekaterih dejavnostih. Za banke je značilno, da niso v zagati kako oblikovati dohodek, "emveč kako ugotoviti tisti del dohodka, ki je rezultat prizadevanj delovnega kolektiva, s tem v zvezi pa tudi. kako ugotoviti rezultatom poslovanja primerno višino osebnih dohodkov. Odločili so se, da primerjajo višino osebnih dohodkov bank z višino osebnih dohodkov v gospodarstvu. Pri tem upoštevajo: €1 osebne dohodke posamezne banke v minulem letu, # osebne dohodke bank po republikah, OB OBČNI EM ZBORU VELENJSKIH SINDIKATOV M 'jjjfTf) c Y?A v katero smer sMTO/jVvVfer & v ?>• ; . Sl .a .v,. B®am2E3r:'Tr'-- omm mmmmm________________________ Občnega zbora velenjskih sindikatov se je udeleži! tudi Tene Tribušon, podpredsednik RS ZSS, ki je _________________sodeloval tudi v razpravi Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Velenje je predsednik Teodor Jelen v svojem referatu med drugim dejal: »Povsem nam mora biti jasno, da se mora delo organov zveze sindikE H O Ih < H 2 S O O CL J O H 03 03 O H S K O < H h o a u w a j o H 03 > | 5 o H < H š s o M J 0 H m H 1 O H < H g KI S o K ryakor je znano, smo se re-/C forme lotili razen drugega tudi v pričakovanju, da se bo industriji uspelo otresti zalog in jih prepeljati v trgovska skladišča, in v prepriča-nju, da bodo z reformo nastale bolj ugodne razmere za naglo posodobljenje slovenskega gospodarstva. Vendar gre oboje bolj počasi, kot smo pričakovali. Poglejmo najprej, kako je z zalogami! Statistiki so ugotovili, da je ena glavnih značilnosti gospodarjenja podjetij v času reforme zmanjšanje zalog surovin, goriva in pomožnega materiala, težnja po skrčenju obratnih sredstev in navezavi na svoje denarne vire. Toda čeprav so te zaloge pri nekaterih zvrsteh industrije celo upadle do kritično nizke meje, so zaloge uskladiščenega blaga iz lastne proizvodnje, ki ni našel odvzema pri trgovini na debelo, predstavljale še težji problem kot pred reformo. Rasle so tudi po letu T964 in zavirale proizvodnjo. javi z industrijo drugih republik pospešili torej šele v zadnjih petih ali šestih letih. Od 1962. do 1966. leta so se aktivna osnovna sredstva zvečala vrednostno v industriji SFRJ 2,6-krat, v Sloveniji 2,4-krat, BiH 2,7-krat. Črni gori 3,4-krat, Hrvaški 2,5-krat, Makedoniji 3-krat in Srbiji 2,6-krat. Sodobne delovne priprave in modernejši objekti so omogočili spremembe v načinu proizvodnje in poslovanja. Ročno delo še ni povsem odpravljeno, v serijski proizvodnji pa dobiva nov značaj s tem, ko se različna industrijska opravila povezujejo v sorodne verižne faze. Vendar opravlja individualno ročno delo še vedno 45 % delavcev, zlasti pa to velja v pripravi proizvodnega procesa. Koeficient tehnizira-nja dela kot odnos med številom strojnih, vštevši transportnih, in ročnih delavcev je 0,41. Kolikšna je ta stopnja pri administrativnih vodilnih in sploh upravnih poslih, ni znano, ker o tem ni podatkov. Pol dela z rokami Tako znašajo leta 1968 v primerjavi z letom 1964, izraženo v indeksih: zaloge izdelkov 177, sredstev za delo 150, reprodukcijskega materiala 173, blaga za široko porabo 179 ter surovin in goriva 131. Šele od maja 1968 naprej začno zaloge upadati. Najprej so se zmanjšale količine blaga za splošno porabo, na kar sta vplivala sprostitev trgovine na drobno in zvišanje kflipne rhoči prebivalstva. Povečanje likvidne Struktura strojev glede na mehanizlranje delovnega postopka je bila ob koncu leta 1967 takšna: v SRS je bilo ročnih strojev 50 %, polavtoma-tov 21 %, avtomatov 14 °/o in avtomatsko prenosnih naprav 15 %. Tehnična dovršenost je najmočnejša v energetiki in metalurgiji, z avtomati pa zaostajamo v premogovnikih, kemični in papirni industriji. Iz omenjenih podatkov sledi, da se slovensko gospodar- sposobnosti proizvajalcev pro- stvo zei0 počasi koplje iz plani-izvodnih dobrin pa je povzročilo, da so končno tudi ti tržni predmeti prehajati trgovska skladišča. Približno 7 % blaga pa zaradi zastarelosti in drugačne neustreznosti ostaja kljub temu še vedno na zalogi v tovarniških skladiščih in je stalno breme za podjetniška sredstva. In kako je z modernizacijo? Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo pred letom 1947 v Sloveniji nabavljenih 13 % vseh strojev in pomembnejših pomagal, v letih 1948—52 7 %, od leta 1953—57 okroglo 15 %, od leta 1958-—62 19 %, v zadnjih petih letih pa kar 43 %. Največ stare opreme, to je predvojne in medvojne, je v elektroenergetiki (27 %), tekstilni (21 %) in kovinski (22 %) industriji. V letih 1948 do 1952 je potekala obnova zlasti v barvasti metalurgiji in naftni industriji, od 1953 do 1957 pa delno v premogovnikih in železarnah, a v večji meri v papirni in elektroindustriji. Do leta 1962 smo obnovili del predelovalne industrije, medtem ko modernizacija nekovinske, lesne, gumarske, živilske in grafične panoge sodi v zadnja leta Proces moderneizacije smo v primer- rane (netržne) strukture proizvodnih zmogljivosti (ki nanjo začeli v večji meri opozarja kopičenje zalog v to-iz industrijskih v varniških, ne pa v trgovskih skladiščih) in iz svoje proizvodne in tehnološke zastarelosti. Navadno postavljamo ob omenjanju takšnih dejstev na zatožno klop obrtniško proizvodno miselnost, tipičnost mentalitete slovenskega naroda, »zaplankanost« in druge izrazne oblike proizvodnih odnosov na današnji stopnji razvoja slovenskega gospodarstva, ne pa glavnega — siromašne materialne možnosti za obnovo slovenskega gospodarstva, ki jih je nedvomno ustvarilo tudi polpreteklo neenakopravno dogovarjanje za »zvezne planske objekte«. Zato lahko samo koristi, če povemo, da spreminjanje takšne mentalitete ni in ne more biti politično in napredno dejanje, kaj šele utemeljeno z marksističnim pogledom na svet, ampak je le tako imenovani »lov na čarovnice«, v katerem »besedna hajka« skoraj vedno prekrije bistveno. Kakor da bi Engels na \ Mar.tovem grobu govori! gluhim ušesom! VINKO BLATNIK iSS" KAJ POMENI DELOVNI KOLEKTIV PRAVOČASNO IN CELOVITO INFORMIRATI ZNALI SO RAZUMETI Po sledovih uveljavljanja ukrepov za odpravo nelikvidnosti iVi č«. Najnovejši ukrepi za odpravo nelikvidnosti v našem gospodarstvu so sicer deležni v delovnih organizacijah najrazličnejših ocen, vendar pa v večini delovnih kolektivov ne držijo rok prekrižanih. Soočeni s težavami so vodstva oziroma organi samoupravljanja zaposlene pravočasno seznanili s posledicami omenjenih ukrepov ter jim s celovito in s spodbudno zasnovanimi informacijami pokazali pot iz zagate. Dokaz za to je tovarna železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru. V internem glasilu tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru so že nekaj časa svoje bralce sproti seznanjali o težavah zaradi tega, ker nekateri kupci njihovih izdelkov — zlasti Železniško transportno podjetje Zagreb — ne poravnavajo svojih dolgov. Za normalno izplačevanje osebnih dohodkov so si do konca lanskega leta pomagali z najemanjem kratkoročnih posojil. Z uveljavitvijo ukrepov za odpravo nelikvidnosti pa take možnosti ni več, ker ‘zakon o spremembah ih dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva v 57. členu določa dokaj neprijetno omejitev: delovna organizacija, ki na dan izplačila osebnih dohodkov nima zadosti lastnih denarnih sredstev na žiro računu in v svojem rezervnem skladu ter si mora zato manjkajoči denar izposoditi iz drugih virov ali v banki, lahko izplača le osebne dohodke v višini 80 odstotkov od zneska, ki se ga določi tako, da se število zaposlenih pomnoži s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom zaposlenega v letu 1969. Za kolektiv tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« pomeni to — če mandatna tožba za izterjavo več kot 10 milijonov dinarjev pri Železniškem transportnem podjetju Zagreb ne bo pravočasno pravnomočna, da bodo prejeli te dni le 80-odstotne osebne dohodke na lansko povprečje. Preostalih 20 odstotkov osebnega dohodka pa bodo prejeli šele takrat, ko bo podjetje spet likvidno! To '/se in še veliko več so v TŽV »Boris Kidrič« sproti pojasnili slehernemu članu kolektiva. In to ne samo na pisan 'način v glasilu ter v posebni izdaji internega biltena »Informator« že 2. februarja, ampak tudi na oddelčnih sestankih. Ker so zaposlenim nazorno po- jasnili, da ima podjetje blokiran žiro račun zaradi neporavnanih obveznosti do dobaviteljev in poslovne banke, da je razmerje med neporavnanimi obveznostmi kupcev in dobaviteljev močno v prid. tistih, ki podjetju dolgujejo, ker so utemeljili kreditirano proizvodnjo tirnih vozil za dobo od 2 do 7 let, ker sicer za svoje delovne in stroj«e zmogljivosti ha tržišču ne bi našli kupcev, morah pa bi prekiniti delovno razmerje celo kakim 300 članom kolektiva, so celo tisti člani kolektiva, ki sicer radi negodujejo ob najmanjši težavi, doumeli, kaj jih čaka prihodnje dni. Prav tako pa so naložili vodstvu podjetja s sklepom upravnega odbora, naj poišče vse možne rešitve za odpravo nelikvidnosti v prihodnje. V tem primeru, ki pa seveda ni osamljen, so se vodstvo podjetja ter njegovi organi samoupravljanja prepričali, da delavci ' znajo razumeti in prenesti tudi zelo boleče in nič kai prijetne ukrepe, če se Jim pravočasno in celovito pove, zakaj so problemi nastali, kakšne bodo posledice in kakšne so možnosti za bešitev. Mariborski izdelovalci železniških vozil so vsekakor dokazali visoko samo-upravljalsko zavest! DUŠAN REBOLJ VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA ALEKSANDRA Za vas izdeluje aii nova florida BREST Cerknica PRED PODPISOM SAMOUPRAVNIH IN DRUŽBENIH DOGOVOROV V CESTNEM GOSPODARSTVU SLOVENIJE ZDAJ ŠE RAZPRAVA PO KOLEKTIVIH ZA 20. OBLETNICO SAMOUPRAVLJANJA V LJUBLJANSKI TOBAČNI TOVARNI Štiri milijarde cigaret Enega prvih delavskih svetov so pred 20 leti izvolili tudi v ljubljanski Tobačni tovarni. Ob 20-letnici tega dogodka so imeli v tovarni svečano sejo delavskega sveta. Na njej je najprej predsednik delavskega sveta inž. Franc Zadnikar orisal dvajsetletno razvojno pot samoupravnih odnosov v kolektivu, nato pa je namesto direktorja Bojan Simonič prikazal gospodarsko rast podjetja. Najprej se je dotaknil zgodovine podjetja in omenil da se je moral kolektiv Tobačne tovarne ves čas boriti z velikimi težavami, da je lahko do- segel današnjo stopnjo razvoja. Nato pa je nadaljeva: »■Kljub vsem oviram —^pomanjkanju strojev, reprodukcijskega materiala, njegovi slabi kakovosti in pomanjkanju izkušenj je tovarni uspelo, da je v letu 1957. prva začela s proizvodnjo filter cigaret. Po letu 1959 so začeli v ljubljanski Tobačni tovarni pripravljati material za modernizacijo tehnoloških postopkov. Po obsežnih študijah in analizah so prišli do načrta novega tehnološkega postopka, ki ustreza vsem sodobnim tobačnim, tehnološkim in ekonomskim načelom. »Jasno je, da smo morali skrčiti tudi proizvodni program,« nadaljuje pomočnik direktorja. »Modernizacija obrata za proizvodnjo cigar in drugih tobačnih izdelkov tudi iz ekonomskih vzrokov ni bila utemeljena. S kakšnimi težavami smo se morali teda boriti, kaže tudi to, da za nekatere politične in tudi gospodarske forume v tistih časih Tobačna tovarna v Ljubljani ni bila perspektivna in zanjo v Sloveniji n; bilo več mesta .. .« Delovni kolektiv pa ni vrgel puške v koruzo. Odločil se je za rekonstrukcijo in moderni- zacijo proizvodnje cigaret. Tej modernizaciji pa so sledile v službah podjetja in v poslovanju nasploh. Odraz rastoče gospodarske moči tovarne pa je tudi pripojitev nekaterih podjetij za proizvodnjo tobaka in trgovin. Integracijski proces, kj se je začel pred desetimi leti, je do danes združil pod okriljem ljubljanske Tobačne tovarne obrat za proizvodnjo tobaka v Orašju in v Senti, 20 prodajnih skladišč, 3 pomožna skladišča in 139 prodajaln. S tem si je ljubljanska Tobačna tovarna pridobila kvalitetno in količinsko bogato surovinsko osnovo, obenem pa tudi dobro razpredeno trgovinsko mrežo. »Pri tem pa smo se ves čas zavedali, da modernizacija ni in ne more biti enkraten ukrep, marveč da mora biti stalen proces. Le tako je bilo namreč mogoče doseči v nepolnih dvajsetih letih skok v proizvodnji, od milijarde 600 milijonov cigaret letne proizvodnje na polne 4 milijarde, pri čemer zdaj znaša proizvodnja filter cigaret kar 77 odstotkov vse proizvodnje,« je še dodal Bojan Simonič. M. Ž. Obsojajo počasnost Mag. inž. PETER KUNC: »V vsakem primeru bomo zahtevali intervencijo zveznih forumov!« @ SREČKO MLINARIČ: »Zadržali si bomo sindikalno članarino, da bomo lahko pomagali najbolj prizadetim.« Na žalost je pogosto tako: probleme začnemo reševati šele takrat, ko pride do materialne in ne malokrat tudi politične škode. Tudi v našem primeru je tako. Opozorila niso zalegla; čeprav so jeseniški železarji že zdavnaj predvidevali to, do česar je sedaj prišlo, so bila vsa opozorila zaman. Najbolj bodo spet prizadeti neposredni proizvajalci. Tisti pa, ki so bili vse doslej gluhi za opozorila jeseniških železarjev, ki so imeli v svojih rokah škarje in platno in so dopustili, da je na Jesenicah ugasnil plavž, prav gotovo ne bodo na lastni koži občutili posledic ogromne materialne škode. Najhujšega pri vsem tem pa ne predstavlja le nevarnost 80 °/o osebnih dohodkov, temveč dejstvo, da železarji počasi izgubljajo zaupanje v uspešnost »samou- Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez je že pred časom pripravil osnutek samoupravnih in družbenih dogovorov, ki naj bi jih sklenili kolektivi slovenskega cestnega gospodarstva. Po več razpravah v okviru pododbora za ceste pri RO omenjenega sindikata kakor tudi po razgovorih v okviru poslovnega združenja cestnih podjetij Slovenije so priprave za sprejem samoupravnih in družbenih dogovorov že napredovale tako daleč, da bi o konkretni vsebini posameznih dogovorov že lahko začeli razpravljati tudi kolektivi cestnih podjetij. Za kakšne dogovore gre, kaj želijo z njimi doseči in kdaj naj bi jih tudi dejansko podpisali? Naj po vrsti odgovorimo na vsa ta vprašanja. NAJMANJ TOLIKO. KOT ZDAJ! Glede na to, da bi se v prihodnjem obdobju cestna podjetja prav lahko znašla v težjem ekonomskem položaju, kot so zdaj, je vsekakor potrebno, da bi se kolektivi cestnih podjetij sporazumeli o enotnih stališčih glede urejanja številnih zadev, ki so v njihovi pristojnosti. Če bi take sporazume tudi podpisali, bi jih le-ti seveda obvezovali, da storijo vse, kar je , v njihovih močeh, da jih tudi uresničijo. Trenutno gre za predloge, da bi vsi kolektivi cestnih podjetij nalagali v sklade najmanj 10 % ustvarjenega dohodka. Ne glede na to, ali bi bilo obvezno izločanje tako imenovanega stanovanjskega prispevka morda tudi preklicano, naj bi v kolektivih cestnih podjetij za je potrebe obvezno izločali namenska sredstva v višini najmanj 4 % od bruto osebnih dohodkov. Prav tako naj bi bil sprejet dogovor. Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le bil ustanovljen 20. novembra 1842. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 31 :i \ l. telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, St. 551-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 s-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din . 650 S-dln — polletna 13 N-din . 1300 S-dln In letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana da kolektivi za potrebe izobraževanja in oddiha ter rekreacije izločajo namenska sredstva v višini 2,5% od bruto osebnih dohodkov. Kolektivi cestnih podjetij naj bi se dogovorili tudi o višini najnižjih obračunskih urnih postavk za zaslužke posameznih kategorij delavcev. Osnutek ustreznega dogovora predvideva, da urni zaslužek nekvalificiranega delavca ne bi smel biti manjši od 3,50 N-din, polkvali-ficiranega ne manjši od 4,15 novega dinarja, kvalificiranega ne manjši od 5,60 N-din in visokokvalificiranega delavca ne manjši od 6.50 N-din. V dveh letih po podpisu dogovora naj bi, primerjaje zaslužek nekvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, dosegli razmerje 1:2. Ker pa je dandanes v kolektivih cestnih podjetij najmanj dobra tretjina zaposlenih, ki jim je priznana le interno veljavna kvalifikacija, naj bi sčasoma v samoupravni dogovor vključili tudi nomenklaturo poklicev. ki obstajajo v cestnih podjetjih. Tako bi z ene strani lahko ustrezno ovrednotili delo in odgovornost slehernega posameznika. Po drugi strani pa bi cestna podjetja lahko izdelala tudi ustrezne programe za izobraževanje posameznih profilov poklicev v tej dejavnosti. Spričo uvajanja mehanizacije in sodobne tehnologije dela v cestna podjetja namreč prihaja čas, ko bodo vsi zaposleni, od »navadnih« cestarjev navzgor, potrebovali več znanja, da bi še vnaprej lahko opravljali svoje delo. Glede na zdaj zelo različno prakso pri izplačevanju terenskih dodatkov pa naj bi ustrezni samoupravni dogovor določil le najvažnejše osnove, ki bi jih morala upoštevati vsa prizadeta podjetja. O končnih zneskih urnih oziroma dnevnih terenskih dodatkov pa bi tako kot tudi o drugih zadevah s področja dohodkov seveda odločali kolektivi sami. Omenili smo že, naj bi navedeni samoupravni dogovori spodbudili kolektive cestnih podjetij, da bi se na vseh področjih svojega dela in gospodarjenja trudili pri iskanju tistih rezerv, ki naj jim omogočijo mimo drugega — tudi to, da bodo zaposlenim nudili človeka dostojne delovne in življenjske razmere. Z drugimi besedami: želijo, da bi v primerjavi z drugimi dejavnostmi primerno ovrednotili tudi svoje delo in da bi tako presekali dolgoletno tradicijo, češ da v cestnih podjetjih delajo »manj vredni in manj pomembni« člani naše družbene skupnosti. Glede na to, da so predlogi samoupravnih in družbenih dogovorov, ki naj bi jih sklenili kolektivi cestnih podjetij, »godni« za javno razpravo, je pododbor za cestno dejavnost pri RO sindikata delavcev prometa in zvez tudi že sklenil, naj bi osnovne organizacije sindikata do 15. marca spodbudile, vodile in organizirale ustrezne razprave v kolektivih. Po tem datumu naj bi o vsebini posameznih dogovorov že razpravljali tudi delavski sveti cestnih podjetij. Če v teh razpravah ne bi verjetno še pred koncem mar-vsebino posameznih dogovorov, bi verjetno še pred koncem marca že lahko podpisali omenjene samoupravne dogovore. -mG pravnega dogovarjanja«. DNEVNO 200.000 N-DIN IZGUBE Kot že rečeno: na Jesenicah že vseskozi vedo za težave industrije koksa v Jugoslaviji in so sedanjo zagato predvideli. Vedeli so, da lahko pride do pomanjkanja koksa, zato so tudi predlagali odgovornim- republiškim in zveznim organom potrebne rešitve. Ker pa je ostalo samo pri predlogih, je na Jesenicah 6. februarja ugasnil prvi plavž. Če bo plavž miroval ves mesec, bo znašala izguba planiranega dohodka v tem času 5,5 milijona N-din. Planirani dohodek podjetja, ki znaša za letošnje leto 200 milijonov N-din, bi se v primeru, če tudi v prihodnje ne bo koksa, zmanjšal kar za 30 odstotkov. Ob tem pa železarje skrbi tudi obratovanje druge visoke peči. Tudi za to peč namreč niso zagotovljene potrebne količine koksa. »NE KRIVIMO LUKA VGA!« Iz razgovora z generalnim direktorjem jeseniške železarne mag. inž. Petrom Kuncem in predsednikom tovarniškega odbora sindikata železarne Srečkom Mlinaričem povzemamo, da Jeseničani ne valijo krivde za nastalo zadrego na proizvajalca koksa. . »Težak ekonomski položaj Koksno-kemijskega kombinata Lukavac, ki je obremenjen z visokimi anuitetami, je narekoval vodstvu in samoupravnim organom kombinata, da si poiščejo pot do rentabilnega poslovanja predvsem s pomočjo izvoza, kjer trenutno dosegajo višjo ceno kot na domačem trgu. Pomanjkanje koksa pa tudi preprašča možnosti naše delovne skupnosti, da bi si sami preskrbeli koks po sedaj veljavnih predpisih o uvozu oziroma izvozu. Mnenja smo, da mora zato zvezni izvršni svet v okviru svojih pristojnosti takoj rešiti problem izvoza oziroma uvoza koksa, ker je soodgovoren za zdajšnje pomanjkanje koksa.. trdijo na Jesenicah. Nejevolja železarjev je upravičena. Cene njihovih proizvodov so po predpisih limitirane, potreben reprodukcijski material pa morajo nabavljati po prostih cenah. Lonec torej ni prekipel čez noč. Na Jesenicah je vrelo že dolge mesece. »POTREBNA JE INTERVENCIJA PO HITREM POSTOPKU« Odbor za poslovno politiko pri delavskem svetu jeseniške železarne je 6. februarja letos obravnaval zdajšnje razmere in po temeljiti razpravi sprejel 17 sklepov. Naj naštejemo nekatere med njimi: 9 Preusmeriti moramo proizvodnjo, predvsem pa pospešiti proizvodnjo na elektro pečeh, v martinami pa proizvajati toliko, kot dovoljujejo zaloge starega železa. Obenem je treba izposlovati pri odgovornih organih večji uvoz starega železa in grodlja. 9 Poslovni odbor naj pristane na podražitev koksa za 8,15 %. To je za toliko, za kolikor je po reformnih načelih priznano povečanje cene za proizvode železarne. © Obrati, ki delujejo, v normalnih pogojih, naj solidarno nosijo stroške osebnih dohodkov Za tiste obrate, ki ne bodo proizvajali. © O redukciji proizvodnje je treba obvestiti slovenski izvršni svet, republiško gospodarsko zbornico, CK ZKS in CK ZKJ. republiški in centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. © Od zveznega izvršnega sveta naj zahteva odbor za poslovno politiko intervencijo po hitrem postopku, da bo železarni čimprej omogočeno normalno poslovanje. SINDIKAT BO ZADRŽAL ČLANARINO »Zelo dobro se zavedamo svojih dolžnosti in principov sodobnega gospodarjenja, vendar več kot pridni delavci in dobri gospodarji ne moremo biti.. nam je pripovedoval Srečo Mlinarič, predsednik tovarniškega odbora sindikata železarne Jesenice. »Ugotavljamo, da pri določanju cen našim proizvodom v sistemu samoupravljanja nastopa poleg članov kolektiva tudi zvezni izvršni svet. In, ker je za uspeh naše delovne organizacije poleg izvrševanja proizvodnega plana odločilna tudi realizacija, ki sloni na določenih cenah, je tisti, ki nam določa cene, najmanj soodgovoren za težave gospodarjenja in likvidnosti naše tovarne. Tovarniški odbor sodi, da mora delavski svet železarne zaradi splošnih razmer v_ kolektivu zahtevati od republiških organov jasno opredelitev položaja slovenskih železarn. Glede na vedno večji razkorak med osebnimi dohodki in življenjskimi stroški je nujno, da zaposlenim v črni metalurgiji zaradi specifičnosti dela posvetimo več skrbi in jim zagotovimo minimum. Ker pa v zdajšnjih razmerah ni večjih iz-gledov, da bi proizvodnjo v kratkem normalizirali in ker moramo računati z zmanjšanimi osebnimi dohodki, ki bodo tako še bolj ogrozili življenjski minimum našega železarja, bomo po sklepu predsedstva tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata železarne Jesenice do nadaljnjega zadržali sindikalno članarino. S tem si namreč želimo zagotoviti možnost, da bi s socialnimi podporami lahko reševali materialne probleme najbolj prizadetih družin...« ŠKODO BODO UTRPELI TUDI DRUGI »Obsojamo neodločne in počasne akcije republiških in zveznih organov pri reševanju problemov, ki ogrožajo celotno nacionalno gospodarstvo ...,« je dopolnil Srečka Mlinariča generalni direktor jeseniške železarne mag. inž. Peter Kunc. »Jasno je, da mi, ki imamo določene cene, ne moremo sami prenesti velikega povišanja cen reprodukcijskih materialov, zato bomo zahtevali povračilo nastale škode, morda v obliki višjih cen, morda v obliki oprostitve plačevanja obresti od poslovnih skladov ali pa kako drugače. Važno je, da bomo zahtevali povračilo za storjeno škodo, ki je niso krivi železarji! Seveda pa bodo škodo morali sprejeti na svoja ramena tudi naši potrošniki, ki bodo vsak teden prikrajšani za 1500 do 1800 ton proizvodov. Predvidevamo, da kriza ne bo kratkotrajna, zato bo v vsakem primeru potrebna državna intervenciia. Poudarjam: v vsakem primeru!« A. ULAGA Od vsepovsod • SLOVENJ GRADEC Na zadnji seji občinske skupščine v Slovenjem Gradcu je bila v središču pozornosti obravnava predloga resolucije o razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1970 ter o zbiranju sredstev za splošno potrošnjo. Osnovna ugotovitev razprave je bila, da je lani slovenjegraško gospodarstvo, čeprav je povečalo celotni dohodek za blizu 15 %, vendarle nazadovalo, kar nedvomno dokazuje tudi ponovno občutno zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem. Lanskoletni dosežki pa so tudi slaba startna osnova za leto 1970, zaradi česar ni čudno, da predvidevajo delovne organizacije spet počasnejšo rast gospodarstva, kot pa ga bo doseglo v povprečju gospodarstvo Slovenije. Odborniki slovenjegraške občinske skupščine so v tej zvezi izoblikovali stališče, da morajo v delovnih organizacijah storiti vse, da dosežejo takšne uspehe, kot jih bo v tem letu v povprečju slovensko gospodarstvo. Industrija ima v Mislinjski dolini tradicijo, vendar pa teh prednosti v delovnih organizacijah doslej niso znali izkoristiti. Teženj za hitrejšim razvojem pravzaprav ni zaslediti, kar je nedvomno posledica pomanjkanja strokovnjakov, premalo razvitega sodelovanja in povezovanja in ne nazadnje tudi pomanjkanja razvojnih programov, ki jih imajo za zdaj le 3 delovne organizacije. Zato bi bilo potrebno o tem čimprej razpravljati tudi v zboru delovnih skupnosti ter skupaj s predstavniki delovnih organizacij ugotoviti natančnejše vzroke za sedanje razmere v gospodarstvu. Položaj gospodarstva ne vpliva najbolje tudi na položaj drugih dejavnosti v občini. Ker bo v proračunu le 3,5 % več sredstev, kot jih je bilo lani, želja in potreb pa je precej več, so se odborniki slovenjegraške občinske skupščine zavzeli na zadnji seji za dogovor o uskladitvi želja z možnostmi. O predlogu resolucije o razvoju občine Slovenj Gradec ter o zbiranju in uporabi sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970 bodo v prihodnjih tednih razpravljali tudi na sejah zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, v družbenopolitičnih organizacijah ter na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi. (an) © CELJE Trgovsko podjetje Tehno-mercator gradi v Celju novo veleblagovnico. Čeprav je v njej že bila prva specializirana razstava trgovinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za parkiranje, transportne in skladiščne opreme, pa bo veleblagovnica uradno odprta v avgustu letos. Nova veleblagovnica bo v mestnem središču in bo oskrbovala potrošnike z vsemi predmeti široko potrošnje — razen s prehrambenimi artikli. Nova veleblagovnica ima 3000 m* prodajne površine, 1200 ma skladišč, 1100 m2 pomožnih prostorov in 700 m2 komercialnih prostorov. V veleblagovnici je 5 etaž in 3 medetaže, od katerih bo vsaka imela specifično prodajno nalogo. Tako bodo v prvi etaži prodajali gospodinjske aparate, posodo in svetlobna telesa, v drugi etaži galanterijo, bižuterijo, čistilna sredstva, papir in izdelke iz papirja itd., skupaj pa bo imela veleblagovnica 48 blagovnih in uslužnostnih oddelkov. Nova Tehnomercatorjeva ve-Isblagovnic3 bo nedvomno največja in najsodobnejša trgovska hiša v Celju. Da pa bi približali blago kupcu, bodo uvedli načip samoizbire in samopostrežbe, posebnost v veleblagovnici pa bo oddelek, kjer bo imel kupec na voljo bogato izbiro tehničnih pripomočkov za domačo uporabo in domača popravila. Celoten objekt bo podjetje Tehnomercator veljal milijardo 600 milijonov starih dinarjev. Od tega je podjetje prispevalo 63 % lastnih sredstev, ostanek pa je zagotovila kreditna banka iz Celja na osnovi posebnega aranžmaja. M. 2. Šport • RAVNE METALURŠKE IGRE Danes bodo v koroškem železarskem središču zimske metalurške igre, kjer se bodo de-lavci-športniki iz železarn Jesenice, Store in Ravne pomerili v veleslalomu, kegljanju, streljanju z zračno puško, pla-vanjij, šahu in namiznem tenisu. V vseh železarskih kolektivih so se na današnje srečanje dobro pripravili in zato Pričakujejo zanimive in zagrizene boje za visoke uvrstitve. Na zadnjih zimskih metalurgih igrah so zmagali Jeseni-V. R. ŽELEZARJI NA SANEH Sindikalna podružnica Livarne je priredila sankaško tekmovanje na terenih pri Smučarski koči. Proga je bila dolga 3000 m s 300 m višinske razlike. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. REZULTATI: moški — mlajša skupina: 1. Vožič 3,34, 2. Kotnik 4,42, 3. Golob 5,22. ' Moški — starejša skupina: J. Krovh 5,12, 2. Petre 5,18, 3. Kos 5,20. Zenske: 1. Novak 5,42. Dvosedi: Meško-Oslovnik 3.5l. V. R. • POSTOJNA V VELESLALOMU Na Snežniku Je bilo v organizaciji smučarskega kluba Nanos iz Postojne pred dnevi občinsko tekmovanje v veleslalomu za pionirje in pionirke V okviru zimskih pionirskih Jker Jugoslavije. Na 400 me-trov dolgi progi s 30 Vratci se J® pomerilo 45 mladih smučar-lov. Občinskega prvenstva v drugih kategorijah pa se je odeležilo 27 tekmovalcev. Ob *aključku tekmovanja je predsednik društva prijateljev mladine občine Postojna, tovariš "ušar podelil diplome, predsednik smučarskega kluba Na-nos, tovariš Paternost pa je Oagradil vse najboljše uvršče-ne z lepimi kolajnami. M. D. S ŠTIRINAJST »PLANIŠKIH SKAKALNIH ŠOL« V SLOVENIJI Kranjčani imajo najboljše skakalce Organizacijski komite Planica je bil pred leti pobudnik ustanovitve planiških skakalnih šol po številnih smučarskih skakalnih centrih v Sloveniji. Prvi dve šoli, ki sta pokazali največ aktivnosti že takoj v začetku, sta bili v Logatcu in Kranju. Izredna prizadevnost posameznikov v teh dveh centrih je rodila prve večje uspehe v minulih dveh zimah. Namen ustanovitve teh šol je bil predvsem ta, da bi prišli do organiziranega in načrtnega šolanja mladih talentov za smučarske skoke z določenega področja, ki ga takšna šola lahko zajame. Zdaj deluje v Sloveniji 14 smučarskih skakalnih šol, v katerih vzgajajo trenerji skupaj več kot 20 perspektivnih mladincev in pionirjev. Pomoč šolam nudi tudi Organizacijski • JESENICE komite Planica v obliki finanč-stimulativnem načinu — glede na uspeh in prizadevnost šol v določeni sezoni. Planiške skakalne šole delujejo oziroma imajo svoje centre v Črni na Koroškem, Velenju, Mariboru, Ljubljani, Šentvidu nad Ljubljano, v Logatcu, Ihanu, Kamniku, Žireh, Poljanah nad Škofjo Loko, v Kranju, Križah-Sebenjah, Žirovnici in Mojstrani. 149 KVALITETNIH SKAKALCEV Te dni je planiška šola, oddelek v Kranju, izdal že drugo izredno zanimivo publikacijo z naslovom »Planica 70«. V njej najdemo poleg številnega dokumentacijskega gradiva o skakalnem športu pri nas tudi nekaj zanimivih člankov s tega po- Planinski muzej potreba slovenskega naroda Vsi alpski narodi se ponašajo z bogatimi planinsko-alpini-stičnimi muzeji kot kulturno-znanstvenimi in vzgojnimi ustanovami. Slovenci, kot izrazito alpski narod, pa na žalost vse do danes nismo uspeli priti do tako nujno potrebne ustanove. Redko in dragoceno planinsko gradivo uničujemo in nanj pozabljamo. Le redki so v Sloveniji, ki skrbno zbirajo, urejajo in čuvajo dragocene dokumente in rekvizite iz naše dvestoletne planinsko-alpinistične zgodovine. Posamezniki v Tolminu, Bohinju, Trenti, Kamniku, Tržiču, Ljubljani in na Jesenicah se trudijo in prizadevajo, da bi ohranili vsaj nekaj, kar naj bi poznim rodovom služilo za proučevanje naše planinsko-alpinistične zgodovine. Pred leti so na Jesenicah vložili ljubitelji redkih in dragocenih dokumentov in eksponatov velike napore, da bi ustanovili triglavski in pozneje slovenski planinski muzej. Na žalost jim to ni uspelo. Sedaj delajo na tem v Ljubljani, kjer se trudijo, da bi postavili na noge osrednjo planinsko-alpini-stično muzejsko ustanovo. Slovenski planinsko - alpinistični muzej ni potreben samo planincem, alpinistom in gorskim reševalcem, temveč celotnemu slo-_ venskemu narodu. U. ŽUPANČIČ KOMENTAR V svetu, pa tudi pri nas, srečujemo v vrhunskem športu vse manj »čistih« amaterjev. Čeprav se nekateri tekmovalci kljub vsemu še vedno na vso moč oklepajo lepo zvenečega naslova amaterja in tudi nastopajo v »razredu amaterjev«, so v resnici profesionalci. Od športa namreč živijo, šport jim pomeni poglavitni vir dohodka. Na papirju so morda v delovnem razmerju, v resnici pa živijo od tekmovanj in rezultatov. Dobrih, pogosto tudi slabih. Zanimivo je, koliko naj- Ne glede na to delimo športnike še vedno v dva razreda: razred amaterjev in razred poklicnih športnikov. In prav je tako. Problem je v tem, da vse bolj pogosto kršimo pravila in s tem olimpijski statut. Prav zato bodo člani mednarodnega olimpijskega komiteja razpravljali meseca maja v Amsterdamu o tem pomembnem vprašanju v športu. Razpravljali bodo o statusu amaterja in profesionalca, o tem, kaj pomeni v sodobnem športu prva in kaj druga definicija. In še posebej, kje je meja med pojmu amaterja pa je, da mora športnik študirati ali pa biti zaposlen. V tem naj bi se amater v prihodnje, poudarjamo: po mnenju komisije, tudi razlikoval od profesionalca. Sodeč po vsem tem se nam torej še vnaprej obeta rib&rjenje v kalnem. To bodo dopuščala pravila. Iluzorno je namreč pričakovati, da bodo tisti, ki so že doslej kršili zelo jasna olimpijska načela oziroma določila, ki niso dopuščala kompromisov, kar naenkrat postali disciplinirani. Torej, od novega pravil- Res tudi uradno slovo od amaterizma ? fazličnejših oblik dohodkov so že iznašli ljubitelji športa in seveda športniki sami. Naj naštejemo le nekatere, ki so pri nas najbolj priljubljene: »hranarina«. »štipendija«, »dodatek zveze«, »podpora sklada ...«, »nagrada«, »olimpijski dodatek« .... da raznih dohodkov v obliki lepih daril — celo avtomobilov in stanovanj — in seveda zajetnih kuvert, sploh ne omenjamo. Ob tem tudi vemo, da pomeni večina izmed tega nekontroliran in seveda s tem neobdavčen vir dohodka. Nobena skrivnost nam-reč ni, da dobitniki daril te-ta radi pretapljajo v denar, ker pač najraje razpolagajo z gotovino. Zato številni športniki (ne)amaterji živijo na veliki nogi. Na veliko večji, kot tisti, ki so v kakršnemkoli tako imenovanem »delovnem razmerju«. Skratka, med številnimi amaterji in profesionalci ni Več bistvene razlike. Vse Več je namreč športnikov-amaterjev, ki žive na račun Športa bolje, kot številni »čisti« profesionalci. njima. S tem zares aktualnim vprašanjem se že dve leti ukvarja posebna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja pod predsedstvom romunskega pisatelja Alexandruja Siperca. Komisija je izdelala za kongres v Amsterdamu povsem nov pojem amaterskega športnika. Delala je na osnovi prepričanja, da današnji vrhunski športnik ne more biti več amater po načelih statuta iz leta 1866. Zato naj bi pojem olimpijskega amaterja sploh izginil iz slovarja, ker kratko-malo ne ustreza več sedanjemu razvoju vrhunškega športa. No ..., po mnenju omenjene komisije to ne pomeni, da bi zavoljo tega ukinili olimpijske igre. Vendar, amaterska prisega na olimpijskih igrah naj ne bi bila več laž! Komisija se ogreva dalje zato, da bi vrhunski športniki lahko izdajali knjige in prejemali za tako in podobno dejavnost, kot so na primer nastopi na radiu ali televiziji, ustrezne honorarje. Najpomembnejše pri »novem« nika, seveda: v kolikor bo sprejet, si zaenkrat ne moremo obetati nič drugega kot legalizacijo dosedanjega stanja. Tisti, ki so doslej živeli na račun športa, bodo prav tako oziroma še laže tudi vnaprej. Nič ni namreč lažjega, kot se redno oskrbovati s »potrdili o šolanju«. In za zaključek: če v športu res ne gre več v obliki amaterizma, vsaj v tekmovalnem ne, zakaj potlej tega javno ne priznamo in se od naslova »amater« pač poslovimo? Le zakaj ne? Le zakaj se tako krčevito oklepamo tega naslova? Čemu še vnaprej tiščimo glavo v pesek in skušamo prepričati sebe in druge, da gre za amaterski šport, ko prav dobro vemo, kako je s tem pojmom? Najsi bo v športu ali pa kod drugod ... Kdor prejema za kakršnokoli dejavnost denar, ki pomeni glavni vir njegovih dohodkov, in se s tem preživlja, ni amater.'! Vsaj po neki vsakdanji oziroma normalni logiki ne... -a. dročja. Tako smo, v brošuri lahko prebrali, da imamo letos v Jugoslaviji že 149 kvalitetnih skakalcev. To povečanje gre predvsem na račun pionirjev, kar je še posebej razveseljivo. Toliko je namreč v Jugoslaviji tekmovalcev, ki v kvaliteti nekaj predstavljajo. Kolikšna je točna številka skakalcev, je seveda težko ugotoviti; prepričani pa , smo, da je vsaj še enkrat toliko skakalcev v Sloveniji, ki pa se zaradi slabše kvalitete niso uvrstili v deset kvalitetnih razredov, ki jih je pred dvema letoma vpeljala Smučarska zveza Jugoslavije. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da ima kranjski Triglav že dve sezoni zapored največ kvalitetnih tekmovalcev, oziroma skoraj 25 % vseh tekmovalcev, ki imajo določen kvalitetni razred v državnem merilu. Zaradi primerjave kvalitetnega napredka posameznih klubov v zadnjih dveh sezonah, so napravili tabelo, iz katere je lepo razvidno, da kranjski Triglav v številu kategoriziranih kvalitetnih skakalcev krepko vodi. Lep napredek je napravil Partizan iz Dolenjega Logatca, ki je povečal število kategoriziranih tekmovalcev za^S in se povzpel na drugo mesto'. Določen padec pa so zabeležili pri §D Jesenice. Na j večji napredek pa je naredil v zad-• njihrletih smučarski klub Alpina Žiri, saj je povečal število kategoriziranih skakalcev od 2 na 11. 75-METRSKA SKAKALNICA V KRANJU? Uspehi kranjskih smučarskih skakalcev so še toliko bolj pomembni, ker jih dosegajo pod zelo neugodnimi delovnimi pogoji — edini v Sloveniji nimajo za trening objekta v svojem kraju. Doslej so imeli skromno 45-metrsko skakalnico na Gorenji Savi, ki je dokončno vzela slovo v ' minuli zimi. Tako stopajo mladi kranjski skakalci že v drugo leto brez svoje skakalnice in se morajo zato voziti na .treninge v Planico, oziroma druge bližnje kraje. Vse to pa je povezano z dodatnimi napori skakalcev in trenerskega kadra ter seveda — v končni fazi tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi. V Kranju oziroma bližnji okolici ni niti manjše pionirske skakalnice in so torej tudi pionirji vezani na 7 km oddaljeno 25-metrsko skakalnico v Zgornji Bresnici. ■ V Kranju ugotavljajo, da od vseh športnikov delajo glede naprav v najtežjih pogojih prav smučarji-skakalci.. Kranj bi potreboval vsaj 75-metrsko skakalnico. Za njeno gradnjo kažejo dovolj razumevanja vsi športni organi od skupščine občine navzdol in upamo lahko, da bodo letos skakalci dobili primeren objekt za treninge in nastope. Žalostno je namreč dejstvo, da se številni skakalci Triglava, med njimi Stefančič, Mesec in drugi, že nekaj let ne morejo predstaviti kranjski publiki, po drugi strani pa v Kranju zimsko-športnih prireditev vedno primanjkuje. Z graditvijo 75-metrske skakalnice na Gorenji Savi, bo ta vrzel odpravljena, hkrati pa izpolnjena naj večja želja kranjskih skakalcev. Nova skakalnica bo obenem tudi najlepša nagrada skakalcem za uspehe v minulih letih. —ž V Domžalah bo zadnjo soboto v februarju v dvorani Komunalnega centra na sporedu II. pokalno prvenstvo Slovenije v gimnastiki za pokal revije »Gimnastika«. Tako kot lani v Idriji, bodo tudi letos v Domžalah nastopili naši najboljši telovadci in telovadke z Mirom Cerarjem, Janezom Brodnikom, Milenkom Kersničem, Milošem Vrabičem in Marlenko Kovačevo na čelu. Poleg njih se bodo v poljubnih vajah pomerili tudi drugi telovadci zveznega in I. razreda iz vse Slovenije. Hkrati bomo videli nastopiti najbolje telovadce iz sosednih republik, saj bo pokalno prvenstvo Slovenije pomenilo tudi izbirno tekmo za državno reprezentanco, ki se bo 15. marca pomerila z reprezentanco Ukrajine v Kijevu. Pokalno tekmovanje najboljših telovadcev in telovadk iz vse Slovenije, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo revija »Gimnastika«, nudi namreč možnost, da se zdaj vsako leto tudi slovenske telovadke in telovadci, člani in članice ter mladinci in mladinke I. razreda, kosajo med seboj na neposrednem srečanju. V drugih športih so podobna tekmovanja pogosta in drugi športniki imajo v podobnih odprtih prvenstvih več tradicije. Prav zato, in pa, ker v gimnastiki v Sloveniji PRED DRUGIM POKALNIM PRVENSTVOM SLOVENIJE V GIMNASTIKI______________ Brodnik ali Cerar? že dolgo časa občutimo pomanjkanje' tekem, se je uredništvo revije »Gimnastika« že lani odločilo, da izpolni to vrzel z organizacijo pokalnega tekmovanja. Kaj smo s tem pridobili? Ne le eno tekmovanje več, marveč popularno športno prireditev, ki po tradiciji drugih športov kaj kmalu lahko preraste prvotno zamišljene okvire. Poleg tega bomo tudi z letošnjim pokalnim prvenstvom Slovenije v gimnastiki dobili jakostno lestvico naših telovadk in telovadcev za precej mest in ne le za prvih šest ali prvih osem, ki so tako in tako bolj ali manj oddana že vnaprej. Zmagovalec prvega pokalnega prvenstva v gimnastiki je bil Janez Brodnik, med dekleti pa Vida Perišič. Oba sta presenetljivo premagala Mira Cerarja oziroma Marlenko Kovačevo. Kdo bo najboljši v Domžalah? Na to vprašanje je trenutno težko odgovoriti. Zanesljivo pa je, da se bo Miro Cerar skušal na vsak način oddolžiti Janezu Brodniku, Marlenka Kovačeva pa Vidi Perišičevi za lanski poraz v Idriji. Prav gotovo ne bodo nič manj zanimive borbe tudi za ostala mesta, ne samo v državni reprezentanci, marveč tudi na jakostni lestvici \ slovenskih telovadk in telovadcev. Naj sklenemo naše razmišljanje pred II. pokalnim prvenstvom Slovenije v gimnastiki z željo, da se ljubiteljem gimnastike obeta zadnjo soboto v februarju v domžalski dvorani Komunalnega centra lep telovadni večer. M. 2. ® DOMŽALE Že sedme sindikalne igre Sindikalne športne igre, ki jih tudi letos organizira komisija za šport in’ rekreacijo pri ObSS Domžale, so se že začele. Po razpisu se je prijavilo za tekmovanje v nogometu, kegljanju 6 X 100 lučajev, borbenih partijah, streljanju, šahu, odbojki in namiznem tenisu kar 43 ekip. Za celotno tekmovanje je izdelan program in potreben pravilnik. Tekmovanje bo zaključeno do meseca julija, ko začno delovni ljudje koristiti svoj letni dopust. Sedaj so na programu zimske športne igre. ki jih po vsej verjetnosti, zaradi pomanjkanja snega, ne bo mogoče organizirati. Potlej je na sporedu kegljanje 6 X 100 lučajev. Prijavljenih je 10 ekip, ki so že začele s tekmovanji. Letos je noviteta v tem, da tekmujejo kegljači po liga sistemu. Vsekakor je kegljanje disciplina, ki privlači največje število članov sindikalnih organizacij. V. WEITH ® PTUJ Za čimboljšo uvrstitev Občinska zveza za telesno kulturo v Ptuju je svojo dosedanjo aktivnost popestrila s tekmovanji občinske košarkarske lige. Kvaliteta ekip je tolikšna, da je pričakovati precejšnje borbe za čimboljši plasma. Prvenstvo se odvija v dveh skupinah. V prvi nastopajo TGA Kidričevo, TVI Majšperk, EKO Ptuj ter TAP Ptuj in »Prosveta«. V drugi pa JLA Ptuj, I. gimnazija, KCS, II. gimnazija in ESS. Že v prvih dveh kolih smo videli, da so nekatere ekipe pripravljene bolje od drugih, kar se seveda vidi tudi iz rezultatov: TGA : EKO 45:26, TAP : »Prosveta« 19:53, TVI : TAP 22:28 in EKO : TVI 0:20. Slednji rezultat Je bil registriran brez lesnuia, centrala ljubljana titova 51 nnrsT POHIŠTVO borbe, ker se ekipa EKO ni pojavila na igrišču. Vse tekme se odvijajo na Osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju in so zelo dobro obiskane. Ob tem naj še dodamo, da nastopata tudi v ženski konkurenci dve ekipi. Morda bo v prihodnje v tem pogledu bolje in se bodo Judi iz drugih krajev prijavile za tekmovanje ženske ekipe, saj bi bilo potlej tekmovanje zanimivejše in privlačnejše. mf,- PLANINSKI KOLEDAR Na tujem iz leta v leto bolj pogosto tiskajo koledarje za planince. Ti koledarji so seveda opremljeni s planinskimi posnetki, obenem pa jih odlikujejo kar najbolj aktualni prispevki, namenjeni obiskovalcem gora. Naj povemo, da tudi -naša planinska organizacija že dolgo časa pripravlja nekaj podobnega. Doslej se je vedno ustavilo pri pomanjkanju sredstev ali kvalitetnih fotografijah z ustrezno tematiko. Vse pa kaže na to, da so naši planinci rešili tudi ta dva problema in da bodo za leto 1971 založili planinski koledar pri Borcu. ZAKAJ SLOVENIJA ZAOSTAJA Z RAZVOJEM TURIZMA i£daj si bomo vrnili turistični ugled? Slovenija sodeluje tudi pri izdelavi projekta »Severni Jadran« — po katerem bomo imeli v daljni prihodnosti možnost zgraditi na območju severnega Jadrana milijon novih postelj © Trenutno so najbolj sprejemljive vertikalne integracije, se pravi združevanje manjših gostinskih podjetij z močnejšimi gospodarskimi organizacijami Slovenija je bila v jugoslovanskem merilu še do nedavnega pojem turizma. Bled, Portorož, Rogaška Slatina, Dobrna, so pomenili vse, kar se da v turizmu doseči. Kaj pa danes? Nekoč znane slovenske turistične kraje — mimogrede povedano, če si v njih letoval, si nekaj pomenil — so prehiteli mnogi drugi turistični kraji, zlasti vzdolž jadranske obale in tudi v notranjosti. S tem seveda nočemo trditi, da v Sloveniji v zadnjih in v minulem letu nismo naredili nikakršnega napredka. Ob možnostih, ki smo jih imeli, smo storili pravzaprav zelo veliko, saj smo samo lani zgradili skoraj na vseh koncih republike razmeroma mnogo turističnih in gostinskih objektov. Toda to je še zmeraj premalo, že v primerjavi s tem, kaj so naredili v sosednji Hrvatski, kaj šele v primerjavi s sosednjima pokrajinama Koroško in Julijsko krajino. Sicer pa, kaj bi govorili na pamet. Ilustrirajmo trditve z nekaterimi konkretnimi podatki, ki sta nam jih posredovala inž. FRANC RAZDEVŠEK, predsednik Komiteja za turizem pri izvršnem svetu SR Slovenije, in RADO LIPIČAR, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo. »Z REZULTATI NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI...« »Iz podatkov je razvidno, da je v minulem letu zadovoljivo poraslo število turističnih prenočitev v Jugoslaviji, medtem ko smo v Sloveniji zabeležili nekoliko slabši uspeh, pa čeprav tudi z rezultati v naši republiki ne moremo biti nezadovoljni,"; je dejal inž. Franc Razdevšek. »V Jugoslaviji smo imeli lani 46 milijonov nočitev ali za 24 odstotkov več, kot predlanskim. V Sloveniji pa smo zabeležili 4,5 milijona nočitev ali za 15 odstotkov več, kot leto poprej. l4a področju inozemskega turizma je bilo lani v Jugoslaviji 22,2 milijona nočitev tujih gostov, ali za 30 odstotkov več kot leta 1968. V Sloveniji je bilo 2,1 milijona nočitev tujih gostov ali za 14 odstotkov več, kot predlanskim. Kljub razmeroma manjšemu porastu števila inozemskih prenočitev na območju Slovenije je znašal devizni dotok v naši republiki lani 83 milijonov, dolarjev ali 28 odsf ‘^kov več, kot predlanskim.« Za jugoslovanski turizem je v lanskem letu značilno veliko zanimanje tujih gostov za letovanje in bivanje v naši državi. V tej zvezi je pomočnik republiškega seki-etaria za gospodarstvo Rado Lipičar opozoril na nevarno upadanje turističnega prometa v primerjavi z drugimi področji v Jugoslaviji. Za to je značilen podatek, da je število inozemskih nočitev7 poraslo v obdobju od 'eta' 1965 do lani komaj za 45 odstotkov, medtem ko smo v enakem obdobju zabeležili nrav 'na mejah Slovenije za 240 odstotkov več prihodov tujih gostov. Tudi gradnje turističnih zmogljivosti napredujejo v Sloveniji znatno bolj počasi kot v drugih republikah. Bodimo še bolj konkretni: občuten porast v številu inozemskih nočitev lani v primerjavi s predlanskim letom so v Sloveniji zabeležili le trije kraji, in sicer Ankaran za 34 %, Izola za 51 % in Piran za 29 %. Zaskrbljujoče pa je, da je'v Kopru ta porast večji le za 7 %, v Strunjanu za 9 %, na Bledu za 13%, v Rogaški Slatini za 8!% itd. V številu inozemskih nočitev je lani v primerjavi s predlanskim letom mnogo slovenskih turističnih krajev celo nazadovalo. Na Jezerskem so zabeležili za 26 % manj nočitev, v Kranjski gori za 28 %, v Solčavi za 19 %, na Pokljuki za 31 % in na Pohorju kar za 60 odstotkov manj nočitev. »Logičen sklep na osnovi takšnih razmer je, da postaja Slovenija na turističnem področju zaostala republika, če jo primerjamo z razmahom v drugih jugoslovanskih republikah, na primer s Hrvatsko, kjer inozemske nočitve predstavljajo kar 77 odstotkov vseh inozemskih nočitev pri nas,« je še dodal Rado Lipičar. KAJ NAJBOLJ ZAVIRA TURISTIČNI RAZVOJ SLOVENIJE? Skušajmo vsaj deloma odgovoriti na vprašanje, kaj sploh najbolj zavira turistični razvoj Slovenije? Po mnenju mnogih turističnih strokovnjakov in tudi Komiteja za turizem pri izvršnem svetu Slovenije sta dve bistveni stvari, ki zavirata turistični razvoj naše republike: zelo skromna vlaganja v izgradnjo turističnih in gostinskih zmogljivosti in razdrobljenost turističnih gospodarskih organizacij, ki prav zaradi tega niso sposobne za večjo investicijsko ekspanzijo. Točnih številk o tem, koliko je bilo lani vloženih sredstev v izgradnjo novih turističnih zmogljivosti v Sloveniji, še nimamo na voljo. Vemo le to, kar smo slišali na seji Komiteja za turizem, da je bilo lani iz republiških sredstev vloženih v izgradnjo turističnih objektov in splošno propagando naših turističnih lepot in zanimivosti komaj 800 milijonov S-din, Če k temu dodamo še podatek, da je bilo v zadnjih letih, ko so na -Hrvatskem, v Črni gori, BiH. in Srbiji gradili popolnoma nove zmogljivosti, skoraj 40 odstotkov vseh investicijskih 'sredstev namenjenih le za obnovo obstoječih posteljnih in drugih : turističnih zmogljivosti, potem je še bolj jasno, da so .bila v turistično izgradnjo vložena . preskromna sredstva. Preskromna predvsem v tem smislu, da niso omogočila iti v korak s .turistično mnogo hitreje razvijajočimi se področji, kot je dalmatinski in istrski del jadranske obale in podobno. Kot že rečeno je prav razdrobljenost slovenskih turističnih in gostinskih gospodarskih organizacij v mnogočem pripomogla, da v izgradnjo novih turističnih zmogljivosti nismo vložili še več denarja. Integracijskih procesov na področju gostinstva in turizma v Sloveniji smo lani zabeležili bore tnalo. Če pa sb že bila hotenja, da bi se kaka gostinska delovna organizacija združila z ekonomsko močnejšim partnerjem, na primer z večjo trgovsko organizacijo, so v posameznih krajih kaj hitro začeli delovati lokalni1 apetiti, ki so nesporno zavrnili turistični razvoj na tem področju in posredno v vsej Sloveniji. Zelo zgovoren primer naj omenimo: ko se je lani portoroški hotel Central-Riviera želel pripojiti k ljubljanskemu trgovskemu podjetju Prehrana, je. občinska skupščina Piran .storila vse in uvedla celo prisilno upravo v omenjenem portoroškem podjetju, samo da ne bi prišlo do pripojitve oziroma integracije. Kako je bilo početje piranske občinske skupščine po svoje zgrešeno, se je že. izkazalo. Prisilna uprava je bila v Central-Rivieri po sklepu sodišča nezakonita in zaradi .tega tudi ukinjena. Kolektiv Central-Riviera se je prav te dni Bohinjski kot z idiličnim jezerom nudi velike možnosti za razvoj turizma Pri Mariboru je speljana na. Pohorje prva slovenska vzpenjača na osnovi referenduma že pripojil k-ljubljanski Prehrani. To je v sedanjih razmerah edina možna pot, da bi v Portorožu lahko do začetka letošnje turistične sezone zgradili vse začete turistične zmogljivosti v vrednosti blizu 7 milijard S-din in s tem pridobili 2000 novih postelj. Omenjeni primer nam je lahko v poduk — takšno pa je tudi stališče Komiteja za turizem in tudi republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije — da je' za . slovenski turizem bolj sprejemljiva vertikalna integracija, ker ima pred horizontalno integracijo vrsto prednosti. Gre predvsem za to, da se. v vertikalni smeri združujejo močne gospodarske organizacije z gostinskimi podjetji, se pravi takšne organizacije, ki so sposobne sprejeti na sebe breme investicijskih kreditov, PERSPEKTIVE IN NAČRTI Če nočemo, da bo Slovenija v prihodnje postala izrazito tranzitna — izletniška dežela, moramo v naslednjem obdobju zgraditi čim več posteljnih in drugih turističnih zmogljivosti v vseh turističnih centrih, kot si jih je zamislil Komite za turizem. Te centre naj bi razvijali na slovenski obali, v Bovcu, v Zgornjesavski dolini, na Pohorju, Dolenjskem itd. V tej smeri je bilo storjenega pravzaprav že precej. Najbolj razveseljivo je, da imajo že skoraj v vsakem večjem kraju v Sloveniji izdelan dokaj podroben urbanistični načrt in s tem hkrati program razvoja turizma, na osnovi katerega bi lahko takoj začeli graditi. V Portorožu na slovenski obali pa na primer že gradijo nove gostinsko turistične objekte z najmanj 2000 novimi posteljami. Znano je, da mnogo gospodarskih organizacij — tudi neturi-stičnih — v okviru posebnega konzorcija združuje sredstva za izgradnjo alpskega turističnega centra v Bovcu s kaninskimi žičnicami. Graditi nameravajo tudi ob Cerkniškem jezeru, če bo le-to ojezereno, kjer bi pridobili 8000 novih postelj itd., itd. Problem pa je spet denar! Letos bo za izgradnjo turističnih objektov, ob tem ko na primer slovenske železarne potrebujejo za lastno sanacijo še mnogo več republiškega kapitala, namenjenih le 2 milijardi S-din. Ob tem so možnosti, da za gradnjo novih turističnih zmogljivosti posamezne močne gospodarske organizacije najamejo še tuje. kredite. Prav pa bi bilo, da bi v prihodnje ostalo v Sloveniji za razvoj turizma še več deviz, ustvarjenih v turističnem gospodarstvu Jugoslavije. Zdaj jih kljub temu, da jih v Sloveniji zberemo skoraj eno tretjino, ostane v naši republiki kot retencijska kvota le 9 odstotkov. In še ena stvar je, ki v prihodnje obeta slovenskemu turističnemu gospodarstvu boljše čase. To je tako imenovani projekt »Severni Jadran«. V tem primeru.Slovenija zelo tesno sodeluje s sosednjo Hrvatsko, ki sta omenjeni projekt skupaj predložili zveznemu izvršnemu svetu. Ta projekt zdaj obravnavajo Združeni narodi in po zadnjih informacijah bo ta mednarodna organizacija' po vsej verjetnosti prispevala 500 tisoč dolarjev za dokončno izdelavo projekta. SR Hrvatska naj bi za to prispevala 800 milijonov, Slovenija pa 250 milijonov S-din. Na osnovi tega programa bi imeli v daljni prihodnosti možnost zgraditi na območju severnega Jadrana milijon novih postelj. MILAN'2IVKO VIC — Si bral? — Na kaj misliš? Veliko stvari je v zraku ... — Na šokantne zadeve... — Na čas prvih kocin v »Tribuni«? — Na kakšne kocine neki! Gre za več, za »Probleme«. — Kaj jih tudi ti dobivaš? — Ja, tudi! Pa »Prostor in čas« tudi. — Jaz tudi. Pa »Sodobnost« tudi. — Veš, kar telefonski imenik prepisujejo, denar pobirajo pa po povzetju. Doma me ni bilo, ko je prišla prva številka, da bi jo pravi čas vrnil, zdaj imam pa hudiča... Na nekaj pa se progres le mora opreti... Kaj je s prvo številko letošnjih »Problemov«? — Mislim, da je vsebina tako grozna in politično problematična, da si je uredniški odbor ni upal več naravnost objaviti, ampak se je raje odločil za šifre. Vsa številka je natisnjena v šifrah. Po mojem gre za kontrarevolucijo ali vsaj za ultralevičarstvo. — Seksualno? — Delno tudi, ker je nad šiframi fotografija spodnjega dela ženskih kopalk in zgornjega dela ženskih nogavic. Mislim pa, da v največji meri za politično. Ti vragi dobro vedo, da sem vedno rad dosledno stal za mladino, zdaj bi me pa radi kompromitirali. Zato sem sklenil, da s to stvarjo radikalno in za vselej prelomim! Takoj jutri jim bom poslal revijo nazaj in rekel, da nočem imeti z njimi nobenega opravka in da se odločno ograjujem od vsaka poRtične diskvalificacije .. • — No, no, pomiri se! Meni se pa zdi, da stvar ni tako resna. Se spomniš »Perspektiv«? Kulturne diagonale — Mislim, da je prav, če je človek na nekaj naročen. Takšne stvari je treba podpirati. Gre za našo nacionalno kulturo. — Jaz pa mislim, da me hočejo le kompromitirati. Zadnje čase izhajajo takšne stvari, da mi gredo lasje pokonci... — Seks? — Lasje, sem rekel! En spo-meničar in privatni obrtnik je rekel v »Problemih«, da je poslal ženo, ne vem zdaj več, ali prvo ali drugo, prosit h škofu po denar, češ da je komunistka. Potem se en presnih v »Prostoru in času« požvižga prav na vse: na zgodovino, na oblast in še na kaj. Potem je pa tudi še prva številka letošnjih »Problemov«... — »Problemov« ne berem, takoj gredo v koš. Mislim pa, da je tudi »Sodobnost« dokaj problematična, vsaj kar se tiče »Antisonga«. — Za kaj pa gre? Za seks? — Za vse po malem, ampak vendar ne tako radikalno kot drugje, kot praviš ti, bogvari! — Kako ne! — Nobena kaša se ne poje tako vroča kot se skuha! Veš kaj se govori? — Kaj? — Da v naši družbi ne prideš drugače gor, zaradi zasedene strukture seveda, kot s šokiranjem. če to veš, potem se dajo stvari hitro urediti. — In kakšno zvezo imajo s tem »Perspektive«? — No, le ugani? — Aha, saj res! Potem misliš, da mi »Problemov« ni treba vračati. — Mislim, da ne! — Pa če Matičič spet kaj vpraša v skupščini? — Mislim, da ne bo! Zdaj se zavzema za objavo spiska 1000 najbolj bogatih Slovencev ... — Ampak še vedno ne vem. če je pošteno, če se s takšnimi pojavi in ljudmi tako razjasnjuje, ko pa pravijo, da govorijo v imenu delavskega razreda. Kako naj se to zagovorja pred zgodovino? — Ja, v imenu delavskega razreda, kako drugače! VINKO BLATNIK ■ ■■I I !■■■■■■■«■■)■* ■■■■■■■■Naaaiaaaaaii MODNA HIŠA V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU NUDI V VSEH LETNIH SEZONAH MODNE NOVOSTI, KOT JIH NAREKUJE SVETOVNA MODA. MOŠKI MAKSI PLAŠČI V MODNIH KROJIH IN BARVAH BODO RAZVESELILI VSE, KI ŽELIJO SLEDITI MODI. ! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK