tURARY or
Offkw of PubliMtkni M67 South Lawndale A y*. Talrphone, Rockwell 4904
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
S?c^rartia	Chic*g6, DI., »oboti, 27. oktobri (October 27), 1928.
Aceito— far aulllag »t «podal rala of poaUgo »rovIdej far ii ««ctlaa HM, Act af Oti. ». 1>1T. astkarla«* o» Jasa 14. lili.
Sulmi lliitt.Mi *<UH> Yaarlr
STE V.—ÑÜMBER 253
zs ameriški kapital
»feUwkfc wij
Prolasl ¥ Los Aagalasa proti aastrpni reakciji
PeUcija Je imela zopet popadke aa možganih. — Protesten shod proti policijski nestrpno-
Obtožen ka priznala, kako je hotela zastrupiti Calleaa. Zarotniki ao se shajali pri nuni Coa*
ROSVETA
GLASILO SLOVENSMg NASODNE POPPOttNE IBENOTE LAgTNIWA gLOVKNHKB NARODNI PODPORNI JBDNOTB
Cene oglaaof PO dogovoru Kohopisl SS BO Vralajo.
Mm: Zedtnjene drior« (tsven CMcega) ««4» no te«, SM* m
Chicago in CWro |7.60 m loto, H.7Í m pol Wta, in sa inozcra
rio^Mo
Naslov *a vao, kar Ima stik s
"PROfcVBTA"
-THE EHUQmBhWWr
Ort— of tka SWvsm Netlewel Benefit Mety.
Owed k, *o Slsfsae NeUoeal »ae* S-M/.
Advertising rs(Ua o» agreement.^ U nI tod (MsOss (accept Chiesgo) ««d
(«ccept Chiesgo) ood Canada $6.00 per
and
Chicago
or
btmm v oklepaju n. pr. (Sept. 10-1028) polsg vséags lom no »eslovu pomeni, ds vs »Je s te« dnevom potekle neroénlns. ds st vom im ustavi Hat.	,
Ponovite jo prsvolssno,
VESTI IZ NASELIM
ft ubije v nantop v Sheboyganu.
Sheboygan, Wla. — Pod av-»pidip sheboyganskih pevskih društev moškega «bora "Danica" in ¿enakega zbora "Sloven k ti* se bo vršil v nedeljo, dne IX. novembra, zvečer pevski koncert g. Antone Sablja, znanega pgvca-umetnika, liričnega barftonlsta državne opere I )ubijanj
Mi željo g. »ubija se bo pri redltev vršila v dvorani Hrvatskega doma. Na našo priporočilo in našim
odzval z jako obširnim In posebno izbranim programom, kateri bo, kakor je razvidno iz mnogoštevilnih točk, vseboval krasne slovanske in hrvatske narodne pesmi in druge pesnitve.
Za danes samo opozarjamo naše občinstvo na . to izredno priliko, ter priporočamo v naprej, da daša naselbina brez razlike nasorov Izkaže z najštevilnejšo udeležbo'priznanje našemu sinu pevcu-umetniku, kateri brazdvomno predstavlja vi-šinn narodne kulture, izražene v pesmih našega naroda
Vač podrobnosti o tej prireditvi prihodnjič.
Pripravljalni odbor.
Uspeli SuMJerih koncertov v metropoli.
Cleveland, a — Anton Su-belj, operni pevec državne opere v Ljubljani, Je profil petek, dne 19. oktobra,	injam
VVestern Reserve univerze s sijajnih uspehom. Dvorana Je bila nabito polna. Navzočih je bilo šea 600 dijakinj 4n profesorski zbor. Naše pesmi so jim silno ugajale in bariton Subelj Je mpoge moral ponavljati. Naš
Proti obsodbi in kazni Je btf vložen pririr. 7daj Je stavka pevec Je dobil povabila za pokončan«. Tovarnarji potrebujejo delavce v tovarnrih In ne t zaporih. In tako so se ravno tisti tovarnarji napotili zopet k državnemu pravdniku, ki so preje nanj pritU •kali, da naj dobro zašije stavkufcfe delavce in fa proeiH, da naj ne bo nikar hud na stavkafje, ampak naj jim prizanese na ta način, da ne bo ugovarjal prizivu stavkujo-čih delavocv. Voditelji stavke naj pa delajo pokoro v zaporu.
Ce obsojeni stavkarji sede v zaporih, ne delajo v tovarnah, to pa pomeni nekaj manj dobička sa gospode tovarnarje. Zato je treba zdaj postopanje proti stavksr-jem Uko uravnati, da bodo stavkarji lahko delali in množili bogastvo tekstilnih tovarnarjev. 2elja po večjem dobitku izpreminja najbolj trdosrčne zakrkoeže v človekoljube.
e e e
KONCEM TEDNA.
Delavci v delavnicah pensilvanske železnice so obdržali svojo organizacijo neokruieno, dssiravno so nanje padaM udarci skozi šest let. Zd»J so preili v kampanjo za pridobivanje novih Članov z* organizacijo.
Zakaj ta irprememba v vodstvu železnice? Dobri ih izurjeni delavci so se zahvalili za rtfoke mezde, ki jih je plačevala želeartfka družba in so si poiskali delo v drugih delavnicah. Železniška družba hoče nabavttl nove železniške opreme za milijon esen slo tisoč dolarjev. Za izdelan je te opreme pa družba potrebuje dobHh delavcev. Prepričala se je, da tiholazci in petoHzniki niso dobri delavci In posula Je nepričakovano mehka. Izjiviia je, da ne bo noben delavec odslovljen zaradi tega, %r je član organizacija. .	' ,	■ ;< B
■Tudi ošabni in trdosrčni gospodje postanejo mehki,
kadar jim voda teče v grlo in dobiček prihaja v nevar-
Sedem do osem sto stavkujočih tekstilnih delavcev v New Bediordu Je Wlo obsojenih na par meeeoev zapora.
Predsedniški kandidat republikanske stranke Je plesal z zamorko, ko se je nahajal v Mieaouriju. Tako vest se pričeli raznašati njegovi politični nasprotniki—demo-kratje, da napravijo Hooverja nepriljubljenim med belo-poltniki na jugu, ki ao s svojimi idejami najmanj sa dve sto let zadaj sa svojimi severnimi sosedi. Hooverjevi pri-, staši so U govorice takoj pribil! na steno kot grdo In naj-[m?r' ** * bolj nedostojno neresnico.
Pametni ljudje se temu nepotrebnemu razburjenju smejejo in vprtšujejo, zakaj bi bila to "najbolj nedostojna" neresnica, ikono komu širi povest, da je plesal s zamorko, dasi ni plesal s njo. Zamorka Je tudi človeško bHJe In ima do človeškega življenja tiste pravice kot Mo-poltnl ljudje. BogaU ljudje, posebno bogate >topoHne dame so res storile marsikaj nedostojnega, pa ae ni nihfe zgražal nad njimi. Prirejale so psom in mačkam slav nostne pojedine, ko so brezposelni delavci s njih družinami stradali. Prirejale so kužetom in mačkam slavnostni pogrebe in jim na grobove postavljale dragocene speta* ntke, medtem ko asi stotine cftrot siromašni» ddatcev gre brez zajuUrka v šolo. Ali je mogoče dostojno prirejati pšičkom in mačkam pojedine, slavnostne pogrebe iti Jim postavljati spomenike na grobove, dokler mali otroci stradajo in hodijo v strganih oblekah in čevljih postani v šolo?
rc tradicije, šege in navade, verski prepovedniki pa skr-!>e, da greh za odpravi jen je starih šeg, navad in tradicij ne obvisi na kapitalizmu, ampak da se ta greh, ako je sploh greh, podtika socialistom.
¡Mo
V soboto 27. oki. zvečer Aobelj v Gtrardu, 0„ kot je že parkrat poročano v Prosveti, v nedeljo 28. oktobra pa bodo imeli rojaki v Ura!** O. krasno priHko diviti se peemi, ki Jo poje g. Anton Subelj.
Zatem bo pel Subelj v naslednjih dveh mesecih Še v teh-le slovenskih naselbinah:
Dne 4. novembra ' zvečer v Springiieldu, 111.
11. novembra zvečer v Hrvatskem domu v Sheboyganu, Wis.
19, novembra zvečer v Chi* holmu, Minn.
|28. novembra I^BČer v Du-luthu, Minn.
novni nastop čez par mesecev.
V	pondeljek ja dr. Clemens predstavil v Clevelandu našega Subljsr mnogim vplivnim osebam, ki sa izredno-veliko zanimajo zanj, kajti naša posem kot Jo poje dubelj se jim zelo do-
Subelj je pred par dnevi pel tudi slovenskemu občinstva v CoUinwoodu, kjer je ponovno žel prisrčni aplavz. Deeet pesmi Je mtaral ponavljati. Dvorana je bila spet nabito polna.
V	četrtek 84. oktobra je g. Subelj pel pred Women Ctty klubom. Ob tej priliki so mu a*
Hali naredili prav dobro Dnevnika Cleveland News in Cleveland Plain Dealer sto prinesla daljši opis našegs opernega pevca zšeno z njegovo sliko v gorenjski narodni noši.
Omenjena lokalna angleška lista sta t nedeljskih isdajah prinesla izčrpni življenjepis g. An tona dublje* v katerem je naslikana njegova težavna pot naje pribpril mesto,
Višji šob Je bil
htevslo veliko denarja, je mladi M«t) vprašal aa sprejem v lieMjsnsko gU-daliAče, kjer Jf
Kapitalizem rea podpira draftinaka šlvlj«* i» dom,]?^^^^^^ Mt Steber človeške družbe. Zvezna posredovalnica sa asNa v Berlinu na Višj
delo v Sioux Cityju poroča, d* p Je priglasilo šest žen	*
sa poepravljenje koruze s poUa in ličkanje kanite. JKLiTa^^ ^ Spremljali jih bodo njih soproal, eno «sne pa t*i njena SSTTe^Tv ISFw£! dra mlada sinova. Razume ee, da bo U šestortae žen s šH* jlmi možmi In otroal potovala od farmarja do farmarja, dokler bo kaj koruae za Učkanje. Za potovanje Jim bodo aluWe najbrž state lordke, ki bodo obenem tpdi njih domovi. Ako bi pred deseti leti kdo sugeetiral, da emošene lene hodijo ličkat koruzo od farmarja do farmarja, M ga najbrž oddali v biaznioo, da ga preiščejo, ako ni duševno bo-lan Tako kapitalizem s svojim navojem odpravlja sta-
ki ga sedaj zavzema. Rodil et; Je od priprostih kmečkih star šev aa Gorenjskem, kjer Je le kot triletni otrok znal peti nič manj kot 76 pesmi, katerih se Je največ navadil od svoje matere, ki je vselej rada pela pri svojih dnevnih opravkih Anton je bil deseti otrok v družini. Na Slovenskem ni bik» «o nič izrednega, kjer Je skoro vsaka družina štela nad deset potomcev. 2e kot otroku sa ja zahotelo po petin .in . umetnosti Ur glasbi. Vladi tona Je Ml poalan tudi v svetovni vojni v vojake, takoj po končani svetovni furijl pa Je vstopil v Ljub-
Napačna listnica uredništva
Uredništvo "Prosvete" zavzema stališče, ds ima vsak človek pravico pokazati, kako je neumen in zloben., Te pravice ne odreka tudi osebi, kj je napisala dne 24. oktobra "duhovito" zbadljivko pod naslovom "Napačna Listnica Uredništva*' in jo priobčila v izdaji "Ameriške Domovine" i dne 24. oktobra, pa če ta oseba pripada ali' ne k uredniškemu štabu, ki pravi v ravno-isti izdaji, da bodo Poljaki, Slovaki, Rumunci, Nemci in Srbi v
OPAZOVANJA
Krik iz puščave kitajske. Vse te krščanske cerkve Na Kitajskem je zadnjič ne- se med seboj klale in poku« kaj zakričalo.	J« blio milijone ljudi 8am0|
Bili so to kitajski kristjani ff'.kir b{J® vte "Prave", k oziroma njihovi voditelji. Ki- ^ *	Istsk
tajsko krščanstvo je sicer mi- Pre0^anifiko kampanjo v a® zerna dlačica v kožuhu medve- f*1».*1 vri»P° »javi Kai da: komaj poi milijona "duš" ?kef* lKita v Washingtonul med 400 ali 500 milijoni heneti- tančno po evangeliju!), .sam(J
-------- ^ reč tako divje kakor nekoč
Od tega klanja žive! Krič ska cerkev bi bila ie davno!
tva, če se ne bi razkoljevaul Medsebojno tekmoval
---------gyct„ edini pogoj za napre- in m4f^no »ovraštvo J0 ^
Clevelandu skoro ''ehoglasn^' Ä^tva n7x i tajskem je ^ *tl^l LtfT k<»!
9. decembra popadas v Slo- «IW ^ Jo teto vsak čita
venskem narodnem domu v vsem slovenskim naselbinam prilika, da pobite aa koncerte, ki jih prireja naš Subelj, lirični bariton, po srednjem in skrajnem zapadu. Eno ja gotovo, da VVaukeganu, 111., In dne 10. decembra zvečer v Pueblu, Colo.
S tem be dana demala skoro bo vsak, Mjposetl $ubljev koncert, odhajal domov veselega srca in s željo v.prcu, da ga spet sliši. Dobil b* česar mu je doslej manjkalo; spoznanja, da slovenska pesem Jo istimti odmev vaa iskrenosti slovenskega čustvovanja.
_________ W. Va. — Dne
21. oktobra je vlak smrtno povozil rojaka Johna Godino,. Bil Je član društva št. «80 SNW do leta 1925	|f|
v Doiah pri Litiji na Dolenjskem. Ostal Ja brez društva ko ga Je zadela smrtna nesreča.
Pred smrtjo Je pripovedoval da ima mater m Walsenburgu, Celo. Ako žive njegovi sorodniki v Ameriki, naj se blagovolijo oglasiti, da se ukrene potrebne stvari glade umrlega. Pokojni John Godina Je W1 rojen leto lSeO, njegova mail se piše Mary Godina., v	I
Pokojni je hodil, ponoči po železniški progi na ^lelo. Ome njenega dne je tudl'fcel po tračnici, ko ga> prihajajoči vlak ubil. Za nkdaljne 'informacije se obrnite namet Philip Urose-vich, Box 02, Amherstdale, W. va. ~
PMHp Ursaevleh, tajnik dru-Hva št. 680 »N«. '
o
8 pota.
Pred kratkim Je na HibbUjM Minn., govoril v prid ponovne Izvjjltve sedanjega senatorja Shipsteada, Slovencem v teh krajih dobropoznanega zvezne ga senatorja, mladi senator La Pollette Iz Wisconsins. Sliksl ga Je kot neustrašnega moža In značajnega človeka, ki vedno stoji na strani delavstva.
Ne pišem ie vesti' kot kakšen politfkant, pač pa le zato, da bo vsak, ki misli delatSko in ki so caveda svoje Mšnesti, voHl aa senatorja Shfrpeteadt, ki ee je iosedaj «e večkrat Iskazal v natu kot pravi reprsaenUnt svstva. — MsJMJe Pogorele.
pa Ja vstopu v IJani v konservatorij glasbe, kjer se Je vešbal in uril v solo-spsvih in drami. Ker Je to za- eker Iz Santa Monioe. Cal., last-
iti CO sledile.
kot
Je ftubeU pel v nič 42 vlogah rasličalh
m
nspms cssns In

Cofttaweoi e. — L. M. — Po-lljjtte aaslov, da vam pismo va iega nešaka vrnemo. Pozdrav!
Drugi (rsmikontlnentalni polet Los Angelas, Cal. — Mone-plan "Yankee Doodle*' Je v četrtek prispel Is New Vorka v Los Angeles r neprestanem po-letu pod vodstvom pilota C. B. D. Collyerja, ki Je bU lani na poletu okoli sveta. Harry Tu»
glasovali za Al Smfcha. In da seveda med njimi tudi naši Slovenci in Hrvati. To "duhovito" zbadljivko obesimo nekoli-
in spozna, da se okoli "Ameriške Domovine" zbirajo samo "duhoviti" ljudje, ki hitreje mislijo kot bhek in ki nimajo para na svetu. Ta "nedosešna duhovitost" bolnih možganov se čita:
"NAPAČNA LISTNICA UREDNIŠTVA.
V časopisu "Prosvsta" smo U dni «itsli "Ustnico uredništva," v kateri uradnik "Prosvete" naznanja sledeče: Ako sa ameriška državljanka, dekle sil udova, poroči s tujezemcem, sfubi s tem aktom svoje državljanske pravice. Tako določa sedanji sakon. Po-zdrsv!" — Uredniku "Ameriike Domovine" je jako žal, ker je a« rednflc "Prosvete" tako btabo poučen o obstoječih drisvlj^nSkih postavah. In taki ljudje delijo nauke nai i m rojakom! Ni resnica, da dskle sli udovs, ki je dr-iavljanka, in se poroči s tujezemcem, zgubi državljansko pravico. Ona ostaas državljanka, tako govori postava z dne 28.
Pokojni Je bil rojeni	m2- Nam * šal, ker je
;t!S kSlTI birdotični rojak radi "Prosvete"
napačno informirsn. Vidi se ps tudi, ds urednik "Prosvete" presneto malo pozna postave, toliko več pa rdečega evangelija. Pa brez zamere. Resnica mora na dan, ker je naia dolžnost rojake pravilno informirati."
In kaj ie dalo povod tej zbad-IJlvki? "Prosveta" z dne 20. oktobra 1.1. je priobčila to "Listni co uredništva":
"Ptttsburgk, rs.—L. T,—Ako ss smeriika državljanka, dekle ali vdova, poroči s tujezemcem, , zgubi s tem aktom svoje držsv-• Uaaske pravice.' Tako določa sedenji sakon. Pozdrav!" '
X Ako bi uredniški štab "Ameriške Domovine" imel kaj spomina v svojih možganih, bi se spomnil, da je "Prosveta" tO vprašanje tolmačila Že tolikokrat in pravilno, da bi uredniški štab "Nove Domovine" lahko vedel, da je stavec izpustil bese-
^ RP kat
mreč ne gre v »Uvo, zakaj »e ^.f0^^ t k'Sian"ki k "ecHnozveliiavno" kr«an»tvo	^
deli na toHko koeo» in v»ak ko«	V" dž>b*M.
bode veljati *a "edinoxvd«av	r(,lm
nega . Ako je samo en pravi . oHuliilci «i.n -^3 Bog, zakaj ni samo ena cerkev	J.1*1'1^
in samo ena krščanska vera?	oa 8V0Je ^
Čemu toliko prepira in mržnje ^^ med kristjani samimi? wm
sik "Yankee Doodla", je bU pa-sašir. Daljavo 2700 milj sta preletela brts vsake aasgode v U urah in U minutah. Zadnje poletje Je Ari Goebet v iatem le tohi poletel Is Los Angoleea v New York v IS urah in SŠ minutah.	J , ;.
v DstroUn, Detroit. Mieh. Štirje kanadski delavci ki hodijo k* mejo aa delo v uetroit, so bili 25. t. m. aretirani, ka so carinfkl pogledali v njihove posode s jedjo la našli opojno pijačo Ko so mnogi drugi Kanadčani videli, kaj se godi. so zmetali po-r reko.
dico "ne," korektor je pa to stav-čevo napako prezrl, ampak uredniški štab "Ameriške Domovine" je vsled svoje pozabljivosti zavrislcal veselja In dejal: "Aha, zdajle pa Imamo 'rdeČkarje/ le po njih!" m zmašili so skupaj zbadljivko, ki je zagledala beli dan v "Ameriški Domovini" dne 24. oktobra, misleč, da mogoče "rdečkarji" zaradi nje izvrše samomor hi sramote. Se preden je šla "Ameriška Domovina" tiskarski stroj, so pa ti prešmen-tani "rdečkarji" v izdaji "prosvete" z dne 28. oktobra priobčili "Popravek," ki se glasi:
"LISTNICA UaBDNlSTVA.
V	247. številki Prosvete v Listnici Uredniltvs se je vrinila po-mota. Pravilno bi ae bilo moralo
„gksRi tako-le:
Pittabvrgk. Ps—L. T.—Ako se smeriika državljanka, dekle ali vdova, poroči s tujezemcem. ae sgsM s tem aktom svoje državljanske pravice. Tako določa ae-šenji sakon, U J» stopil v velja-ve H. septembra 1. 1018.
V	tem slučaju je bila tsptičoM samo beeedlca ae. ki je naredila v pojasnilu precej razlike."
Uredniku "Ameriike Domovi ne" ni treba biti prav nič žal, kar Je urednik "Prosvete" tako slabo poučen o obstoječih držav. Ijanskih postavah. Tudi v tem slučaju se Je lahko "učeni" a rednik "Ameriške Domovine učil od "neukega" ia "bedastega" urednike "Prosvete," kajti tri la dvajseti oktober Je en dan preje pred štiri in dvajsetim ok tobrom To mogoče zapopede tudi voteečeni urednik "Ameriške Domovine," de je prišel sa dan prekaano in da Je rojak v PKtsburgu en dan preje dobil pravilne Informacije iz "Prosvete" in na te je žete "Ameriška Domovina" prikrevsak en dan no. Sapieatt sat in I
kov in brezvercev — če je verjeti misijonarjem, da jfh je pol
milijona.	h .___
Torej voditelji kitajskih krist- ¿¡^ janov so sporočili zunanjemu

mi
_ združitev vseh kristjanskih ^ TZtLtZčt^ Ä cerkva in sekt. Kitajcem na-
zvari na umeten način "
ni ce v ar« ne
Potreba po tej zvarit se opaža, odkar znanstven Kitajci, ki so to sprožili, niso brajBba infa boljinbolj v lin tepci, čeprav so "spreobrnjeni". ske maae> Dogmatiki bodo Dobro so pogodili, toda zdaj se rAn popuščati, in kakor! lahko pripravijo na razočaranje, kev danes to, kar je bila kajti odziva — ne bo še tako „^ v«kUf ^ gotovo
hitro, vsaj letor"še ne.	^es sto let to, kar je dane
Krščanska cerkev se je razkla-	Boj med dogmami preide v U
la na dvoje že v petem stoletju in	dogem z vedo — in v tem boj
tam je ostala razklana do danes,	bodo dogme docela ^ubite in p
(Razkol je bil zaradi vprašanja,	kopane. ,
če Bog sin izvira )z Boga očeta	Knščanstvo danes še eksistii
ali oče iz sina ali nekaj slične-	samo po imenu in premoženji
ga.) (Tisoč let Kasneje se je	Milijoni, ki jih še štejejo z« v«
zapadna ali rimska polovica spet	nike, deloma še hlinijo vero
razklala v nove polovice, tretjine	deloma podpirajo cerkev iz in četrtine; nastal je cel regi- vade in raznih materijalni ment krščanskih cerkva in sekt vzrokov.
— in vse so bile "prave".	Kitajci imajo oči in u&eu.
Kaj sem videl v Rusij
eee 1
Potovanje v Rusijo ia dogodki v boljševifiki komuni.
Pife Josip Jokovič, Pittsburgh. Ps.
Vsled tega smo zaključili, da smo torej na cilju 1 Vsi smo s pošljemo kovčege s tovornim nagnili skozi okna, pozdravlja vlakom. Od vsakega kovčega sovjetsko stražo in vzklikali S< smo plačali $1.40. Ruska tran- vjetski Rusiji: i športna družba je prevzela po- "Zdravstvujat Obvjetakaj fiiljatev. Uverjehi smo bili, da Rossija!" je vse v dobrih rokah in	W vozil ¿e kaki dve ui
pravočasno za nami.	in se ustavil na postaji Sebei
Računali smo po razmerah v kjer Je carinski urad. Tu pr< Ameriki, kjer pride kovčeg naj- glodajo prtljago in vodijo stre kasneje dan ali dva za vami, ako kontrolo nad vsemi potnik ga pošljete s tovornim vlakom, ki Pridejo v Rusijo. Vsi urad Začudili smo se pa, ko so nam v niki> imajo uniformo in kap« Moskvi povedali, da naša prtlja- Prebrskali so vse, ročne kovči ga morda — morda — pride v S« in obleko. Ako je kdo im< desetih ali štirinajstih dneh. kaJ navitega v časopisu, so m
Druga neugodnost v Rigi je viM vfeli «aeopis. To delaj bila, da odprejo olpa za proda- - "*> nam PoimUi naši Rusi -janje voznih listkov šele eno uro rtdi da se ne ukrade v Rj ali tričetrt pred odhodom vlaka. Protisovjetska propagand Ce je mnogo potnikov, ni časa, P0^"1 inozemskih listov, da bi mogli vsi kupiti listke in Prišla je vrsta na mene. Pr« mnogi morajo čakati na prihod- gledali so mi vse v ročni torbi nji vlak. ^	Poleg nekih listin sem imel tan
'Tako je pač v Latviji, am-	£ t
pak v Rusiji bo boljše," smo se	'
tolažili.	■ to 1928. Sovjetski ursdnik m
voSSa,ev mKh	vraga t" mi.lim i«
vo denarja v Rigi., Ali vse smo	. i^iJL V^Sm "
potrpeli in se tolažili z upanjem, Z*kaj mi iem,je
komunistih
ižTS» HtZni na' ^jigo, katero so spissli «odra?
deímkn°rV^ V ^ t
no volíí! iffiti V8e ^ I m<* in ti pojasnijo uradniku. Š
meje, kjer so vsi poskakali na « .. ' {rntt]{ ^„j«.«, u tla. Mi smo kupili karte druge-
razreda, tako f da smo po	"JSimC«
štirie sedeli r Pn<»m w,,^!,, Vi	V<JI fl1®de denarja, dočim so «
V en*m kuW!jl,• k	drugih zahtevali, da pokaš*
m	koliko imajo denarja, koliko J*
tako ' dal v enem kupe Ju, se je zapiral od znotraj, da
mogel nihče drugI prftt v kupej.	KO,,K? ymV° „ 7LZ
n^Tve^^vsi^re	^"n^ošpekulacijo v sovjet
razpoloženi napram ks»«*.	m v redo J
zopet sedemo v vlak, ki nsi« oj
Vozili smo se četo noč in zju-	vedc v Mogkvo. viski, ki ^
traj drugega dne izvemo, da se	jo ^ ri^ v Moskvo, ao lstvi*
SSEJe^fi	ski; Imajo dvojezične nspi^
Kondukter je na vprašanje na-	ru.ki In utvijske — * ^
^ ^ ~	du k ter j i govore'ruski. leUki*
vel kl lok nad progo. Tam je	nemiki. Tretji razred je ^
meja. Res pridemo do tega me-	urejen ds Četvorice
sta okrog desetih prtdpoldnc.	H(kdi v kupeju. Sedeti *
Ns ruski strani proge Je po-	jeaen«. klopi, lahko si pa l«p£
stovljen nekak slavolok, na ka-	du »umnk:o za spanje a dn
terem piše. ds Je to mejs	^JL
vjetske unije in nato slede zna*	oi jveh poldne Je vlsk r
7 vwh	tegnil proti f^jSZ
• «»««te ser	p^ii dnigi dan ob desetih P^
Kdo naj opiše naša preklpe- poldne.	......
vajoča čustva? Po dolgem Času	(Dslle -riHoda^)
NAlQCm 81 KNJIGO "AftKtlSItl «LO^W
Vestí iz Jugoslavije
Preboj solunske fronte , 1018. in dobro voljd. (I/Tirno.)
leta »t v o »grame reforme in zahtevali, da jih puste živeti kot su spodobi ljudem. Pred pohodom
Vie ie odeto v zastave, zbira- • Krfa na solunsko fronto so
uo ulicah povorke raznih i"« namreč obljubili, da bodo jo a® r"	____o^u^i«., dobili cenili
^ganizacij, Skavtov, Sokolov prodne obrane, na okrašenem kolodvoru sprejemajo inozem
dobili zemljo za obdelovanje in _ *a svoje življenje. Res je nad 700 družin prostovoljcev dobilo
¡Vo' delegacije iz Čehoalovaške,	v Banatu na izkoriščanje
Kon.umje, Anglije, Francije/ osnovalo svo^foloniJ^o^ Grčije in drugih držav. Iz Slo-
venije so prišli Orli, skavti; ni-,0 pa prišli Sokoli niti hrvaški Sokoli. Poročali smo že, kako je proti proslavi protestiral Pri-bičevič, kar je imelo tudi delen u8peh. Tako je iz Hrvaške prav malo društev zastopanih. Proslavlja se desetletnica preboja solunske fronte, ko so srbska in zavezniške armade prebile fronto centralnih (avstrijskih in nemških, bulgarskih) ail in gpet osvojili vse ozemlje Srbije.
Kmalu po prvih ofenzivah avstrijske vojake proti srbski armadi, so dobile centralne sile premoč nad srbsko armado in so Avstrijci in Nemci pognali Srbe popolnoma iz države. Vso srbsko ozemlje so zasedle centralne vojske, in srbska armada je morala preko albanskih gora do morja na otok Krf. Strašen je bil ta umik preko Albanije, iz svoje lastne domovine. Niti podi Srbije ni bilo več njihove.^ Vojska je brla slaba po vseh teh naporih in antanta je poslala svojo pomoč, zavedajoč se, koliko zavisi od položaja te fronte. 6rbska vojska sama se je tudi reorganizirate in na novo opremila. Na novo formirane trufc>e so prevozili na solunsko fronto, na grškem ozemlju. Tatn so namreč atale antantine armade, braneč mejo pred sovražni^. Teh antanrnih čet je bilo: 5 angleških, 4 francoske in~6 srbskih divizij, vsega okoli 850.000 vo-. jakov.------------——
V avgustu 1916. so odbili napad Bulgarov in prefili v protinapad. Septembra sa v silnem zaletu osvojili Kajmakčalan in Bitolj. L. 1917. je bila moč zavezniških čet ojačena. Bilo je Francozov 186,000, Angležov 175.000, SHbov 130.000, Italijanov 50.000, Rusov 17.000 in Grkov 23.000. V juniju je prevzel poveljstvo francoski general, poznejši maršal» Franchet d'Es-perey, ki je imel nalog, organizirati preboj in da popelje srbske čete do Donave in Save.*' Jeseni 1918. naj bi se napad začel.
Prišel je 14. september — začetek napada. Zjutraj so začeli z ofenzivo, topovi so bruhali svoj ogenj, nadaljevali cel dan in šele drugi dan so pehotne čete zapustile svoje jarke in skočile v napad. Zvečer 16. sept. je padla prva bolgarska postojanka. Zavzeli so tudi Kozjak, prebili s tem tudi drugo sovražno brambeno linijo. S tem je bil
vojnka je gonila sovražnika brez
pretanka, osvobojevala srbske Pokrajine izpod avstrijskih fcet in zavzemala mesto za mestom. 20 septembra so zavzeli Kava-2.1 po že osvojili Prilep. Sovražnikova fronta je bila o-"»ajana in pričeli so bežati. Kakor ko svoj čas brzo osvojevali, ^ko so zdaj brzo izgubljali. 30. *pt< mbra so vkorakale Jugoslovani čete v Kumanovo, in dan
* Avstrijska in nemška sila *>iM zdaj brez moči in dne l. novembra so zmagovalne čete *Mle Beograd. Cela £ bil* «pet v njihovih rokah, fjvrnili ho se v domovino. Pri-j<* nato 1. december, ko ao se
* <ir*ava SHS.
kn- (|a j« ta pohod apremljala Io gja kot vnako vojno. Tudi je dnevi <la je bilo v vojakih pre- PavHn
Ja«n,
Mij ■ t<4ml prostovoljci?
r'»d!a j«, p^v u dni §encM
na
Isaak
l,rf«lavo. Prostovoljci a au-
fronte ao prišli v
lfvl i'^teatlral pred minlatr
osnovalo svojo Kolonijo vojvode Stepa. Zadeli ao obdelovati polje, boreč se z velikimi tež-kočami, saj njao imeli potrebnega orodja in ¿e upravne oblasti so ovirale delo. Kakor hitro Je namreč.kdo lepo obdelal ledino, so mu jo vzeli. Pri tem so se izgovarjali, da zemlja še ni iz-merjena. Kolonisti so 600.000 dinarjev sami najeli zemljemerca, ki jim je zmeril in uredil razdelitev. Tedanji minister je celo priznal to ras-merjenje in podpisal listine. Sedanji minister pa je uničil veljavo tega sporazuma in velik del zemlje vzel dobrovoljcem in jo oddal agrarnim interesentom obmejne vasi Srbska Crnja. Veliki del teh solunskih dobravo! jcev je, pstal brez zemlje.
In dne 5. t. m., ko je Beograd sprejemal inozemske goste k proslavi solunskega preboja, se je pripeljala v Beograd 200 mož številfia skupina dobrovolj-cev, da protestira pri ministru. Zbrali so s# pred ministerstvom agrarne reforme, poslali k ministru delegate in sami čakali pred palačo. Glasno so protestirali. Saj se Beograd z vsem svojim sijajem pripravlja na proslavo desetletnice preboja, ko so prav ti-ls prostovoljci prelivali svojo kri po bojiščih. Oni sami pa ¿daj hodijo v Beograd moledovat za življenje. Ko pa so se vrnili delegati od ministra in povedali, da minister sploh ne n^ara zdaj govoriti o teh stvareh, marveč naj pridejo tudi predstavniki sedanjih lastnikov zemlje, so se demonatranti silno razburili. Kričali šo, da se ne bodo razšli dokler se ne reši njihovo vprašanje, da se ne dajo tak» zlepaw opehariti. In tu je izrekel neki dobrovoljec stavek, ki silno karakterizira ves naš položaj ob tej desetletnici. On, vojaka s solunske fronte, je zakričal: "Vdrli bomo v ministrstvo kakor smo svoj čas prebili solunsko fronto."
Tako je dejal. Tam se pripravljajo k proslavi desetletnice, odkar smo s svojo krvjo odprli p?t nazaj v Srbijo; godba, parada, ples, šampanjec — vse bo tam. Oni pa, ki so dali svoje življenje na kocko, oni morajo v državi, ki so jo a svojo krvjo sezidali, zahtevati in prositi za kos kruha.
co. Cel boj se je vnel. Jelen Je hotel natakniti hlapca na rogovje, hlapec je zgrabil sanje, jelen p« ga je vrgel čez aebe in ga pričel obdela vati. Koaejejekm obrnil proti Pavlinu, je Koajek splezal na drevo, ko ae ja jelen spet obrnil proti hlapcu, je Pavlin zbežal. # Jelen-zmagovalec je še so pihal nekaj časa in se potem zgubil v gozd.
Kogjeka ao morali prepeljali v bolnico v Ljubljano, kjer je bil operiran. Enako ima tudi fotograf poškodbe in še aparat, v rede u 5000 din, je ves razbit Tako je pobesnel s ker sila prijazni jelen Čedo v času svojega hrepenenja po košutah.
Co so ljudje v takih čaaih narodni, s e pa čutimo in trdimo, da ni — darvinizem logičen nauk,
GJsebena matica jned Poljaki.
i Naše naj jačje pevako društvo "Glasbena Matica" je odšla na pevako turnejo na Poljsko. Zbor vadi njegov dirigent Hubad, spremlja pa tudi komponist jovic. Zbor je Že nastopil v več mestih, tako v Krakovu, Kato-vicah; povsod to jim izkazali vso priznanje in delili .pevoem viharje priznanja. Neki poljski kritik je dejal: Vss bi morala država pošiljati na svoje stroške v inozemstvo širit u» gled svoje države s svojo umetnostjo". - Naši zbori gredo namreč vedno na svoje stroške po svetu na turneje. Svet se dlvi slovenski pesmi pač povsod!
tAaer pod Bab jim zobom po-
Tako proslavljamo desetletnico solunskega preboja. Vsak po svoje.
Veste, kaj je dejal minister Popovič delegatom? "Vi niste
« u « j '*; r r - . ropovic oeiezaumw ti iu»«-c preboj dovršen in jugoslovanska	in ae ne razidete,
VflluLu t «	katA»	Ä	.	mm
bom pozval žandarje nad vas." Tako je dejal Popovič, ki Je bil sa časa preboja v Budimpešti,
dejal njtort, ki so osvojili dttavo a svojim aohinekim prebojem...
Ho domovina, ti si kakor zdravja! — je dejal ns* Cankar . . . In deset let Je že, odkar se Je vršil preboj solunske fronte • • .
Jelen napadel ljudi.
Jeaenskl čas Je ljubezenski
Pn'J so Bolgari že položili oro«- čss za Jelene, takrat se njihova
čud popolnoma spremeni. Besni so v svoji strasti in ss ae boje niti ljudi. Tako seje zgo-BrttfJa dflo te dni, ds Je jdlen napadel človeka.	4
V gorenjski Krmi, kjer ima kralj svoja lovišča, je več krot-
..aw# i. uecemoer, ao so ne araij h vojn	j*
Hrvati in Slovenci zedinlll kih jelenov, ki so Jih pripeljali v *no drj.avo. Od takrat dati- tja iz Belja, da povzdignejo le-
poto teh krajev. S tsristi ed
. T« «lan proalavljajo zdaj po mu nadeli ime Ceda. Ta Je po-Armade imajo parade stal zdaj v Jeaenl silno srborit. ■■■	Znano je, da utegnejo poetati
ín I"' *olah Imajo predavanje o mm— r- — —m"~'l.r~7ZZ*
^ izhoda. Ne smemo pa po- ki 10 sicer prijs«! *	^ - -
f*™> da je v tej vojni tekla mi, jeaenl nevarni. Tako Js bi-	£ ^^ mnr)fro
k r. * __ . prtjgjrnlm Cedom. Pred	.....
— j* miu v vojni* m • - «i_______ .. . aae.____
ri naj jim j« šlo za nji- Kozjekom v Krmo, napravil vec fco||Jt# dobrtfÄ mtereaa h sba-Tn> r,Klno grudo. Prostotdlj- posnetkov in se potem vračal ^ ^ ^ nmvno0Í ralilsi
r med njimi, saari So se do«*.	vkWi°- « naval na knjižnie«|
fvni ta pokolj, da osvobodijo za njimi Ceda. Fotograf vasü M ^^ j^iboHš L. ~ ■¡^^njihovega. A kako je tega ugodnega hipa, pripravi a- ^ ^^ |^)ttrt>
PWatovolicl?	parat, ds bi te alike poaael. i*- ----
len pa se Je približa] mrk In Jezen. Nagnil Je svoje močno ro-
R<.o- gov je. Hlapec se Je koj posta-
vU v bran ia tepel jeleaa s pa«-
Proti pričakovanju Je u-mor ppd Babjim zobom pojasnil. Domneva, da je bila žrtev kaka tujka—letoviščarka se je izkazala za netočno. Po najdenih o-stankih obleke so prišH do zaključka, da je bila Žrtev tega u-mora Ana Vršnikova, rodom Iz Dobernlč pri Krškem, ki je služila kot kuharica pri upokojenem nadučltelju Rusu na Bledu. S to ugotovitvijo ae zdaj presoja izvršitev umora na sledeči
način«	—......—*— l iz ~~
Ana Vršnikova je imela IJu-bavno razmerje s tesarskim pomočnikom Janezom KokalJem. 2 njim je bila tudi noseča. Ko-kalj se je hotel te . "sitnosti" bržkone znebiti 19. avgusta Je Vršnikova odpovedala službo pri nadačitelju In od takrat ni bilo več slišati o njej. Takrat Je tudi izginil Kokalj, kar potrjuje sum, da js VrŠnlkovo umoril Kokalj sam. 22. avgusta ao ga namreč videli v Bohinjski Beli, kjer js ves pobit prišel v gostilno in imel tudi rano nad očesom. Potem je izginil. Po denarju, ki ga je imel precej pri sebi se da sklepati, da ji je tudi denar pobral, predno Jo je razsekal in sežgal. Oče pa je ta krat prejel piamo od Janese kjer piše, da gre po svetu in da ss bržkone ne bo nikoli, vrnil.
Vprsšsnje Je le, ksko, s ksko pretvezo Je sprsvil Kokalj Vrl-nikovo pod Babji zob. tudi ie se posreči prijeti Kokalja — izdane so za njim tiralice na vse straai — je dvomljivo, da bo vse izpovedal, kako je potekel tisti grozni večer, ko Jo Je se-seka! In sežgal ns gori.
Zagonetno Je tudi, ksj se je zgodilo v Kokalj u samem, da Je moral storiti tak zločin, saj ga njegovi znanci označujejo» da Je bil miren in dober. Na te vprašanje bo brez dvoma še težje najti odgovor.
Deiavake zbornica,
Delsvske zbornice imajo sve-Js prosvetne oddelke, kl s knjižnicami in predavanji izebrazi! jejo proletarijat. U Zbornica ima svoj prosv delek, kl Ima velIKo knjmilco z nemškimi in slovenakiml ter srbohrvaškimi knjigami. Db izposojanja je upravičen vaal. T* knjižniva Je ena najboljših v Ljubljani bi Ima veliko atalnlh obiakovalcev. Je pa di bogata in ima vse nove lovna kejifs, U Uidejo, vs vse novoizišla knjige
a pri szn m Omm.TTm ¿iulnkA> kl ^ VM ijuWJsbsM. vi je šel jeaeniški fotograf	in todi nemške ¿Stef-
fin s svojo ženo in htspeem ^¡^ Ko|iko jf potrsln» In
ä __—	Ir — a m m MS>a a/11 l/a^	__^	S	s.
rUVBT»TI
BURE VESTI
▼LASA S ANTE V A VRNITEV WJÍfttí ¿EMUiaí.
v svojem argumentu rit raja. da kupčija ni Uia legalna.
Waafclngtoa, O. Cv—Vrhovno sodišče je dobilo v svoje roke zadevo prodaje oljnega zemljišča v bližini Klk Hillaa. Cal., ki je bila izvršena v času, ko Je bil Albert & FaU Ujnik za notranje zadeve.
Vksda sedaj skuša pridobiti oljna zemljišča, katere Je FaU podaril 8tandsrd Oil kompaniji.
Leta 1984. je kongres odredil akcijo, da se pridobi zsmljiiča nazaj, toda zvezna sodišča bo takrat odločila, da je bila kupčija, katero Js sklenil FaU, legalaa.
Vlada je te'4ni v svojem argumentu izjavila, da je bila Fal-lova akcija nelegalna In radi tega neobvezna, ko je oddal zemljišča oljni drušbi.
RtkspeAciji la jali
ji
Hdečelasi Graage neie priznati rdegilassgn otroka.
Chicago. — Edečelasi Harold Grange/ sloveči footbsllski ju-nsk, se je v četrtek zsgovsrjal pred sodiščem radi očetovstva, kl ga noče priznati, dasl ima otrok rdeče laSe kakor on. Toftl ga neka tO-letna Helen FIoz^e, bivša služkinja v hotelu Morrlson, kjer se je seznanila s Grsngom in radi njega pestila svojega mota Leo Flozeka. Helen je imela otroka s seboj as aodniji in na-Mč ga Je odkrila, ds ao vsi lahko vidsM otrokove rdeče lase in profil obraza, ki je do pičlce podoben slavnemu junaku footbal-la. Toda sajirknjeni junsk js nI hotel poznsti In pravi, da je Ženska alepsrica, kl hoče izsiliti iz njegs denar. Heleh gs toftl sa očetovsko podporo, ki mora po zakonu v IlHnoisu znašati mak sfmalno vsoto $1100. Sodnik Je odložil obravnavo. Otrok je de-kHca In mati Ji Js dsts ime Ha*
--m».	r
roiatna. • • ■
Samomor aa predvečer poroke.
Philadeljihia, Pa., 26. okt Tola Swain se je včsr^j ustrelila *v svoji sobi, napolnjeni s poročnimi darili. Poroka se bi imela vrliti n^»|ednji dan. V njensm stanovanju ae ja mudila grupa gostov, ko Js nevesta izjavila, da ss ne počuti dotyro in se js od* atranila v Svojo sobo, s katere Je čez par minut odjeknil strsl. Ko so gostj* vstopili v njeno sobo, so našli nsvssto mrtvo, na mizi pa Je ležal listek z besedami: "Od Življenja ne moram pričakovati ničesar, smrt je edini izhod, prosim oprostite ml."
(i't . M, . tiff-^"""/fflSH^.-i v j,- J
Kuhaški agent obssdsa v É
Cineinnsti, O., M. okt.—John Weiler, bivši prohibieljskf agent,
Atlanti, Ga. Zvesni sodnik William Hickenlooper, ki Je Izrekel kazen, mu ja naredil dolgo pri digo, v kateri ga Je aazval sa hinavca in ¿raftarja naj aH Je vr ste, ki Je svojo oMaet Izrabljsl, ds si js nagrabil premoženje
Weiler Je vodil več nevslov ns točilnice opojnih pijač, zaplenje-val alkohol In avtomobile, vas Je pa potem prodajal bstlegarjem s katerimi Je Ml v zvezi in tako aaredll na tisoče dolarjev do-bička.
Korupcija f PhMadelphljl.
Phllsdelphia, Pa.—V četrtek je bilo pozvanih 26 znsslh but-legarjev In vi policajev, m njimi Wllliam McFsdden, poli-cljskl inapektor, as zaslišanja pred posebno vsleporoto, k I preiskuje grah v policijskih krogih, ki so bili ¥ zvezi z butUgarJi
Med drugimi Js bil poklicani zaslišanje todi maaaier UnUm Bank k Truat Co., Robert Field Ing, ki Je izpovedal, da se peliea-jl v zadnjih dveh letih vložili nad deset milijonov dolarje* V banko pod izmišljenimi imeni.
Naročita
-2
I
Chicago—V petek zjutraj Je k mbs v točilnico mehkih fU«ž na 4840 ave., katero Je Issšoval Herkett. kl pa Je bia f zadnjsm čaeu ta prta. Kksploslja Je na-pravila sa kakih dvaato dolarjev In v aoasdnHi poelopJJh Je v
[SloJL» lirodm
m
Na Havajskem otočju ae Je vršila pred kratkim svečana proslava 150, leta, od kar je ka-( pitan James Cook odkril to otočje ; prihodnji mesec pa bo slavila Anglija drugo stoletnico, odkar se je James Cook rodil. Angležem ae bo pridružil vas civilizirani svet, kajti ta človek je eden med redkimi, ki poatanejo s svojim delom reanična laat vaeh narodov in časov. » j
James Cook se je rodil 97. qk-tobra 1728 v Marthonu, majhni yasi grofije Yorške. M je *tn revnega kmetiča in mu ¡)e bilo namenjeno, da prdbije svoje ti v Ij en je ob težkem delu na polju, v brezpomembnosti in ubijajoči skrbi za vsakdanji kruh. Toda že v najmlajših letih je čutil v sebi veselje do neks drugačne prihodnosti. Morje gaje obsedlo In mu nI dalo miru, dokler se ni vdinll kot 13 letsn deček na premogovno ladjo aa mornariškega vajenca. Sledila so leta neprestanega brodaienja po bllfcnjlh evropskih morjih, iilavega samolsobraževanjs, z|a-atl v navtKni stroki ter stalnega napredovanja. Udeležil se Js več pomorskih bitk tlategs čaaa In je f. 1766. postal član vojno mornarice, kJer «e Je udsjstve-val pri raznih ekSpedlcljah kot vojak, pomorščak In znanstvenik v takšni meri, da ga je ad-miralltcta l 1768. imenovala ss komandanta posebne ekspedicl-je. ki naj bi šla na Otahitl opazovat nretood Venere mimo aoln-ca. Do tedaj si Je bil na znanstvenem polju priborU te velike zasluge l natančnim narlssva-njem novih semljeplsnih In na-vtičnih kart, »laatl ta obale Severne Amerike, tega leta pa se pričenja tisto zadnje desetletje njegovega življenjs, kl ga js povzdignilo msd največje mornarje vseh ¿asov.
Na svoji prvi veliki ekspedl-clji po Južnem morju Je obje-drsi Cook Novo Zelsndijo in dokazal, da Je ta semlja otok, kl nlms zveze s tedsj le domnsvs-nlm iiulnlm (svstrslsklm) kon tlnentom, člgsr vzhodne obale Js kot prvi fiksiral na ^mlki pisni karti. Odkril je Unersko oilno, kl nosi njegovo ime,^dospel do Nove Holandlje, odkril Je ta poznejše kolonizatorji* tako valnl Botsnakl tsllv, odkril js ns novo Torresovo morsko cesto, dospel preko nevarnega podmorskega ozemlja Barrier Reefs do Jsvs, ne ds bi Imel vss čss niti snsgs bohfrtks ns krovu, kar Js bilo ss tedanjs dass ns rsvpost čudet, In ss Js vrnil po triletni odsotnosti I, 1771. i» Angleško, kjer so ga povzdignili v čin brodovnega ko«alidsrja | te naslednje leto v juliju gs Je poslala angleška vlada s lad-jama "Adventure" »n "Resolu-Je bU včeraj obsojen na štiri Is- ns novo eks|>ediclJo, da bi ta sapo^a v svezno kaznilnico v nfttančneje razlsHal Južno mor
UM^avSaaaS.

Podporna Jldno
17.
i »07
GLAVNI STANi SSS7-SS sa LAWNBALB AVE, CMCAOCX SUMOM f|	Izvráevslni odbor:
I'PRAVNI OOSKK: l^redeaSaOi Vinaeat Caiaksri podpreda^alk AaSrtw Vldrlrfc, a.K.D. 7, Um 1SS, JokaaUwa, l*a.i «1. lajaik ai«« Novak; tajnik bolnlikega edSalks Lovrenc Ggidliek; gl. bUg.inlk JoKn Vogrkh; mtménlk fMli Jai« Sa^rt-*lk; upravitelj gU.Ua Filip (iodlaa; vrkovai sSrevalk Ur. r. J. Kara, ISSS St. Clair Ave* ClevalaaS, Okla,
GOSPODARSKI QDSKK t ^ rraak Somrak, pradaeSalk. »SS K. 741k St. ( levetaad. Okie) Frank Aleak. 11 U S. ClrnwfaN Ave., (Itlrago. III. s iacab Zupaatit. Mil S. RMge-way Atra„ 1'hleaao, III.
, .n •	POROTNI OD8KK: .
Joka GorSak, praSaadnlk. 414 W. Hay St., SprlaffleM. IU.) loka TréalJ,
je. Cook Js takrst kot prvi ns velikih potih prsplul zemeljsko kroglo od tspsds proti vzhodu, ln sicer večinoma med 60. In 70. stopinjo Južne llrine, ds bi dognal, koliko resnice Js ns tr ditvi o veliki kopalni, kl se raz teta okoli Južnega tečtjs. Pri jsdral Je do 71. vzporednika, i U kopnlne nI videl Ft* pa Js odkril Novo Kaledonijo, nakar se Je, spet po triletni odsotn<*iil vrnil ns AnjrWko,
Tretjo veliko in zadnjo oks-pedkijo Je votfl v letih 1776. do 1779. Vse navigatorje in geografe tedanjega čsss Je «r.l malo nsjbolj vprašanje morske sveže med Bvfopo In Azijo mi-jsevernejšega deis Ame-rike, Ts zfiamenits tveta ali tako tvanl "sevemovzhodai prehod" Je bil sUl «e ogromno truda in nešteto žrtev, ne da b1 mu kdo prišel do žlvegs. AfljMkl parlament Je doMM nagrado 80.000 funtov Atarllngov f raziskovalcu, kl M prvi napel v Um podjetja. 18. julljs 177« ss Ja odpravil Ceok s dvems Isdia-ms Is pljrmouthskaga pristani, šča. Obiskal Je asjprvo Kergu-elsko otočje, nato je prlplul do Tas man I Je in 4o Dmftatmih otokov, odkril Je po nJem Imenova-ao otočje, a ob konce I. 1777. se Je oi*7ill proti severa. Po poti Je odkril Havajsko otočja <18. JnnaarJs 17*81 In Je ieeegel v 1788 paetflčne abalo 8e* Amerike. VtdoM te obale Je doaegel Behriniave reato in ie Je mialil, da Je dosegel avoj
Bo* IS. St raka na. Fa.; Tony Shraval. R.F.D. No, 1, Joknaton CSjr, 111. | Frank Podboj, Box SI, Park Rill PS.t Anton Äular. Bai t7, Arina, Kana.
BOLNIŠKI ODSBKi OSREDNJE OKROŽJKt Lov rane (iradMek, ISST-M So. UwadSle Ava^ Chlcavo, III.	> - >,	» • • •
VZHODNO OKROŽJK: Jaaeph Xorko, R.F.D. 1, Boa IH, Waat Newton, Fa.j Anten Ahraai. INS R. Tttk St.. t Uvalaad. Okla.	mm »v •
ZAFAONO OKROtlRi laeoh Ha lok. R.R. S. Box SS. Plttabar» Rana., aaapadi Frank K lun, Hol SSS, t klakolm, M Inn., aa aar. sap.) Jaka Golob, Bat <44, Rock Sprlaf* Wye.
Nad/orni odbor:
Rraak lak. pradaadalk. SSSS W. Nth St. Chicago, III.; Lad vik Madva.
S4SS at. Clair A^ Clavelaad, Ohio; Albert Hraat, &5S So. Fierce St.,
Zdruiitveni odbor:
Krank VMsisr, pfadardatk. tftM Aaguata St., Ckleaga, IIL) Jaka OUa Sa. Clirtaa Park AVa.. Chicago, Vtl.t Peter Geahel, TS8 & t Utah. Colo-rado Spring Colo. : t'VJ	v \\Wt > W*	M
FOEUR1—.Koraaponden^a a glavnimi odborniki. Id 4e|e|e v glavne« ara* da, aa vrkl takole i
VSA'FISfttA, kl St
poala «L predaadalka, ae naalavet Pred-eadamtaiRJU*!.. SSfT4S;fa. Uwadala Ave., Chicago, IM, ,,
VSK ZAIHfiVK BOLNI AKK FODFOBR SR N A SLOV R t Bolniško tajni-it ve S.N.FiJ., IS47.ftS Bo. lEawadala Ave., Chicago, M.
nKNAHNR l*oAlUAjPVR IS STVARI, IS ae tMe)o gl. lavrševalaega odbora Ia led"»!«'	•• aaalovei Ta|alitvo S.N.FJ., ISA7-M So. Uwa-
dale Ava., Cklcagtn HI. 1	vttW
VKK SADKVK V IVRSI t BLAGAJNUKIMI FOSLI ae poMJaJo aa aaalovi RVMaJalMva ».h V J« SS57M So. Uwadale Ave., Ckleaga, IIL,
Vae prltolbe glade poalovanja v gl. Iswtevalneai odboru ae naj pošiljalo Fraak Zajca. prod-«Hl.«lku aadiornaga odbora, «gar aaalav |a tgafa|.
Val prUlvt aa gL porotni odaak aa naj pa«Baje aa aaalav t Jaka Osešafc, 414 W. my St., Mprlngflald, III.
Val a>M Ia dragi aplal, na «na nI Ia. ogla al, aaralalaa Ia aplak vae. kar Je v avesl a glaallotn Jedaaie, naj aa palllja aa aaalovt M PROSV RTA." ISA7-H Sa. Uwadala Ava„ Ckleaga. ftl.
cilj, ko ga Je ledovje Severnega oceana prisililo obrniti smer zopet proti Jugu.
Vendilf' tudi ts pot nI bils bresuspeftns, ssj je natančno rszlsksl severni del Tlhegs oceana, kl so gs tskrat prav ms-lo posnAt' navzlic štsvilnlm ruskim ladjam, ki so brodarlls po teh vodovjih. Na poti proti Ja-
«S ASSt
nec. 14. februarja 1779 Js nastal na bregu šaliva Krsalaka-kua vaUk prepir med akuplne njegovih mornarjev ln domaČi ni, kl so se bili polastili enega ismed njegovih čolnov. Cook Je pohitel na kopno, da bi miril, toda otošani so ga sa vratno napadli In ubili. Na Um msstu so 1. 1874. postavili skromen spomenik, premajhen ds bi mogel pokezst! vso vsličlno tega mota, kl js bil edes nsjbolj neustrašenih In uspefcnlh rasiakovaloav vseh čssov. Njagova potovsaja so opisana v osmih debelih knjigah, kl so jih isdsll deloma za njegovega življenja, deloma v prvih letih po njegovi smrti. Ram Jih nI opisoval, njegovo U-ternnod delo se omejuje le na redkobesedne na vtič na dnevni ko, ki Jlk.Je vodil kot poveljnik svojih akspedklj; vendar Je v njih (n v njegovih kartah zbrano toliko znanstvenega gradiva, da se morejf tem oziru le» malo ra-Bhirrftiiar, prajšnjib meriti l'JkJlir>
Neki njdgov portret, ki ga hranijo m Oreenwlcbu, nam ga kaže kot;visoko vzraalaga, nekoliko nertslnegs moža s atrogim šalom, toils s a kraj no dobrotlji-vlml očtRi. ' Takšen kakor na sunaj je i Ml tudi v svoji notranjosti, Jfkroroen ln reservfran, vesten In točen, delaven zaradi zadoščenji, kl gs Je našel v deta. fmrtffrilral Js vaakomur, kl je Imel * nJim opraviti, 8 svojo žllsvo, voljo, visoko Inteligenco ln orgsnitatorlčno sposobnostjo je prepričal vsakogar, brodolastniks in vodja admira-
Htete, preproste mornarje in snanetvanlke ter polltlks. Govoril Je foalo. n« varnost I so mu bila ss igtelo. k nikoli ni nlčeaar prepuščal usodi. Moštvo ga Je ljubilo kakor očeta In on Je bil dober t ajlm, čeprav pravičen do atrogoetl In čeprav ia od nJega maofo zahteval. Kaznoval nI rad, kakor Je MU v tedanjih časih nekakšna sama ob aeM u-mevna razvada vseh zapovadnl-kov. faaltt Ja dal občutiti svojo strogoet le tistim monterjem, ki ao ae a^osabiU nad kaklnlm divjakom Jsšnlh otokov. Ksko Ja po drugI str s nI skrbel za svo-
Je podrejsnos, Je raavidno «s it dejstva, da nI bHo na njegovih ladjah ntboM nobenega tsšjags bolnika, a strašni skerbst «o posneli ajegovl mornarji le teoretično, dočim so |kkI (Irugiial po-vsljntkl padsH kskor snopi, fte neks possbns lastnost »s js od-likovslsi Imel Je šadovlt dar, ds Je Ae v nsprsj slutil styari,
ga smatrali ss prsroks. V vss-kem oslru Js bil torej Cook Is reden in velik človek!
Dr. Rongettl dobil nove obrsvnsve»
Chicago. — Dr. Amante Ion-gettl, kl Je bU sadnjo spemlsd obsojen ns smrt rsdl smrtonosne operscljs ns nssakoaskl materi, se bo ponovno sagevarjal pred sodiščem. Državno vrhovno sodižče mu Je v četrtek dovolilo novo obravnavo. Obenem Je vrhovno ; sodiščs dovolilo novo obravnavo na smrt obsojeni Kstarinl Caeakr ln petim drugim apelantom.
New York.—Herbert MeXen-zle, svoje čase bogst broker, js v četrtek skočil aa ulleo s štirinajstega nadstropja nekega poslopja In se uMI. Njegova lena Js izjavila polieUl. Js v sad-nJem čssu Isfubll vse svojs Imetje s borznim! špekulacijami.
Petletni delek es estroHL
Dixon, III.- Petletni Robert áussell ss Je v Četrtek Ustrelil, ko je potegnil s Hice očetov re* volver In se Je ta pri tem sprožit. Deček Js bil na msstu mrtev. -lil.'.!
Is delsle Črncev,
Narodopisne pripoveduje» ksko ae mu Je godilo ns potovanju |mi Afriki. "Potemtakem ste venomer stali t eno nogo v grobu?" gs prekine nekdo med fo-teftcu, v loncu," gs peprsvi raziskovalec.
froda
MLAD PAR SKORO ZASTONJ
^Bgggsa> aS R 8BW
I afesa "frtaao parier aa4" lad» Dva a« II Wlltoa Éam, |id|a-ga. S komadov Ig orehovtae Jedllaa Mm si sSeR^i 4 sesa vae Ig ga epoJne a^ko, I
IpHBH
a. aiala prepr 4 oprav a sa w)irL vea
a m va h INS.
pl alamo
lat ApL, aa blok Grove Ava. TaL ga, IIL
,n j * * 11 f/" • < *f" ^J t? * tj ^ * u t* * il t* ^ m »jr * * j m * * t * j tc ** * j r ^ ■ 11* ** * tt* * 11' ^ !j t* ^»jtfr^t^Mtf
"u »mi ' fT '
27. OKTOBRA.
prvo nadstropje pod sgisvje. Sredi stopnic ee je neUvii in rekel leni:
"StricU. svetuje« ti. dn ne pihne* luči. ko pride* spet. Lopov se bo mords prestrašil svetlobe.**
Lice mlade šene s« je vznemirilo. Roka ji je tako »drhtela, da ni roofia šivati dela, ki ga je diiala v rokah. Spustila je šivanje v naročje in se zamieli-le:
Antonio se je vrni! Noč in dan je čakala kakor bolnik soln-ca. Ni ga bilo! Ni prišel, čeprav se je sakiei, da pride po-njo in jo odvede s seboj t Naposled ji je umrla mati in je ostala sama. Kako naj sama vodi krčmo, miri pijance T Poiskala si je mota. Strabotepca! Popival je kakor najslabši gosti in se je debdil od lenobo. In zdaj se Je vrnil on. ki ga je čakala tako dolgo. Kaj bo zdaj? Neka j se bo zgodilo, morda nekaj strašnega...
Sariota si js otrla pot ns čelu. P<*nielHa fje. de Antonio mogoče le lezi okrog hiše kakor takrat, ko Je bila njena mati še šiva.
Kakor nekoč je tudi nocoj Čakala, ds se pojavi. Držala je v rokJAT prav takšno šivanje in tudi srce ji je plesalo kakor nekdaj. Zona jo je ispraletela po vsem telesu. V domišljiji Je videle spopad med Antonijsm in može« in privid ji je nasliksl Antotifs mrtvaško bledega s pre-klanim čelom.
Ob dvanajstih je potrkalo na vrsta. Sariota jo vstala, namenila korak k vratom in odprla. Spoznala »U se in se objels. V motni svetlobi sts ss jedvs razločila. Šepetala sta kskor v spo-vodnici.
"Prišel sem pote," ji Je rekel Antonio.
darloU mu js mignils, nsj se kroti.	. i.
"Ali msti še čujs?" Js vprs-Šal.
"Ali uganete, koga sem prej-le. v mraku, arečal doli na po-tir je vprašal gostilniški gost "Kogar ao zazijali pvid. Vse glave eo ee dvignile.
"Enega ismed delavcev, ki so se potikali tod okrog, ko so prad tremi leti gradili železniško progo. Ko je opasO, de ga gledam, eo je obrnil v stran, a to mu ni pomagalo: sposaal sem v njem Antonio PiemonUsa"
Krčmarica je secvilila. Mo« jo je vprašel:	v
"Mar si ga poznala r "Poznala.'' je odvrnile boječe. "Hodil je k nem ne hrano, dokler je ti vela mati."
"Meni ee vidi, de Je to tisti, ki je šol, ne de bi bil piačai račun!"
"Ni tleti," je rekla žene in pogledala v tla
Kakor da je preslišal te besede. je krčmar udaril s pestjo po mizi in ssklel:
'To vam je lopov! Napadal je delavce in ropal! Kolikor ga imam v spominu, se ne boji nikogar. In policija nas ne čuva, kakor bi bilo treba. Pred njim ne bo miru, dokler ne padejo dve, tri nedoline žrtve..."
"Mislim," se je oglasil gost v kotu, "ds bi nocoj morali paziti vsi, ki imajo kaj gotovine. Te stvar se ne bo gladko končala. Antonio Je opesen razbojnik!"
"Kakšen pa Jer je vprašal krčmar.
"Crn kakor sam vrag. Velike oči ima, ki se leskečejo kskor Jeklo, v stss vitek. Izredno prošen. pripravljen na vse ..."
"Jaz spravim nocoj densr in samokres pod blazino, pe naj prids, če gs je volja!" je rekel krčmar in se široko zarsšal, dasl ni mogel prikriti strahu pred rssbojnikom.
Ko so ss pivci rssšli, je krč-mar zaklenil vrsU. Vzel js denar is predala in ga odnesel v
sto $00.
Naročnico lahko tsdi mi psiljete m aaslev:
Upravniitvo "PROSVETA
1117 t. LssrsM Ava. Ofcittto, i
VOLKODLAK
ne tarejo nafie vlagatelje za njih vloge, katere imajo pri nas dobičkanosno naložene, že čez 46 let, zato, ker mi akrbimo za njihovo varnost in dohodke. .
Ko js nato natančnejfte pogledal tjs, je opasil velikega sivega volks. ki mu je sledil korak ss korakom. Tods to ni bil oni volk, kl mu Js bil gost v koči, kajti oni Js bil črn, ta pa — kakor smo šs povedsli — siv. Ker ni imel Thibeult nobenega vzroke domišljsti si, ds bodo vsi volki. Id mu pridejo nssproti. tako dobro raspološenl napram njemu, kakor je bil črni volk, zato js s obema rokama prijel gorja-čo ter Jo ssvlhtsl okoli glave, da se prepriča, če jo sna še dobro sukati. Alt v njegovo veliko preeenočenje, mu jo volk lepo mirno sledil, no da bi kazal kakega sovrašnsgs namena. Kadar ss js ustavil Thibault. se Je ustavil tudi volk, kadar js šsl Thibault naprej, Je šel tudi volk. kl je od časa do šsss zatulil, kakor bi klical ojačenja. Kmalu je opazil Thibault pred sabo drugI par iarečih oči, kl je žarjl skozi temo, ki Jo postajala čedalje gostejša. Držeč trdno v rokah svojo gorječo, Je korsksl proti' temu paru oči, nenadoma pa se Je »podtaknil ob nekaj mehkega, kar je lešalo na petu. Bil je drugi volk ... Ne da bi pomišljal, Je' II prav aU ne, se Je Thibault sa hip ustavil, dvignil gorječo ter lopnil volka s vso močjo po glavi. Žival Je sarjula od bolečine, nato pa stresla glavo kakor pee. kl ga je pretepel gospodar ter pričela korakati pred Thibaultom. Zdaj je Thibault opazil, da gre tudi poleg njega na desni volk, ln takisto drugi na levi. Proden Je dospel eno miljo daleč, ga je spremljalo kakih dvanajst volkov, kl so sklenili okoli nJega krog. Thibault Je sprva mislil, da bi splezal na drevo, toda nato si jo premislil ter si dejal, da Je najbolje, če skuša priti domov, ln to tem bolj. ker volki niso kasall nobene sovražnosti; Za «plezsti ns drevo bo imel še vedno dovolj čsss.
Ko je doepel Thibault do svoje bajte, so se volkovi spoštljivo umaknili ter naredili pred kočo špalir. skosi katerega Je korakal Thibault, kl prav gotovo nI izgubljal časa, da bi se jim zahvalil za U njihov čin uljudnoetl, temveč je planil v kočo ter naglo zaprl vrata za seboj. Ko Je vrata dobro zaprl in zapahnll. Je postavil pred vrata veliko skrinjo, da bi bil bolj varen pred volkovi. Nstoše je nesedel na stol in nekoliko avobodneje zadihal.
čim si je nekoliko opomogel, je vstal In »topil k malemu okencu ter pogledal ven. Cela vrsta iarečih oči ga Je prepričala, da so se vol-kov! u taborili pred kočo.
Thibault je zdaj prižgal svetilko Ur jo poeUvll na mizo; satom je naredil velik ogenj v upanju, da bo njegov soj obdržal volkove v primerni razdalji Toda Thlbaultovt volkovi so morali biti volkovi posebne *orU, vajeni ognja zakaj odmaknili se niso niti ss ped. Vsled strahu nI mogel Thibault veo noč sstis-niti očesa, in ke ee je sssorilo, Je pogledal skozi okno ter praSUt volkove. Zdelo te Je, da čakajo povelja; nekateri so sedeli, drugi Mali,
1900 Blue Island Ave,
Chicago, DL
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
m	■ m t	..... '	' •»
Tiska vabil« za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ■v ČLANSTVO SLNJU., DA TISKOVINE '«» NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmeraj linijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila dajs vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
2M7-59 So. Uwaiak Aren«
CHICAGO, ILU	1
TA« 81 DOBE NA 2EU0 TUDI VSA USTMBNA POJASNILA