V toTfk. MHtl lini*'
i. n..Ji ilt reljil   v m.H.-
I..IU bri" i«»il|arij>» n
m *«e Ivto H ti. - fr, .a |iii| Ml  . . 4 ., -
/a . .trt Ma . ^ ,. -<p .,
l'«> pillill
/a Tse lpt.i 10 «1. — k, ?a p..l IrU . S .. - ,. >a .Mrt M* i ., M ,.
Vr.-.lui-t    in IMM?»Wtt* je  v BMItaSli  ■lil ftl |ll,rrn|!w) M. 117.
Oumnltm
/..t tiava.lnu ilrt'ftopni«
ust., - .:,.,„
i. lr., f r N nalun« 1 krit kr.      «.• ti-ka škrat,
l kr. ,..... ii-k.i
»•••'•• pi-miMiki' «• pljiu -j»j« p. |ir.H|„ru.
/a t«ak ti-fk j.. |.U, ,,i, kol, k i~le,„|.,.|j) ,t .lok.
Il..k..pi-i ... vra^»|o, H "ij M M»g„voljii. trankitjf.j.1.
\' M«iiiix>iu "^J>. septembra (s(>s.
Tečaj i.
Vabili k
Po ttaretn programu in stari ceni bo »SlovenskiNarodu izhajal tudi drugo polletje, ktero jt vsem neljubim razmeram vkljub srečno doživel. Prijatelje našega porodnega početja, ki so nos pod-pirali duševno ali materijalno, prosimo,, naj nam tudi v prihodnje zvesti ostanejo, in naj prvi v delu ve omagajo, da ostane „Slov, Narod'1 posebno V dopisih to, kav je bil do zdaj, ko snu- ponosno reči, da je, marsikteri njegovih popisov drugodi prišel na rastno mesto uvodnega članka, če se tudi j»> neki nori časnikarski Šegi vir dosledno ni imenoval; p. n. bereče občinstvo pa naj z naroči-lom po svoje pomaga , da sr dobra, rodoljubna vtisi i širi bolj in bolj zapuščenem n slovenskemu naroda r korist, kteremu slaziti je naš edini namen, edini dobiček, edina rast.
V Mar ib or v konec septembra meseca 186H.
Vredilidtvo in lastniki
Telebani »Slov, Narodu".
V Gradcu, 28. sept. Slovenski poslanci .so oddali adrese in peticijo slovenskih občin: VransUi trg, Pircsce, Gomiljsko, Teharje, sv. Krištof, To-polsko, Skale, sv. Jurij, Grižo, Tinje, Laporje, Hoatnica, Vihole, Grizauje. Dr. Prolog iuterpclira zarad ljutomerske šole.*) Deželni zbor traja še najmanj do 8. septembra.
*) 8 sronj ljuto morskoga okraja je izročilo energičen protest proti namestniAki naredbi v tej zadovi. l'rotest priobčimo prihodnjič — daues ni prostor več dopuščal. — Druge adrese vido podi Politični razgled. Vredn.
0 iiiisi politiki.
Pomagaj mi dragi bralec, da bova obadva skupaj mislila in ugibala, ali imamo Slovenci kaj d i p 1 o ni at i č n e ga talenta, ali ga nimamo. Jaz pravim da! Kajti v knjigi spisani od modrega moža sem so učil, da je diplomata treba dveh lastnasti : prvič nič govoriti, drugič v tujem jeziku govoriti. In mi Slovenci imamo žalibog oho lastnosti, kajti le prevečkrat nič ne govorimo, koder bi bilo treba mogočen glas povzdigniti, drugič pa zopet preradi namestil drage domače besedo tujo rabimo. Pa pustiva to poslednje, da se ne zameriva in oglejva pivo.
Poprej pa bodi dovoljeno, da mimogrede za nas vse važno vprašanje resimo: ali smo Slovenci edini ali nismo. Nasprotniki naši bi bili od sile veseli, ko bi mi namen političnega delanja in agitovanja, namen našo ljudstvo zdramiti, omiko med njim razširiti in tako trdno stalo za prihodnje poslopje postaviti — izpred oči izgubili in si zarad osebnosti in sredstev v lase skočili. Ker nam je vsem naša narodna reč sveta, ker moramo pripravni biti kri zanjo dati, naši nasprotniki tega veselja, kakor upamo, ne bodo imeli. Varovati pak se moramo sami, da bomo doma reči prav videli, da ne bomo imeli muho za konja, da nam ne bodo pri vsaki malosti lasje vsta jal i od straha za ljubo edinost in slogo. Srce za domovino in njen blagor imejmo vsi enako goreče, bistra glava pa naj vsaka misli, ktera sredstva za ilosezanja namena so bolja, in tako se bomo s živim pogovorom pravemu, zdravemu edinstvii bližali. Denašnji čas je — hvala Bogu I — sovražen cezarističnini in vsakakim absolutističnim načelom. Slabo je, in kaže neraziimljenost časa, če se kdo najde, ki misli, da sani vse najbolje ve, da mu ne sme nihče ugovarjati, da je vsak driigoioisleč „političen otro-čaj. Različne misli na političnom in žiirnalističnem polji so povsod v de-nnšnjcga veka življenji in kjer jih ni. kjer je kritika prepovedana, tam je enoterost, iz enoterosti se roili apatija in oprozovalnost, obedve poslednji pa denašnji dan ne ilnsežeti ničesa.
In tega stališča se drže, hočemo denes odkrito besedo govoriti. — Dolgo sino namreč poslednji čas vsak teden ko so nam „.Noviee" došle, pogledovali, nli bodo prinesle kedaj kak določen članek, ki bo jasno Slovencem povedal, kako se postavljajo denašnjim političnim razmeram, zdanjetnu mini-sterstvu nasproti, kajti da-si je g. dr. lllehveis odstopil od vreduištva. ne moremo misliti, da bi bil odstopil od „ Novic", da torej ne bi bil ta časopis še vedno njegov organ. Vedeli smo, da so te iste naše „Novice" nekdaj prineslo zagovor slovenskih za dualistično adreso glasovavših poslancev in potem zagovor za deeeinbersko ustavo navdušenega slovenskega gospoda Svetca. In iskali smo ne samo mi, temuč gotovo Slovenci vsi, ki jim je mar, kaj se okrog nas godi, od tedna do tedna tiste rudečo niti, po kteri bi bili prišli do sledu, kakovo politiko, kakov program imajo naše ,.Xovice", naši voditelji na Kranjskem. In Bog vedi, ali smo se motili, ali smo prav videli, zdelo seje nam in vsaceniu kogar smo vprašali, da „Novice" nočejo naravnost besede govoriti, ni za, ni proti deiiašnjini razmeram. Ce so sem ter tjc kak Suselkov antidualističon članek, ki ni bil „enostranski" poslovenile, nismo mogli še suditi, kajti to je bila lu beseda sicer pravičnega, pa vendar le Nemca, ne Slovenca. Med tem ko so določno govore in še bolj določno interpelacijo štajerskih slovenskih poslancev, v kteri je javno izrečen sloven-
ski program, program, kakor smo preverjeni tudi kranjsk o-slo-venskega naroda, prinesli češki in celo uekteri tuji časopisi, beremo v zadnjih Novicah pač eno dolgo        sicer časti vredno        legendo od „duše
majcene", česar pa ne beremo, je cola interpelacija in vsaj nekaj reber onih govorov, ki se za našo, solidarno slovansko politiko v denašujem času važni, govorov^^mana in Vošnjaka. - Pač nekaj politike beremo v zadnjih N'ovieah. Na zllnViji strani je novičar „iz (lulici jo", ki pravi od besede do besede o dr. Smolkovem programu: „Čudimo se. da dr. Smolka, ki drugače narodnost posebno povdarja, nas Slovence kar naravnost v nemško grupo tlači. Mi se lepo zahvaljujemo za tako politiko, ki ni uiti narodna, niti historiška, in smo radovedni: ali bodo še kteii Slovenci dr. Smolki tele-gralirali. da se popolnoma vjoniajo z njegovo politiko/" Te besede merijo na vse tiste Slovence, ki so bili tako mnogoštevilno zbrani po žavskem taboru in so se izrekli zoper politiko naših državnih poslancev, za Čehe in za dr. Smolko. Nimamo sicer pravice in ne prilastujenio si je, v imenu vseh tistih odgovarjati, upamo pa se trditi, da se tisti gospodje, ki so tačas vstali /a tisto napitnico, ki se je potem v LVOV telegrafovala, še denašnji dan no kesajo, akoravno je nas hotel dr. Smolka v nemško grupo tlačiti.
Gotovo ni noben Slovenec zadovoljen s tem, da nas, razkosane kakor smo, spravijo in stlačijo v tak federalizem, kakor gaje Smolka svetoval. Tačas njegov program, njegov nasvet ni bil znan, znano pak je bilo, da je Smolka zoper deeeinbersko takraj Litave centralizujočo ustavo, in to edino je bilo povoda dovolj, da je vsak pravi Slovan v Avstriji to prikazen veselo pozdravljal, da so se tudi Poljaki začeli gibati in v prvi vrsti Smolka, da bi prodrli falango neprijateljev, ki nam niso bili nikdar pravični, in nam ne bodo; to je bilo vendar javnega, glasnega priznanja vredno!
Nihče , ki našo politiko premišlja, si ne zapira oči, da ne bi videl, kako težavno stanje imamo denes, kako težavno stanje nas čaka za bodočnost. In ravno to težavno stanje je menda nektere može zapeljalo , da so boje se ravno tega , kar je Smolka nasvetoval, da ne bi v nemško grupo prišli (ali morda še iz drugih nam neznanih razlogov), oklenili se deeeinbersko ustave, v rajhsratu brez protestov sedeli in popustili zastavo, ktere se zdaj večina Slovanov drži, kar so še Poljaki precejšen korak do nje storili, (iotovo je , da bi bilo za nas Slovence , ki nimamo historičnega prava, temuč moramo le staviti tirjatve na podlogi nam naravne, prirojene pravice človeštva in individualne samodoločbe, —bolje ko bi se tudi drugi Slovanje, Čehi in Hrvatje, bili od kraja držali tega načela, kajti tako bi bili edini in zadobili bi kmalu v Avstriji večino. Ali to j° pogoj i faktum je nasproten) in s faktom nam je številki. Cehi niso za ustavo, gališke poslance je poljsko javno mnenje posililo vračati si;. Tu Nemoč, tu Slovan, tu večno narodno životarenje, tam mogoča rešitev, določiti se je nam torej lebko in menda denes že nobeden ne omahuje. Ali ni dovolj, tiho določiti se in tiho čakati, kakor berač za vrati. Kdor hoče kovati, ta se ne sme bati, da bi se spokol. Ne samo gledati, temuč pomagati, glas povzdigniti je dan denes treba, energije in poguma je treba! Pa kaj vidimo? Kakošnega'lDežniana, ki je že, in bo čez dalje bolj neškodljiv, ki med ljudstvom nikdar upljiva ne more dobiti, tega še pobijamo in se pulimo ž njim, potem pa menimo, da smo že precej storili za bodočnost slovensko. O važnijih državnopravnih rečeh križem roke držimo in diplomatično molčimo —  v Ljubljani,  od koder bi se moral najprvi glas slišati iz Slovenije.
Usoda nas je med Nemce in Lahe vgozdila , na kose raztrgala in vsaki deželici nekaj vrgla, (ierinanizein je globoko v naše meso svoje zobe zasadil, lu kaj storimo, da bi naša bodočnost bolja bila, kaj store vodniki Slovenstva v Ljubljani? Politikovajo za denes in za jutri, iz roke v usta, in ne mislijo, da Utegnemo priti, kakor je v adresni debati te dni poljski poslanec rekel, morda enkrat v druge razmere, ki nas bodo pogubile, ako nismo na vse pripravljeni. Zedinjcnjo vseh Slovencev so slov. poslanci v Uraden kot našo tirjatev javno pred svetom izrekli, zedinjenje vseli Slovencev je edino, kar nas more obraniti slovanslvu, pa v Ljubljani roko ne usta de vi j d in molče o tem, češ, saj vlada ne bo dovolila; kakor da bi vlada večna bila, narod in ideja, za ktero se oživi, pa le od denes do jutri!
Iz besedi: „radovedni smo, ali bodo še kteri Slovenci telegrafirali dr. Smolki" posnemljemo , da Novicam že tačas ni bilo po volji to telegrafiranje. Zakaj ne? Zato ker je bila to demonstracija proti zdanji ustavi in tedaj tudi tistim poslancem, ki so v rajhsratu pomagali to ustavo zidati? Vendar monda ne! Menda so se že tudi ljubljanski voditelji preverili, da nas ne bo rešila tista ustava, ki kakor so enkrat reči, Nemcem gospostvo garantuje, ki jim mogoče dela, da se predrznejo imenovati varuhe avstrijskih narodnosti; ktera nam je tj. 1!J. pokazala, pa kedar smo po njem sezali odmikala in faktično povsod jemala, tako da je nova organizacija čudna ilustracija ravnopravnosti, da se ena mala. popolno lokalna postavila za Kranjsko ni hotela za sankcijo predložiti, ker je pisana v deželnem jeziku slovenskem itd. itd. '
Izgubiti nimamo ničesar, ker ni česa nimamo. Dobiti r • e mogoče vso. Če nam pa avstrijski Slovanje ne pomagajo, drugod bit,    pač le slabe prijatelje našli, ki nas bodo tako dolgo veseli, dokler
na • njo.
Zatoraj smo bili gališkega zbora veseli, in da si nam jo Smolka bil slabo posteljo odkazal, vc>cli sam 1 >i 11 buli njega, ker je podpiral to, kar za nas ne more dobro biti, zdanje razmere in gospostvo nemško - avstrijsko stranke. Kedar slovanst\o na površje pride, ne dvomimo, da bomo tudi mi bolje izhajali kakor sedaj, in dasi sine domišljamo, da bo potem boj končan imeli bomo vsaj men j sovražnikov, in imeli moralno indijansko podporo svojih slovanskih bratov. Na to pa moramo biti pripravljeni. Določen program moramo imeti, ne v temi tavati sem ter tje. Narod imamo, s kterim sc da kaj opraviti. Vlak narod pa živi vredno inrodovito življenje le ako ga oživlja vladajoča ideja, kakor je vsak le na videz mrtev, kteremu pravo srce bije za to idejo. In nam bodi ta ideja, ktero moremo širiti in oživljati, za ktero se moramo glasiti: zedinjenjo Slovencev, bolje je da kot narod začnemo boj za pravično reč in v tem boji poginemo kakor otroci Satur-novi, kakor pa da poginemo brez boja v straliopetnosti.
Govorite vi, ki vam gre govoriti, jasno in določno, da se zmenimo, da smo edini, da imamo en program in delamo vsi za en program.
Iz oVzHiiih /borov.
»<Ja »I«-/, /bora kraii j«li<'ji» ttcpf.
(Konec.)
Dr. Tom a n energično zavrača očitanje pristranosti; tudi od slovenske strani se boruje z dušnim orožjem. l>a v pismih ne stoji, da bi sc bila komu pri volitvah sila godila, rad veruje; da so se spisi popravljali, je vsakaku nepostavno. Govornik sc zlaga s deželnim predsednikom, da bi bili volitev ni spisi neveljavni, ko bi sc falsitikacij.i dokazala, tega pa no inorc verovati, da bi bila zato vsa volitev nepravilna, ker bi se sicer morale zametovati cele volitve , nedvojbeno po večini izvršene. Deželni odbor ima pravico izrekati svoja mnenja o veljavi volitve. Vsi Višnjegorci so neveljavno volili, ker niso njihovi davki izkazani. Kromeija , ki vedno tožari, bi imenoval deželnega pravilnika in mu očita, da ni resnice govoril. Ko je Toman v deželnega odbora seji vprašal, ali bo treba še preiskavati, rekel je Kromer, daje preiskav dovolj. Da so je sila godila pri volitvah, dokazuje s posameznimi dogodki, njemu samemu je rekel uradnik, da ni mogel zanj (Tomana) glasovati, ker bi ga sicer deli ob službo.
Kromer se sklicuje na deželnega glavarja, ki tudi pritrdi, da je Kromer resnico govoril.
Sawinscbeg želi naj so vsa reč izroči dež. odboru, ker so si misli tako navskriž. To/aan tirja, da se predloži zapisnik seje deželnega odbora, na ktero sc Kromer sklicuje.   Zbornica pritrdi.
Poročevalec razlaga , da je uradni dokaz o neveljavnosti Višnjegor-skega volilnega opisa zato nemogoč, ker so vsa pisma, iz kterih bi mogel odbor dokazovati zginila, iz deželnega arhiva vkradena. Da je drugi spisek volilcev podvržen, je razvidno iz samega datuma.
V Višnjigori kakor najnovejše porazvedanje uči, tudi ni volilnih pisem; izgubili so se torej, ker proti menjšini pričajo, večina ni imela razlogov skrivati jih. V odboru seje enoglasno sklenilo, da naj pomanjkanje (lačnega zapisnika ne dela nikakoršuc overe. Deželni zbor ima pravico vso volitev od konca do kraja preiskavati, Če tudi o agitacijah iu siljenji zdaj noče nihče nič vedeti, je vendar vse to obče znano. Višnjegorceni se je obetalo, da se prestavi sedež okrajne sodnije tje; Hočevarjem so denarja ponujali, ljudstvo pa ga ni maralo, čast našemu ljudstvu! Vsa volitev se ne moro ovreči, oni ki so Ravnikarja volili, so to brez siljenja storili, torej se ne spodobi siliti jih še enkrat k volitvi.
Kromer še enkrat povdarja, da je še le pred deželnim zborom sprožil, da so se predložila volilna pisma, takrat ni nihče o Višnjegorskih spiskih nič navskrižnega omenjal, to se je še le zgodilo, ko je prišel predmet v zbornico. Costa iz stenograf, zapisnika dokaže, da se je o tem že 1. 1867 v dež. zboru govorilo.
Zapisnik, kterega je Toman tirjal, se prinese, prebere, iu res se najde , da je Kromer v odborovi seji izrekel . da ni treba dalji' preiskavati volitve.
Pri glasovanji sc zavrže Kalteneggerjev nasvet.
Pri speci jalnom besedovanji še enkrat govori Dežman proti Ravnikarju. Sveteo mu odgovarja: Kdor je dobil večino glasov, ta je izvoljen; da je stvar toliko časa ležala, je krivo, ker je bil deželni zbor rnzpuščen; ko bi se bil novi deželni zbor poprej sklical, bila bi sc volitev popred rešila.
Pri glasovanji obveljata odborova nasveta in cbljubi dež. glavar, da bo Ravnikarja v dež. zbor povabil.
II koncu naznanja dež. glavar pismo dež. predsednika, v klerom vlada pravi, da bi sc slovenska postava o razdeljevanji spalnikov nc mogla cesarju v potrditev predložiti, ker je sklenena samo v slovenskem jeziku. To zato, ker so jo nemška prestava v zboru tirjala in ker se mora temu vslcd ^. 19. osnovnih postav v zvezi z neko starejo pristavo vstrezati, in zato ker se v deželi, kjer jc nemški tudi deželni jezik, ne more dopuščati, da bi sc autentične besede postave še le po prestavi brez konečnega sklepa deželnega zbora določevale.
Prihodnja seja v petek.
Hi. *<\ja <l<>-><>liu>£ii /.hora tlh-skcigu 2v>. s«>p<
Zbornica pra\ dobro obiskana. Med peticijami je ona demokratičnega društva naj sc odstrani pogodba ■/. samostanom Ailniontskim zarad vodstva in učiteljev na gimnaziji graški. Srenjski zastop v 1'eldbaclni vabi dež. zbor k živinski razstavi 1. oktobra. Itechbauer poroča v imenu ustavnega odbora o §. 3. vladnega predloga zarad spremembe §. 17. dež. vol. leda, ktera zadeva so jo bila nedavno odboru v novo pretresanje vrnila. Odbor jo sicer še Bvojcga prejšnjega mnenja in ga hoče'na pravem mestu porabiti, vendar pa nasvetuje, naj sc sprejme vladni predlog, ker so ga vlada že tako oklepa.
Nasvet, čegar jedro je, da se nihče ne more voliti v deželni zbor, dokler trpi o njegovem premoženji konkursnoali pohotivno obravnavanje, se sprejme.
PosL 1'teifer svetuje, naj se naroči deželnemu odboru prošnja tlo minister-stva, da bi se napravila neposredna železnična zveza med Dunajem čez gorenje Tirolsko in Insbrukoni. 1'evrer poroča o nekterili odstavkih računi za leto 1868, kteri se po nasvetu odobre, Nižim deželnim uradnikom se ne moro dati proieoa pripomoć, o prošnji mariborskega mesta, da bi se ločilo iz okrajnega zastopa in delalo zase okraj, preide se na dnevni red. Prošnji dveh okrajnih sastopov ste dali zboru priliko , da je naložil dež. odboru, naj preišče in poroča, kako bi trebalo prenarediti postavo 0 okrajnih zastopib, Hermanu beseda odtegne, ker je bil izgovoril besedo „reichs-rath-spielerei" kar je \Ya-erja in druge gospode zbodlo.
Pusi. S\z poroča o deželnih kopelih, Poslanca Prolog in Herman se pritožiljeta, da je vodstvo kopeli na slovenskih tleh nezmožno slovenskega jezika. Dr. Prolog je dobro zbornici očital, da so bili celo prejšnji stanovi Slovencem pravičneji, ker so skrbeli, da je vodja zmerom tudi znal slovenski, llescbl in llackelberg trdita, da sta vodja V Slatini in Dobrnskib toplicah zmožna „\vindisch" jezika. Da nam ti kulturni možje niti našega imena ne privoščijo, razkačdo je po pravici posl. Hermana, ki je proti besedi „win-diseh" proteatoval rekoč, če bo to tako naprej šlo, imenovali bomo tudi mi nemški jezik „švabski" *),
Dr. INI. Sohreiner poroča o deželni telovadnici in so potrde vsi odborovi nasveti.
Pri vprašanji zarad graikega gledišča si je enkrat slavna zborova večina sama med lastne laso prišla in bila ne le o predmetu, ampak celo O glasovanji zelo needina. Iz priskutnega razgovora samo to-le: Schreiner tirja, naj se graško gledišče proda, ker dežela nima nobenega vzroka (Iračanom plačevati za njihovo veselje. Ueclibauor, ki hoče, da ostane vso pri starem, jc h koncu debate, da vsaj nekaj reši, primoran staviti predlog, naj se drž. odbor razgovori z mestno srenjo, da bi ona kupila gledišče. To konečno tudi obvelja.
Prihodnja seja v saboto.
15. soja ilv&cliicgn zboru koroskoga 3.1. *epl.
Srenja globorniška prosi, da bi se smela ločiti, od srenje dobrloveške, posestniki novo prizidanih pohištev v Celovcu prosijo, da bi jim ne bilo treba plačevati deželno priklade.
Račun leta 18G7 so odobri. 420 gl. sc dovoli za neko cesto na Nemškem, ravno tako 175 za nek most čez Dravo.
Iz povoda posameznega nasveta sklene deželni zbor sledečo obče načelo: Zboru za ceste in promete se nalaga, naj izdela vodila in črtež, po kterem se ima ravnati deželni odbor, ko bi so iz deželne blagajnice tirjala pripoinoč za reguliranja voda, kterih se je država lotila.
Canaval poroča v imenu odbora za ceste in prometo o nasvetu naj bi so Rudolfova železnica dodelala do Trbiža. Odbor jo nasvet oval adreso do kupčijskega ininistcrslvn. Adresa s prva opisuje, koliko je lludolfovo železnice že dodelane, in koliko in kje se je še kaj dela. Rudolfova železnica ima iti do adrijskega morja; kod bo peljala pot od Trebiža naprej, ni vlada še dovolila. Da bo pa peljala črez Trebiž je gotovo, kakor je tudi jasno, kdo jo mora do tje zidati. Ivoneesijon.irji Kudolfove železnico imajo po §, :> svojo koncesije to dolžnost. Odvisno je le od visoki! vlade, ali hoče kon-cesijonarjem zaukazati, da ravnajo po svoji dolžnosti ali ne.
Da kupčijsko ministerstvo to stori in izda zapoved, prosi s svojo adreso deželni zbor, Maver razlaga zgodovino te železnice in pravi, da njeni utemeljitelji nikakor niso imeli volje, da bi železnica v beljaku obtičala, ampak da sejo vselej nameravalo dobiti železnico neodvisno od južne železnice, ktera bi po najbliži poli vezala Donavo z Adrijo. Koncosijonarji Rudolfove železnice so se od južne hitro naučili, kako se črta in nadaljuje. Dalje se ne smo odlašati iz političnih in narodno-gt)SP(|darskih obzirov ; odlašanje bi bilo prenevarno.
Tsoliabuschnigg govori najprvo kot. oskrbniški svetnik Rudolfove železnice, da so koncesijonarji že davno prosili pri kupčijskem ministarstvu specijalnoga dovoljenja, da bi smeli delati pričeti. A dozdaj niso še nikakorš-negO odgovora dobili, kar je dokaz, da ministerstvii vsa železnica ni posebno po volji; društvu samemu bo zelo ljubo, če moro adresa v tej zadevi kaj pomagati. Tudi kot poslanec podpira in zagovarja važnost imenovane črte, ktera se mora dodelati. Za adreso govori še Nagel in zbornica jo soglasno sprejme.
KI. H. *«>.jtt «le/.eliiei»a StbOrd yorii!tev:s 32. mciiJ.
7 stolov jc praznih, med temi poltrona knjezonadškofova. Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje.
Dr. D ep eri8 predlaga v imenu dež. odbora preudarke vseh zalogOV za 1. 1869 , ki so i z roče* finančnemu odseku.
Dr. T on kl i bore predlog dež. odbora, da so povekša plača c. k. adjunktu pri okrajnemu glavarstvu Tominskeinu gosp. Jož. Gorjupu, ki obrav-nuje zemljiščno- odvezna opravila v Bovškem okraji, za IG!) gold. Podelila sc jc namreč g. Gorjupu pri novi organizaciji druga služba z višo plačo 900 gl. — Ker je pa V zemljiščno-odveznih opravilih dobro izurjen, in je v kratkem č-asu !) novih obravnav v bovškem okraji prav dobro napotil, je izprosilo naincstništvo od više sodnije in dotičnoga ministrstva, naj sc pusti vsaj še toliko časa v svojem sedanjem poslu, dokler ne dožene vseh zemljiščno odveznih opravil v Bovškem okraji. V ta namen naj mu pa dež. zbor višo plačo pritrdi. — Odborov nasvet odobri se enoglasno.
Dr. Deperis bere v zadnje postavo zastran pasjega davka v kmečkih občinah.   Se potrdi.
Dr. Abram sporočajo v imenu finančnega odseka o preudarku glav-
*) Ni dolgo, kar smo o •latinskem vodji g. Sehulerji slišali, da on hoče slatino popolnoma od Slovencev purilicirati in tla je to iinincravnujo dozdaj njegova edina „zasluga" zu Slatino. Vred.
noga zaloga za ubogo za 1. 18f>8. — Že 1. 1801 jel se je deželni odbor pogajati s c. k. \lado. da bi se izročil ta zalog oskrbništvu deželnega zastopa, in dolgo je trpelo, preden jo dosegel to, za kar se jc, opiraje se na dotične sklepe deželnega zbora, tako marljiv o poganjal. Prevzel je dež. odbor premoženje tega zaloga 28. apr. 1868, Obdržalo si je pa le naniestništvo nekoliko najvažniših ustanovnih pisem, zatorej ni mogel odsek vsega razjasniti, kar zadeva zlasti ustanovljenje tega zaloga. — Toliko je gotovo, da v začetku so bile le nektere pobožne ustanovitve za dobrodelne namene, naklonjene posameznim občinam in drugim napravam GoriSkega okraja. Vlada jo vse te ustanovitve združila v en sam zalog, in iz njegovih dohodkov je podpirala deželne goriške naprave, n. pr. bolnišnici v Gorici, zavod gluhonemih in sirot išče.
Premoženje glavnega zaloga za uboge je dvojno, in sicer tako, kte-rega dohodki imajo odločen namen in tako brez posebnega namena.
Med prvo spada premoŽenje bivših bratovščin, ki znaša 186.356 gl 10 kr.; njegove obresti dohajajo ubogim na kmetih, in sicer se razdelujejo med '.ti občin, kterim gre ta pravica, ker dotični kapitali so na-nje vknižeui. Kar je tega premoženja, se bode razdelilo v prihodnje med dotične občine, da ho vsnka sama svoj del oskrbovala.
Drugi del premoŽenja izvira pa iz inkameranih premoŽenj bivših bolnišnic in drugih ustanovitev, in se oskrbuje skupno. To premoženje ob stoji v obligacijah, v kapitalih naloženih na obresti pri privatnih in v posestvu.
Poročilo pretresa po tem uvodu preudarek sam in konča z nasvetom naj dež. zbor sklene: 1. Potrdi se preudarek glav. zaloga za uboge za leto 18G8, ki obsega dohodkov 30.863 gl., in stroškov 25.490 gl. 2. Naročuje st dež. odboru: a) da naloži ostanek od 4873 gl. na obresti iu b) da napravi do prihodnje sejne dobo razdelitev obligacij, ki so zavezane (vinkulirane) na posamesne kmečke občine.   Zahvali se enoglasno.
Deželni odbor sporočajo po dr. Depo risu o prošnji Pazenske občine, da bi se odstopilo od plačilnega naloga za 18.000 gl., ktere ji je posodilo naniestništvo iz glavnega zaloga za uboge. Gre finančnemu odseku.
Dr. Pajer bero sporočilo dež. odbora zastran vodje, ki naj bi sc imenoval za deželni muzej. Gosp, gimn. profesor Gatti, ki je izvrstno oskrboval ta muzej, postal jc med letom ravnatelj tukajšnje više realke; zastran premnozega posla pa, ki mu ga prizadeva nova služba, odpovedal se je mu-zejnemu vodstvu.   Nasvet se glasi:
1. Naj so pooblasti dež. odbor, da preskrbi dež. muzeji novega vodja in da se ž njim pogodi; dež. zbor potrdi v prihodnji sejni dobi vodjo in pogoje. — 2. dež. odbor naj pošlje v zborovem imenu zahvalnico e. kr. ravnatelji više realke Ferdinandu Gattiju za neutrtidljivo prizadetjo njegovo za dež. muzej. — Zahvali se enoglasno.
Dr. D epe ris čita sporočila poticijskega odseka, in sklene s temi
nasveti:
A. Na proinje nekterih občin za pomoči iz deželnega zaloga za ceste. 1. zastran prošnje občinskih zastopov Deskle, Anhovega iu Smartnega za zidanje mosta čez Sočo v Plavch naj se prestopi na dnevni red (ker most ni zapopaden v dotično skladovno cesto). 2. Naročuje se deželnemu odboru , naj povrne c. k. okr. glavarstvu Tominskemu načrt nove cesto od Zelina do Idrije, da ga izroči o svojem času cestnemu odseku Cirkenskega okraja. (Ta cesta ni se še uvrstila med skladovne.) 3. Deželni odbor naj izplača iz deželnega zaloga pod pogoji, ki se mu bodo primerni zdeli, da se porabi denar v namen, za kterega je odločen: a. za odkupilo zemljišč in za umetna dela na cesti od Bračana čez Dolenjo do Venk ,-1000 gl. —; b. za cesto od Ipavske meje pri Trevižaueh na Kobdilj in dalje proti Trstu 4000 gl. in sicer za dotična dela v Sežanskem okraji; — c. za cesto prek Idrijce, ki drži od Cirknega do sv. Lucije 2000 gl.
H. Kar so tiče prošnje Medejske občine, da se dovoli davščina na vsak voz kamnja , ki so izvaža iz kamnolomov, naj prestopi dež. zbor na dnevni red.
C. Enako naj se odbije prošnja Ajdovske občine za podporo iz dež, zaloga, da se napravi glavna šola (2 razreda v Ajdovščini in 2 razreda v Šturjeh), ker ni za take namene nič preudarjenega.
I). Zastran prošinj občin Romans, Karmin in Hračan, da bi se od-škodovale za vojaška stanišča (ukvartirovanje) naj sklene zbor: 1. Prošnje se zavrnejo in 2. Naročuje se dež. odboru naj poda v imenu dež. zbora prošnjo vis. ministerstvom, da se predloži državnemu zboru v prihodnji sesiji načrt postave, po k tereni sc rnzdele stroški za vojaška stanišča primerniše na celo državo.
K. Deželni zbor naj sprejme prošnjo občin Tržiškega okraja za odpustek na davkih zavoljo grozdne bolezni in naj zahvali ludi dotično peticijo do finančnega ministersfva, ktero je odsek sestavil.
F. Prošnjo kinet. družbe Goriške zastran postavi! za združevanje zemljišč naj dež. odbor povrne z opazko, da naj družbin odbor sam, ki je v teh rečeh bolj zveden , sestavi dotični načrt in v prihodnji sesiji zboru predloži.
Vsi nasveti peticiJ8kega odseka so odobre brez ugovora.
Dr. A hram poročajo i namesto Gorjupa, ki je zadržan) v imenu lr naučnoga odseka o proračunu deželnega zaloga za 1. lstis.
Odobri sc preudarek in potrdi deželna naklada 16 odstotkov n.' izravne davke.
Seja se konča o li'/„ uri.
je iskra, ktera se je v srcu slovenskega naroda vnela, to je ideja, za ktero čemo iu moramo vse kar je našega, žrtvovati. Sramota nas obliva , ako premislimo, da smo še vedno narod brez lastne domovine, da životarimo pod nemškim gospodstvom, ktero za naše dušne iu telesne kreposti vsaj nič storiti noče. To je skeleča rana. ktero čuti narod slovenski, ktero si pa moramo enkrat zaceliti, ako še kedaj ozdraviti želimo.
Taki občutki so vodili gotovo naše vrle poslance v deželnem zboru štirskem, kteri so glas svojega naroda tako možato vzdignili in s svojo slavno interpelacijo treščili v tabor naših nasprotnikov, da so pred sveto resnico ostrmeli, kakor da bi jih polnočna groza bila prijela. — Slava, trikrat slava Vam naj doni iz globine našega narodnega srca; glas, kterega sta vzdignila naša iskrena narodna poslanca gospođa Herman iu dr. Vošnjak, je bil božji glas. kteri celi slovenski narod i/. VOJega luonlotnega spanja na novo življenje budi.
Ali tlačenim narodom so vedno resnica po lažeh in pravica po nasilji tolmači, in tako so tudi naši med nami živeči nasprotniki začeli se gibati, da bi s svojimi hinavskimi izjavi božji glas, kojega je slov. narod zaslišal, zopet zadušili, kakor so to dozdaj, dokler je slov. narod mirno spa-val, vedno a srečnim vspehom delali. Ali zastonj so zdaj njihovi nenravni trudi, zastonj vsa laž: sveta resnica bode zmagala pred svetom, slovenska domovina bode svojega čara rešena, iu rod naš bo stopil čvrsto pred svet na svoje slavno mesto.
V tem navdušenem prepričanji smo mi Slovenci Savinsko doline sprejeli slavni čin naših ljubljenih voditeljev in tudi nismo ure odlašali, pred celini svetom potrditi, da je njujin glas, pravi glas slovenskega naroda. Zavski trg, kteri nikdar ne opusti za obrambo naše narodnosti se krepko poganjati, bil je tudi takrat prvi na svojem mestu in v tehtni adresi na deželni zbor želje in potrebe naše razodel.
Kakor se čuje, bodo vse občine v naši dolini sc v tem duhu izjavile in ravnokar nam pride adrese Orižko občine do rok, ktera priča, kako jedemo misli in čuti naš narod in je vredna, da jo tukaj priobčimo. Adresa sc glasi takole :
Visoki deželni zbor štajarski! Besede, ktere so naši vrli slovenski poslanci v svoji dne lil, sept. t. 1. v deželnemu zboru visoki vladi predloženi interpelaciji izgovorili, so pravi glas slovenskega naroda. Podpisani odbor Grižke občine si šteje tedaj v svojo dolžnost potrditi, da so vse razmere med nami Slovenci v resnici tako napačne in žalostne, kakor jih popisujejo naši poslanci. Skušnje zadnjih let so nas prepričale, da vso dobre postave na papirji nam nič ne pomagajo, dokler se djansko ne izpeljajo, to pa zastran naših narodnih pravic ne bode drugač so doseglo, kakor da se mi Slovenci v eno združeno Slovensko domovino zedinimo. Kader bodomo mi Slovenci v naši lastni domovini gospodarji našega dušnega iu telesnega imetka, bodemo vse to lahko dosegli, kar novi čas od vsakega naroda zahteva. To je edina želja Slovencev in le na ta način je mogoče, da tudi mi srečen narod postanemo. Kakor se ta želja nam izpolni, zopet se povrne tudi mir in zadovoljstvo med Slovenci in Nemci na slovenski zemlji. Mi radi Nemce kot enakopravne državljane med nami spoštujemo, v lastni hiši pa vendar hočemo sami gospo-irji biti. — Podpisani odbor tedaj prosi visoki deželni zbor naj blagovoli visoki vladi prav krepko priporočati, da se pravičnim tirjatvam slovenskega naroda prej ko je mogoči; zadostuje.
septembra 1868.
.lan. Golavšek, župan. Jožef Poteko, svetovalec. Jože Kurent, svetovalec. Tomaž Suler, odbornik. Lovre Ciljenšek, odbornik. Jakob Golavšek, odbornik, naglici adresi štirih slovenskih srenj (prva
I) o p i s i.
22
Od Savine 24, sept. |lzv. dop. | — Odkar smo se Slovenci v Zav-skem taboru sešli in tam povzdignili svoj glas za rešenje naše raztelešene domovine, navdihnil jc nov up nnše otožno srce, in čutimo, da tudi za na mora skorej boljša prihodnost nastopiti.   Zedinjena slovenska domovina, t
Odbor grižke občino dne
Ant. Pintar, odbornik;
.Tur Gojznikar, odbornik. Jože Golavšek , odbornik. Martin Poteko, odbornik. Jože Prilšek, odbornik. Matevž Zupane, odbornik. Iz Gradca. Tu imate v predložena po posl. dr. Vošnjaku);
Visoki deželni zbor! Naši slovenski poslanci v dežel, zboru so povedali resnične, besede, ko so dokazali, kako slabo se godi nam Slovencem. —■ Prosimo, naj visoki deželni zbor blagovoli pomagati, da se izpolnnjejo želje, ktero izrekujejo naši slovenski poslanci v našem imenu; in se nam dajo vse pravice, ktere uživajo vsi drugi narodi, saj moramo nositi enaka bremena.
Prosimo tudi, ko bode  v Mariboru šola za vino- sadje- živinorejo, ali za kmetijstvo sploh, da  bi  se  te  šole  lahko naša. mladost udeležila, prosimo, da bi se nauk v kraju navadnem v slovenskem jeziku učil. Soseska gornja kožnica, dne 28. septembra 1868. Anton Stopper. župan. Dlaže Vabič.
Janez VVegler, svetovalec. Matija Kak.
Mihele Shega. svetovalec. Simon Juhart.
Filip Sist. Juri Ožimič.
Juri Goričan. Simon Mlakar.
Jakob Tomažič. Lovro Stopišnik.
(Druga predloženu po posl. Hermanu):
Visoki deželni zbor! Veseli in ponosni smo bili, ko smo razvedeli, kako pogumno in ne-prestrašeno so se borili naši slovenski poslanci v dež. zboru za pravico slovenskega naroda. Tem večja pa je bila naša nevolja slišati še celo izvest poslancev dolnještirskih mest in trgov, da se očita našim poslancem, kakor da bi oni no izrekali pravili želj in zahtev, želj iu zahtev nas štirskih Slovencev, ampak le svoje misli iu mnenje. St irski Slovenci so vendar pri volitvah za deželni zbor, pri kterih so z ogromno večino povsod volili narodne može, javno dokazali, da jim je marža pravice svojega sto in sto let zatiranega naroda. Stilski Slovenci so to nedavni) zopet doka/ali pri taborih v Ljutomeru in Zavcu. čas je, da se od presvitlega našega cesarja nam zagotov-,.i narodna ravnopravnost ne le obetana papirju, ampak djansko izpolnuje.
V ta namen zahtevamo, tla mi uradniki na slovenski zemlji popolnoma Kmožnl slovenski jezik govoriti iu pisati, da se v naših učilnicah podučuje v mater-nem jeziku. I>a pa nas narod -e zaiinui razvijati iu okrepčati sebi in državi na korist, menimo tudi mi. da je zahtevan jc Slovencev, se zjediniti pod eno narodno slovensko upravo, popolnoma pravično. Vis. dež. zbor pl prosimo, naj pripomaga. da se izpolnujojo želje, ktere so v našem imenu izrekli naši deželni poslanci.
Občina 1'rauheini dne 24. septembra 1868.
1'avl Kainšek. župan. Greg, Zager. odbornik.
Franc Divjak. StampH, odbornik.
Arncj Zamolo. Mih. Klasino.
Jožef Kodre, odbornik. Fr. bat, odbornik.
Tomaž Krajne, odbornik. Mih. Vačnik, odbornik.
Juri Kaiscr, svetovalec. Jos. Uranieb, odbornik.
(Tretja predloženo po Lipoldn) 26 D.
Visoki deželni zbor štajarski! Podpisani odbor Žavskega trga izreka,, da so vse razmere na slovenskem Štajarji res take, kakoršuc popisujejo naši slovenski poslanci v svoji dne 19. sept. t. 1. v deželnem zboru visoki vladi predloženi interpelaciji, iu želi, da se djansko vpelje na ro d n a in v no pr a v n os t v šoli in da se združijo vsi Slovenci v sjedinjeno Slovensko.
Zdanje razmere na Slovenskem niso naravske, in se ne strinjajo s tirjatvaini zdanje dobo. Novi čas zahteva, da vsak narod svoje dušne in materijelne zmožnosti svobodno razvija, in da na podlagi svojega narodnega bitja uživajo vsi narodi enakopravni svoje državljanske pravice.
Slovenski nnrod sc svojih državljanskih pravic in dolžnosti zaveda iu se ne bode več gospodstvu predrznih strank, koje njega ne spoznajo, pa bi vendar rade z njegovim živenjem in premoŽenjem vladati htele, uklanjal.
Odbor prosi tedaj naj visoki deželni zbor se poganja pri visoki vladi, da se izpolnijo te želje slovenskega naroda, kajti to je edina pot, da so mir in zadovoljnost v našo domovino zopet povrne.
Občinski odbor žavskega trga dne 24. septembra 1868. Vincenc .lanitsch. Anton Sehiiscber.
Jože Zigan. Franz Koback.
August Somca. Frana Žuža.
Franc Kač. Janez Hauscnbibler.
Thomas Niedorber. Joža Kecher.
France Peška. Anton Sagor.
obč. tajnik. (Četrta predložena po posl. Lipoldu):
Visoki deželni zbor! Tirjatve slovenskega naroda, ktere so naši slovenski poslanci dne 1!). t. m. v deželnem zboru visoki vladi predloženi interpelaciji postavili, so tako pravične in resnične, da jih vsak pameten in pošten Slovenec podpisati more, torej si šteje tudi podpisani odbor v svojo čast in sveto dolžnost potrditi, da zdajne razmere ne zadostujejo našim pravičnim željam, zato ker one narodne pravice, ktere so tudi nam Slovencem od našega presvitlega cesarja potrjene, v djanskem življenju še skoro nikdar niso izpeljane. — Mi Slovenci smo sc potem, kakor se jc v zadnjem času začelo z nami in našimi vrlimi poslanci postopati, popolnoma prepričali, dami v teh okoliščinah, v kterih smo zdaj, prave sreče in miru nikdar ne bomo doživeli, daje tedaj edino re-šenje za nas, da se zjedinimo vsi Slovenci v združeno slovensko domovino. Mi so čemo tudi v našem narodnem življenju gesla našega presvitlega cesarja držati in s združeno močjo dušno in lnatcrijelno korist si iskati. — Ponižno podpisani odbor Petrovške občino prosi tedaj, da naj blagovoli visoki deželni zbor štajerski vspešno rešenje naših zdajnih nepovoljnih razmer v leni zinislu, kakor to naši vrli in spoštovani poslanci v dežad. zboru tirjajo. visoki vladi prav krepko priporočati.
Občinski odbor Pletrovško občine dne 24. septembra 1SG8. Andrej (loršek, župan. Mart. (loršek, odbornik.
Jožef Toplak, odbornik. Plaž Osterman odbornik.
Matija Presnik, odbornik. Juri Rotter, odbornik.
Jožef .leloušeg, odbornik. Martin Dclacorda. odbornik.
Dragotin Žuža. odbornik. S Krasa, '21. septembra. | Izv. dop.| rh Prve dni tega meseca je razposlalo cesar. kr. okrajno glavarstvo Sežansko vsem podložnim županstvom ta-le razpis:
„Po dopisu kmetijske družbe v Oorici bo letošnje jesensko zbirališče dne 15. t. m. tukaj v Sežani. Pri tem sc bo med drugimi tudi o pogojzdo-vanji Krasa, o sviloreji, o razdelitvi občinskih spašnikov, o reji goveje živine, ovac in čebel na Krasu govorilo in obravnavalo.
Ko to županstvu naznanjam, povabim ga ob enem, da se ono zbirališča udeleži, in da učini, da bodo tamkajšnji veči posestniki v obilnem številu k zboru prišli".   Pollaj 1. r.
Stvari, o kterih sc jc imela kmet. družba v Sežani pomenkovati, so tako zanimive in zlasti za nas Krašcvee tolike važnosti, da nas jc moralo jako razveseleti vabilo obče spoštovanega našega okr. glavarja in prihiteli smo tedaj na omenjeni dan v obilnem številu v Sežano.
Seja se začne o 10. uri zjutraj: (lovor vrsti se za govorom, sklep za sklepom, — pa večidel le v milodoneči italijanščini in nekoliko tudi v nemščini; nam Slovencem jc pa le toniajski gosp. fajmošter kratek posnetek svojega govora — navrgli. Nazoča sta bila tudi deželni in državni poslanec gosp. A nt. Čer ne in deželni posl. Karol Po laj župan Sežanski. Ne vem o čem je prvi govoril, — ker, žali Bog! ne znani italijanskega, in le malo nemški, — videlo se mu je pa, da mora prav kaj modrega hiti in važnega, ker držal se jc tako možko in besede je tako krepko povdarjal, da jo bilo le kaj! Govoril je pa le italijanski in nemški in v nemščini ga je tudi gosp. Polaj podpiral. — Posedovali in modrovali so g. družbeniki do ene ure do-
poldne; koriti in potrebe slovenskega Krasa ro precejali skozi drobno italijansko sito in shranili žlahtni ekstrakt vsega lega skrbno v italijanske zapisnike. Veselite se Kraševdl vase rane -e bodo »daj kmalu palila: v lekarnici
Goriške O. kr. kmetijske družbe že sestavljajo recept, ki vam ga priobčile prav v kratkem po slavno znanih ..Atti e ineinorie doli' i. r. Societa agraria in Gorizia" (časnik Gerilke kmet. družbe). To položite prav rahloina po-vsodi, koder Kras svoja gola rebra kaže iu videli boste, kako naglo bo vsa cvelo in zelenelo, kako bo jel gozd za gozdom iu travnik za travnikom zve-trnelo kaninje zakrivati in slavčki se bodo veselo glasili po vaših gajih (saj so jim RAtti" v 1. zvesku lanskega tečaja str. 15 že melodijo komponirali). Pa tudi piča bo čedalje bogatejša in tečnejša in živina vam bo debela, da bo veselje,      posebno če je tudi z „Atti" posteljete.---
Pri zadnjem shodu kmet. družbe v Toininu so vsaj domači govorniki slovenski govorili, in kar je bilo od Italijanov nasvetovanega, protohnačilo se Slovencem po domače. — Naši gospodje se pa niso za nas Slovence zmenili in zlasti naša deželna zastopnika ne. Govorili so italijanski in nemški, nas borne kmete — kraške župane in posestnike so pa popolnoma prezirali. Sedeli smo v zbirališči, da vam prav po domače povem, — ko čuki na palicah in ker nismo od vsega besedovanja in modrovanja še besede razumeli, Se« ptali smo med seboj in se smejali.
Nemo. da namen gosp. okr. glavarja, ko nas je k seji vabil, je bil dober in primeren in hvaležni smo mu zavolj tega; prosimo ga pa vendar prav prijazno, naj nas v prihodnje lepo v miru pri našem delu pusti, kedar se bo italijanski kmet. družbi zljubilo, shajati se zopet na slovenskem Krasu.
Politični razgled.
Bazen denes priobčenih adres so občine Ti njo, Laporje, Hoš-nica in V r bole v slov. bistriškem okraji odposlale slovenske adrese do deželn. zbora, v kterih prosijo naj se vpelje slov jezik v šolo in uradnije iu izrekajo željo, da bi so naj vsi Slovenci z cd in ili v eno slovensko deželo. Tudi sc zahvaljujo slovenskim poslancem za njihovo pogumno postopanje v dež zboru štirskem; ter na novo izrekajo da imajo do njih popolno zaupanje. — Ravnokar smo videli tudi enaki adresi Ruške, 0 m o 1 r i s k e, sv. Pctorskc in Z i ko vš ko srenje iz okraja mariborskega.
V deželnem zboru Kranjskem sc jc izročila postava o realnih šolah deželnemu odboru, ki naj v prihodnji sesiji poroča. Postava o ravnopravnosti jc ostala v šolskem odboru, kakoršna jc bila. V poročilu se jo „zarad lepšega" nekoliko „ustanovanja" pridelo. V Ljubljani se torej ni bati — krize K boljšemu.
Še ni tega teden dni, ko jc „\Vicn. Abdp." trdila, da ni na Dumi ji nikakoršne ni i n i s te r s k e krize, in zdaj je že razglašeno lastnoročno pismo cesarjevo, iz kterega vidimo, da je predsednik ministerskega svetovalstva knjez Karlos Auerspcrg odstopil in daje začasno grof Taafle prevzel predsedstvo. S tem kriza še ni končana in bolj ali menj verjetni glasovi še prestavljajo nekterc sedanjih ministrov na druga mesta, nekteri hočejo celo vedeti o nekem prestopnem niinisterstvu , v ktero bi vstopilo tudi nekoliko federalistov, med temi so imenuje češki namestnik Kellersperg. Da se zdaj na Dunaji gode važne stvari, je razvidno iz tega, da jc cesar svoje potovanje v (ialicijo opustil, dasiravno je bilo vse že za pot pripravljeno, nadalje tudi iz tega, da so se po telegrafu vsi ministri na Dunaj sklicali, kamor je moral iti tudi gališki namestnik Gohihovski. Ko bo ta Dunaj zapustil, menda ne bo več c. kr. namestnik. O njegovem nasledniku se še ugiblje , in imenujejo Gablcnca; Gohihovski je bil menda kar se pravi „na dve plati nabrii-šen", torej pa tudi ni vstregel niti vladi niti Poljakom. Dvomi se še , ali sc bo gališki deželni zbor, ki je adreso in rosolucijo z nekterimi spremembami sprejel, razpustil ali ne.
Moravski zbor jo sklenil, da naj deželni glavar deklaranto opominja na „njihovo dolžnost", češki pa je izrekel, da izgubodo večidel svoje mandate.
Zbor nemških poslancev v P ragi se je 26. t. ni. z navadnimi ko-nečninii govori razšel.
Ko je vladni komisar gališkeiiiu zkoru naznanil, da cesarja ne bo v (ialicijo, nasvetoval je Smolka, da naj se zdaj tudi ne voli za državniz bor. Nasvet ni obveljal.
Deželni zbor hrvaški je po nasvetu odboroveni sklenil, da ima Boka kakor do zdaj pri Hrvaški ostati. Potem so je izvolil odbor, ki ima sestaviti adreso na cesarja, v kteri se ho govorilo o pogodbi z Ogersko in o reškem vprašanji, Renikolarni deputaciji se je izrekla zalivala. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno, adresa je sprejeta.
Ogerski zbor je v tajni seji sklepal o postavi za ljudsko šole; Deak je znašel glasovanje „en bloc", po kterem se vse večidel brez besedovanja odloči. To bi svetovali še enemu zboru.
Te dni sta se sešla v Berolinu ruski car in pruski kralj. Prijateljstvo med njima je dognana stvar, zdaj se piše „Corr." iz Peste! da se tam v izvedenih krogih zelo vojske hoje čes da se na vzhodu reči ne bodo mogle držati šc do spomladi m;; rusko-pruska zveza je za ta slušaj neki toliko kakor gotova.
Bazen Španije in Avstrije ima zdaj tudi mala Grčija svojo mini-stersko krizo.
Turška vlada je v romunskih zadevah razposlala pismo do ptujih dvorov, v kteri naznanja, da sc na Romunskem še zmerom očevidno nabirajo prostovoljne čete proti njej iu da bi morala Turčija, če bo to tako napovedalo, sama pri sebi iti v sveto, kaj jej jc storiti, da varuje svoje „svete" pravice.
Revolucija (upor) na Španjskem je zdaj najimenitneja reč, kar se iz, tujih dežel novosti poročajo. Upornikov jo čedalje več in pomorska vojska jemlje po obrežji mesto za mestom vladni oblasti. Kraljica, ktero zarad njenega nenajčistejega življenja in zarad strašnega zatiranja vsacega svobodnega gibanja ljudstvo sovraži, ne more v glavno mesto Madrid, ker so jej uporniki pot zaprli. Pravijo, da upornikom pomaga Prusija z denarjem in da orožja dobivajo iz Amerike.
Dunajska Itorzu od '-iS. septembra.
W/a metaliko   60 il. 30 kr. Kreditne nkcijo 206 11.
.r>% mctalikez obresti v maji iu nov. 67 (1.20 London 116 ti. — kr. ."„ narod, posojilo   (SI U. G0 kr. Srebro   114 II. — kr.
1800 drž. posojilo   81 II. 70 kr. Akcije narod, banke   711 11. — kr.
(iOkr.
Cekini :> 11. 58'/,, kr.
Izdatolj in odgovorni vrednik Anion Tomšič.
Lastniki: Dr. Joži- Vošnjnk in drUgl.
Tinkar lalu.ml Jiui/ič.