St. 475.
V Ljubljani, nedelja dne 25. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1 *S0; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—, ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se at vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon številka 303.	:
Nade bodočnosti.
Različne so radosti in nade, ki so jih prinesle seboj zadnje zmage. Napredne in socijalne strank se vesele nad porazom krščanskih socijalcev, mladočehi so navdušeni nad tem, da se jp zmanjšalo število dveh interna-cijonalnih strank, t. j. klerikalcev in socijalne demokracije, češki naprednjaki in realisti pa se vesele, da ni zmagal na Moravi kartel, ampak agrarna in napredna ljudska in je tako padlo nekaj klerikalcev. Splošno veselje je le radi propada krščanskih socijalcev, drugače pa so radosti različne.
Sedanji položaj kaže zelo ugodno za bodočnost, toda ne smemo se prenagliti in preveč zaupati. Res naznanjajo brzojavke padec celega Biener-thovega — nam tako nasprotnega — kabineta, res je Gessmann odšel z Dunaja, da bo v Švici — kakor poroča »Slovenec* — ozdravil svoj bronhialni katar, na katerem je baje že dolgo trpel, res je v parlamentu napredna večina — toda to vse še ne zagotavlja popolne zmage za bodočnost.
Sedaj je čas, da nam ne bo veljalo očitanje, ki ga je moral po pravici slišati nekdaj Hanibal: zmagati znaš, Hanibal, zmage porabiti ne znaš
—	Torej porabiti je treba zmago!
Gotovo je to včasih težko: lažje je trenotno dobiti zmago, nego jo za stalno utrditi. Zmagovalcem je vedno bolj odprta pot, nego premagancem in tako bodo naprednim strankam uspehi bolj zagotovljeni, nego nazadnjaški. Obljube za bodočnost so torej lepe.
Kar se tiče »umikanja* dveh in-teracijonal, namreč klerikalcev in soci-jalnih demokratev, o katerih pišejo z navdušenjem »Narodni Listi* je stvar taka: socijalno demokratična stranka ima doslej res 7 mandatov manj, toda stranka more biti z volitvami zadovoljna, ker je zgled na Dunaju pokazal, kaj sledi v dogledni dobi v drugih nemških alpskih mestih.
*	Slovenec* trdi, da je dunajska zmaga le trenotna in da se bodo Dunajčani kmalu vrnili zopet v varno naročje krščansko socijalne stranke. Mi takirn nadam ne verujemo. Vprašanje časa je le, ali se bodo krščanski socijalci rešili v drugih nižje- in gornjeavstrij-skili mestih in v tirolskih okrajih. — Kakor se da sklepati, tudi tam niso več varni. »Nar. Listi* jim prerokujejo propad tudi po deželi.
Kot dokaz za propadanje klerikalizma naštevajo »Nar. Listi* tudi naše slovenske razmere in dokazujejo s številkami, ki smo jih dosegli v ljubljanski okolici, v škofjeloškem in drugih okrajih, kako se tudi Kranjska prebuja iz svojega klerikalnega spanja. — Tudi to budi nade bodočnosti, ako se bo zmaga izrabila.
Nade bodočnosti, ki jih imajo napredne stranke, delajo — skrbi klerikalcem.
Petkov »Slovenec* to odkrito priznava in pravi, da si klerikalci ne
smejo prikrivati bridke resnice, da jih je sedaj mnogo manj, da bodo imele napredne stranke odločilno večino, da morajo torej katoličani zbrati vse svoje sile, da ne izgube vpliva.
Klerikalne skrbi so opravičene, kajti Avstrija je bila zadnje čase ena najbolj klerikalnih držav, kjer so našli odprta vrata vsi različni klerikalni elementi, ki so se morali umikati iz dru-giq naprednih držav. Poslej se bodo ta vrata zastražila in zavarovala. Ce-terum censeo za vse nade bodočnosti pa je, da bodo vse kulturne pridobitve in vsi uspehi zmage le tedaj mogoči, ako bodo narodi in mase jtrdno stali za naprednimi in socijalnimi strankami in jih podpirali v njih boju.
Zato pa je zopet in zopet treba
—	dela med ljudstvom!
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. Državnozborska volitev je izpadla v našem okraju tako, kakor smo na tem mestu prorokovali. Dali smo takrat merodajnim osebam na Vrhniki svet, ki bi bil pri pravilnem razumevanju tako marsikaj izpremenil na vsem položaju. Rekli smo takrat: brez dela ne bo zmage in primojdu-ševski politiki in farški gonji je že zdavnaj odklenkal uspeh. Treba je iti na delo med ljudstvo, s samim zabavljanjem zoper duhovščino in »ne umno* ijudstvo pri gostilniških mizah se ne opravi ničesar. Vedeli smo natanko, kako se bo zgodilo, ker smo znali, da se našega sveta ne bo upoštevalo. Gospodje na Vrhniki imajo sicer silno mnogo na jeziku, a da bi se poprijeli dela, za to so prekomodni. Kdaj se bo v tem oziru izpremenilo — tega nikdo ne ve. In tako je zmagal Gostinčar, naši »naprednjaki* pa zabavljajo in se togote nad kmeti, ki so tako neumni, da volijo takega človeka. Niti z mezincem niso zgenili — sedaj pa zabavljajo. Vedeli smo, da se bo zgodilo do pičice tako. Toda vkljub brezdelju od napredne strani je bilo oddanih za napredna kandidata (Sicherl in Kristan) prilično mnogo glasov. Ko bi se bilo delalo, bi se bili ti glasovi lahko potrojili in ožja volitev ne bi bila daleč. Klerikalci so napeli vsa sile, goljufij je kar mrgolelo — naši so ostali ob strani in gledali. Predrznost in hudobija klerikalcev se jasno razvidi iz krilatih besed občinskega »malega* tajnika Jurjeviča, ki je pred volilno komisijo vzkliknil v hipu, ko so bili znani lezultati: »Teh sedemdeset socijalno - demokratičnih glasov je tako neveljavnih — oddani so od samih šnopsarjev!* Ko bi bili ti šnopsarji oddali svoje glasove Gostinčarju, bi bili seveda največji gospodje ! — Na Vrhniki je pač že zadnji čas, da se ukrene nekaj radikalnega zoper brezdelje in apatijo naprednjakov ter brezprimerno hudobnost klerikalcev.
Iz Št. Jošta nad Vrhniko. Pri nas živi zelo študiran mož, Jakob Malavašič, ki je občinski svetnik in silno mogočen gospod. Politiko ima v malem j rs u. Predlagal je v občinskem svetu,
da naj Št. Jošt enoglasno voli Gostinčarja, za kar mu je obljubila V. L. S. podporo za občinske ceste. Toda mož je delal račun brez krčmarja. Ravno kmetje iz Št. Jošta so večinoma vsi oddali svoje glasove za naprednjaka Sicherla. — Sedaj pa se baha modrijan Malavašič, da s podporo ne bo nič, njihova milost gospod državni poslanec Gostinčar ne marajo izposlovati ničesar za grde brezverce v Št. Joštu. Mi pa se smejemo njemu in Gostinčarju, ker vemo, da bi ne bili dobili ničesar, ko bi tudi volili jedno-glasno klerikalno — ker nam ne da nikdo ničesar, razven, kar si sami pridobimo in izvojujemo! Tak® je in nič drugače!
Iz Litije. Šmartinski kaplan piše v »Slovencu* z dne 22. junija t- 1. da niso liberalci nič delali za občinsko volitev. To je res. Laž pa je, da so se zadnje dni posluževali vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago. Laž je tudi, da so jim liberalci jemali že popisane glasovnice in terorizirali omahljivce. Nasprotno pa je res, da je klerikalna stranka vozila na volišče hrome in bolnike, res je tudi, da je kaplan vzel naprednjaku, ne da bi ga bil vprašal, glasovnico in napisal kandidate kierikalne stranke. Dalje je res, da sta kaplan in Kobilčarjev Jurče (bodoči župan!) popisala dvetreljini glasovnic. Previdno zamolči kapian, kako sta on in dekan s podpisi potrdila, da je lastnoročno podpisal pooblastilo Kovač iz Šentjurja, o kojem se ve, da ne zna pisati in ne brati. Kaplan tudi čveka o terorizmu. Ako bi sploh vedel kaj je terorizem, bi se moral samega sebe prijeti za nos. Najlepši pa je konec kaplanovega dopisa, ki se glasi: Naše ljudstvo se silno raduje lepe zmage in vzklika: konec liberalnega gospodstva, konec nazadnjaštva in terorizma. Mi pa pravimo: blagor revnim na umu, ker njih je nebeško kraljestvo. Da bo po novem volilnem redu zmagala klerikalna stranka je bilo pričakovati, da pa bo Litija ostala tudi naprej liberalna, če tudi bo imela klerikalnega župana, o tem pač ni dvoma. Kmetom iz okolice, izvzemši nekatere, pa nič bolj ne želimo, nego da se jim čimprej odprejo oči, ter začnejo lastno misliti, da se ne bodo morda še kedaj kesali, zakaj so toliko verjeli gospodom v farovžu, ki niso kmetje, ampak od danes do jutri pri nas, zato jim je za blagor kmeta toliko mar kakor oslu, ki je rekel: Kaj metie briga, ako trava raste ali ne, ko mene ne bo.
Iz Škofje Loke. Volitve so končane I Ni mi namen osvetljavah sredstev in delovanja naših klerikalcev o priliki volitev. Prepuščam to delo onim, ki lete čez drn in strn za našim skrajno nepriljubljenim župnikom Šinkovcem. In ravno zadnja volitev nas mnego, mnogo uči! Kdor je količkaj razmotrival na dan volitve na glavnem trgu razpoloženje med našim ljudstvom, moral je pripoznati, da vlada že zdaj med našim ljudstvom nekak duševni preporod. Ni se čuditi; kajti kdor pomisli in pozna žalostne razmere v našem okraju, lahko mirnim srcem reče:
bolnik je krizo prestal in okreval. Naše ubogo priprosto ljudstvo, ki živi le edino ob zaslužku svojih žuljavih rok, tisto ljudstvo, katero je Stranka Ljudskih Sleparjev proglasila kot svojo imovino in posest, se je začelo gibati
—	zavedati — spoznavati, da se niti pičica vseh obljub, katere so jim dajali naši duhovniki, ni izpolnila. Dra stičen slučaj, ki dokazuje, da niti najožji privrženci našega župnika ne verjamejo ničesar več, se je zgodil na dan volitve. Občeznano klerikalno misleči P. je nekemu prijatelju izjavil: Naša stranka ni hudiča vredna, jaz sjcer sem še vedno klerikalec, za Coča pa nikoli nisem bil in ne bom, ta človek je naravnost hinavc. Njemu se gre le za poslanske dijete, zmožen pa sploh ni ničesar — dajva za Stro-jevca agitirat, pa tako, da naš far ne zve. Ljubi Šinkovc! malo znaš še vedno računati —- li ne? Izračunaj vendar številke 173 — 143! koliko ti ostane! Računaj: Farovž: župnik, kaplan, dva hlapca — samostan: dva duhovna — dva hlapca, kapucinski samostan: šest kapucinov — en hlapec — izobraževalno društvo: Kaper, Blaž in nekaj podrepnikov v meščanski hiralnici suma sumarum recimo: dvajset! kje je potem tisti strah, pred katerim leži narodno-napredna stranka v prahu? Kje ! Župnik Šinkovec, ali ti mora res tista, v prah poteptana stranka na vsa usta povedati, da te tvoji lastni pristaši ne marajo več, da si v našem političnem življenju čisto navadna ničla! Žalostno a resnično je za duhovnika, kateremu mora lastni oče zalučati v obraz: Gorje fari, koder boš ti fajmošter! In ravno pretečeno nedeljo pokazal si se v celi svoji nagoti raz lece na Suhi: Ne hodite v liberalne gostilne, po katerih smrdi po liberalnih časopisih — liberalec smrdi tako, da ga že od daleč duhaš — itd. In take podlo-surove napade na poštene gostilničarje, ki si v potu svojega obraza služijo svoj kruh — katerega trud si tudi ti župnik Šinkovec, če ne prej v slučaju smrti deležen — ko tebi donaša veliki pogreb vselej najmanj 200 K — si upaš v hiši miru in sprave iz svojih ust izpuščati. Ali te ni prav nič sram ? Kdor je opazoval dan volitve, videl je mnogo! Klerikalci, ki so prejšnje čase divjali ko besni, hodili so mirno in tiho na volišče — in zakaj? ker so bili vzlic vsemu naporu zmage negotovi. Topo in nemo so postavili po trgu, ker so izprevideli, da nimajo ničesar več ljudstvu obljubljati — in kar je med klerikalci najbolj bilo pogrešati — tistega vzvišenega odkritosrčnega navdušenja kadar se gre za dobro stvar, ni bilo. Sami so izprevideli, da je bila v Škofji Loki zadnja volitev, pri kateri so tako klavrno zmagali. Zadnja volitev pa tudi nas naprednjake mnogo uči. Veliko narodno-naprednih volilcev,
ki bi bili lahko brez skrbi stopili v vrsto agitatorjev, se je zadržalo pasivno, ker se še vedno bojijo klerikalnega bav-bava. Možje! ki čutite z narodom : na dan — prosto in odkritosrčno priznavajte povsod svoje mišljenje, delajte mirno, trezno in dostojno v povzdigo narodno-napredne stranke v kateri edini je spas in blagor našega zatiranega naroda! Po koncu glave! Če imaš pridno roko za svojo obrt in pošteno srce, boš vedno in povsod spoštovan in ničesar se ti ni treba bati, kajti poštenost tolikokrat teptana, dviga zopet mogočno svojo glavo in mislim za vekomaj, se bliža v propad črnega klerikalizma. Ločan.
Iz Bele Krajine. Pred kratkim je uničila toča v okraju Radoviča vse vinograde in poljske pridelke. Vinogradi, ki so zelo lepo kazali, so popolnoma uničeni; edini zaslužek kmeta je splaval po vodi in je to tem hujši udarec za njega, ker je to že druga slaba letina. Ljudstvo je obupano in si ne ve pomagati. Žito je ravno tako popolnoma uničeno — ubogi kmet ne bode imel letos niti kruha. V drugih okrajih bode letina še precej dobra, ako ne pride še kakšna nesreča.
Tragedija ljubosumnosti.
Na Dunajski cesti so se včeraj zbirali ljudje pred Matjanovo hišo in so izpraševali po dogodku, ki se je bil ravnokar zgodil. Nekdo se je ustrelil in nekdo je bil ranjen.
Predigra.
Dogajajo se večkrat take stvari. Kadar ni v zakonu ljubezni in sporazumnosti, začno ljudje hoditi po svojih potih. Tako je bilo menda tudi v Stacklerjevem zakonu.
Stackler je bil star že 42 let in s svojo ženo menda ni bil zadovoljen. Hodil je k neki vdovi, ki zunaj mesta v neki uti prodaja kruh. Tako je ostajal po več dni z doma in ni prišel niti jest.
»Če hočeš jesti, pridi domov.“
Stackler je ostajal menda na nekem stanovanju, kamor mu je jjnosila njegova ljubica-vdova hrano. Njegova žena pa bi bila rada dobila moža domov in mu je dala pošto, da ne bo nosila hrane za njim, ampak če hoče jesti, naj pride domov.
Moten obisk.
Včeraj se je Stackler zopet mudil pri svoji vdovi. Nenadoma pa se vrata odpro in v sobo stopi njegova žena, ki je ostro nastopila proti vdovi, češ, da je nič vredna, ker ji zapeljuje moža. Prišlo je do prepira, nakar je StMcklerjeva žena odšla, mož pa je ostal pri vdovi.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565-5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4'A°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
fclCHBt- Z&VACO:
Most vzdihljajev.
Roman le »Urlh Benctck.
In Bembo je začel čitati s tihim glasom, kakor da bi čital monotoni rekviem:
—	Presvetli Ivan de Medičis je mrtev ... Ta dragi gospod, Predmet moje globoke ljubezni in mojega brezmejnega spoštovanja, je vzdihnil takorekoč v mojem naročju ali vsaj pred molzni očmi.1 V torek zjutraj ko se je približal governolskemu pbzidju, ga je zadel strel iz falkometa — nekateri pravijo, strel
*	samokresa — v nogo. V svoji znani smelosti je jahal čisto jjn. samo dva častnika sta ga spremljala namesto druge eskorte. iih ?0va *ovar’^a sta padla prva, on pa je bil tretji zadet. Ustrelil na t človek, ki ni bil iz Governola; nihče ga ni poznal. Vendar oris • nek*deri. da je ta človek Benečan, in so celo taki, ki benešk'*0’ ^ S° s^oznaIi v njem sina one£a ‘zmed bivših dožev
Roland Katidiano! je zamrmral Foskari z mrtvaškim
usmevom.
Prokleta usedal je zagodrnjal Bembo.
~~ Nadaljuj! Nadaljuj! . . .
Benibo je čital dalje: p0 Jedva je zadel njega usodni udarec, že je zavladala tudi pomadi potrtost in strah. Smelost in veselje sta bila pri kraju, vojvoji*^ sam nasc> ic sleherni pomiloval usodo žlahtnega tem , °b začetku njegovih novih slavnih del. Govorili so o
tem 'i7 uu zaceiKU njegovih načrtih 0 mora urnrct‘ v I,ajlepših letih, o njegovih širokih neustr tem’ ^ar lahko še izvršil, o njegovi brezprimerni njegovib,J°Sb’ 0 nie£ovi previdnosti, njegovem bojnem gnevu in v velik i i0viti bistroumnosti. Z eno besedo, sneg, ki je padal  _T__0sm'čih> se je tajal pod gorečnostjo vseobčih tožba.2
2 £08tovitna mesta tega pisma so avtentična.
'' k® Skoda ! pISe eden Izmed ,‘
kvari učinkovitost tega pisma
2 •» «	-->■•!« .ii«.9ia »vga pisma 3» a v Ivinima.
°kusna <!.° . *kotl«! piše eden Izmed Arctinovlh razlagalcev, da tako nc-iraza kvari učinimuirn.i r.„. i	R
— Odnesli so ga najprej v Governolo, nato pa so ga vrnili njegovim hrabrim vojakom, ki so plakaje prišli ponj in ga odnesli v taborišče. Tam je	Ivan de Medičis	zahteval, da naj ga	preneso
v Mantovo k Frideriku	Gonzagi, ki	ga je sprejel pod svojo
streho, dasi je bil njegov sovražnik.
— Jokaje smo	se	odpravili na	pot in smo kmalu	dospeli
v Mantovo; nosilke	so	nesli v palačo in položili Ivana de	Medičis
na posteljo. Mračilo se je že. In takrat sem stopil k njemu, rekoč:
— Žalil bi	vašo	veliko dušo, ako bi vam govoril o strahu
pred smrtjo, ali	če bi	vam hotel dopovedati, kar	že	sami veste.
Največje dobro v človeškem življenju je prosta volja in prosto ravnanje; dajte se torej operirati po svoji lastni prosti volji in ukrepu. V osmih dneh boste zopet zdravi. Pač boste morali hoditi ob berglji, toda to vam bo le v častno znamenje. — Naj torej napravijo konec! je vzkliknil on.
— Skoraj takoj ga je popadlo bruhanje. Dejal je: »To so že znamenja smrti; brez pomena je misliti na življenje.* Nato je sklenil roke, rekoč: »Zaobljubljam se, da poromam k sv. Jakopu Komposteljskemu, ako ozdravim.*
— In zdaj so vstopili vešči zdravniki s svojimi pripravami ter zaukazali, da	naj poiščejo osem ali deset mož,	da	bodo držali
ranjenca. On pa	se je	nasmehnil: »Tudi 20 mož	se	ne zbojim,*
je dejal.
— Z mirnim obličjem se je vzravnal, prijel sam za bakljo ter jo držal ves čas, ko so mu rezali nogo. Jaz sem zbežal, tiščeč si ušesa. Toda začul sem, da me kličejo nazaj, in sem se vrnil.
—	»Rešen sem!* je zaklical on.
— Velel je, naj mu prineso odrezano nogo in se je začel igrati z njo ter se norčevati iz nas.
— Toda dve uri nato so se zopet pojavile bolečine. Ko sem ga slišal razgrajati v njegovi sobi sem se oblekel, kajti bil scni v postelj’, in sem tekel k njemu. Delirij ga je grabil, in večkrat je ponovil besede, ki sem si jih zapomnil:
— Zakaj, je dejal, si nisem izbral pravice, nego zločin ? ...
O,	gospod, o gospod! . . . Da, moj sodnik, prihaja! . . .*
Bembo je premolknil, zadihaje se.
— Sodnik prihaja! je ponovil Foskari, ves prepadel.
— Tako stoji v pismu, visokost.
— Citaj dalje, čitaj dalje! . . .
Kardinal je nadaljeval z izdavljenim glasom:
— Ko se je zdanilo, se mu je vrnila pamet in zavest. Toda njegov položaj se je bil poslabšal. Napravil je oporoko, razdelil svojim prijateljem mnogo darov, in ko je videl prihajati izpoved-nika, je dejal: — Oče, moj stan je bojevniški, živel sem, kakor živi vojak. Živel bi bil kakor menih, če bi bil nosil vašo haljo. Nimam se česa izpovedati! . . . vzlic temu pa ... vzlic temu ... da, zdi se mi ... da bi bil moral poslušati njega, ki je bil pri meni . . .
Jasno se je videlo, da ga razum zapušča iznova. Kmalu smo zapazili bližino smrti, ki ga je klicala v hladni grob. Sorodniki in služabniki so se jeli v neredu trumoma zbirati okrog njegove postelje. On je klical svoje vojake. Toda svetli Gonzaga jim ni bil dovolil vstopa v Mantovo. Skušal je govoriti o vojski. Nato pa je mahoma zaprl oči ter izrekel neko ime, ki ga ni nihče slišal. In izdihnil je svojo dušo, in vsi navzoči so zaplakali na glas.
— Takšni, presvetli dož, so bili poslednji trenotki tega moža, ki je bil tako silna duša, da je bila sleherna njegova beseda dejanje. Italija se bo kmalu zavedla, kaj je izgubila.
— Kar se tiče mene, izgubim visokega prijatelja, in moja bol bi bila neutolažljiva, da mi ni bilo dodeljeno vsaj žalostno in grenko veselje, da sem ga mogel videti na njegovo smrtno uro in mu pokazati, kako zelo ga ljubim.
— To veselje, svetlost, dasi tako žalostno, je vendar veselje za srce, ki ga vlada prijateljstvo z neomejeno oblastjo. In za to veselje se imam zahvaliti vam. Vse življenje vam bom ohranil hvaležnost, vredno vas in mene, vredno tudi njega, ki vam je vdihnil misel, da ste me poslali k Ivanu de Medičis ravno v tem trenotku.
— Oprostite mi, da vam ne morem osebno prinesti te
žalostne novice in vseh poklonov udanosti in občudovanja, s katerim ste me navdali. Solze, ki mi lijo iz oči, bi mi gotovo branile govoriti.
— Ostajam, visokost, vaše slavne ekscelence najzvestejši in najpokornejši sluga »Peter Aretinec*.
___________________________________ (Dalje.)
Mož se je vrnil.
Okoli poldne pa se je vrnil Stackler domov in je bil navidezno miren. Potem pa je začel z ženo obračun zaradi njenega obiska pri vdovi. Med prepirom je Stackler potegnil samokres in je ustrelil na svojo ženo. Samokres pa je bil slab in ni prebil niti obleke na trebuhu; zato je Stackler zopet ustrelil in je svojo
ženo ranil.
Nato je Stackler ustrelil tri strele nase, eden njih je zadel v sence Na lice mesta je prišla komisija, ki je napravila zapisnik. Smrtnonevarno ranjenega Stacklerja so prepeljali v bolnišnico.
DNEVNE VEST!,
Zakaj so propadli dunajski politični mogotci? .Slovenec" je sam naštel vse naglavne grehe dunajskih Gessmannitov:	ošabnost, lakomnost,
terorizem, sovražnost do uradništva in do delavstva, vladno podrepništvo, korupcija itd. Toda prav vse te grehe ima naša S. L. S. že z v r -homa na svoji vesti, dasi je šele par let na krmilu. Ti isti grehi bodo ubili hitro tudi našo S. L. S. Izgubili so glavo in sami drve v propad.
V	par letih so dosegli, da jih sovraži vse. Zato bodo prav kmalu dogospo-darili v deželi. Razglasitev političnega bojkota, obnašanje škofa Jegliča, govori dr. Kreka in dr. Šušteršiča so pospešili začetek konca naše S. L. S., ki ima politike brez takta in razsodnosti.
Štefeta — na Dunaj. Pri zadnji državnozborski volilni borbi na Dunaju so nemški napredni listi brez pardona razkrinkali vsa sleparstva krščanskosocialne stranke in njeno .plodonosno" delovanje v državnem zboru v korist svojim volilcem. Krščanski socijalci so bili zato popolnoma izven sebe in niso vedeli, kako bi si pomagali. Radi tega jim daje sedaj glasilo slovenskih klerikalcev .Slovenec", bridke lekcije. .Slovenec- se namreč začudeno vprašuje, zakaj niso krščanski-socijalci na Dunaju v boju proti združenim naprednim strankam pograbili za znano klerikalno orožje, to je obrekovanje in podle laži zoper nasprotnike. Nam je to popolnoma razumljivo. Kajti zamorec ne postane nikdar bel, pa naj se pere kolikor se hoče. Isto je bilo na Dunaju s krščansko-socialno strankp. Značilno pri vsem dejstvu pa je to, da .Slovenec' očita krščansko-socijalnim generalom na Dunaju, da ne znajo dovolj nesramno pisati. To bo najbrže tudi resnica. Kajti, kar se tiče nesramnosti in podlega obrekovanja, prekaša .Slovenec* vse avstrijske klerikalne liste. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah pa store krščanski-socijalci na Dunaju najbolje, ako si najamejo za svoje liste .Slovenčevega" poročevalca Štefeta, ki jim bo s svojimi nesramnimi noticami gotovo pripomogel do zmage. Da je Štefe za take stvari v resnici sposoben, dokazuje dejstvo, da je že neštetokrat v nemških listih oblatil celo slovenski narod, svoje rodne brate, kar smo mu že večkrat dokazali in smo mu še vedno pripravljeni dokazati. G. Štefe, poskusite torej svojo srečo še na Dunaju.
Srečna Ljubljana! Davkar Lilleg, dr. Zajc, Jevc in podobne gospodarske kapacitete bodo vstopile v mestno dvorano, ko bo občinski svet pričel delati. Kaj bodo ti možakarji koristnega sprožili za mestno občino in njene sloje, ko pa so sami polni edinole — koritarskih idej! Kregar in Štefe — hm, teh dveh bržkone ne bo notri, zato bodo pa v ozadju stali drugi duhovi, spiritus agens pa bosta seveda kapaciteta — dr. Lampe in dr. Šušter-
šič. Potem se že ve, kako in koliko bo Ljubljana napredovala pri taki brez-ozirni opoziciji!
Hud udarec za naše klerikalce. Po strahovitem porazu dunajskih klerikalcev so bili naši klerikalci vsi obupani. Dr. Krek je kričal:	.Vse	je
hudič vzel!* a dr. Šušteršič je stokal: „To je hud udarec za nas!“ A .Slovenec" se dela, kakor da bi mu bilo prav, da so propadli glavni stebri in najsilnejša opora slovenske klerikalne stranke. Lažejo, da bi jim kdo verjel, a hudo jim je strašno. Dr. Gessmann je bil inspirator dr. Šušteršiča in njegov mentor. Ni ga več! Brez moči so zdaj naši klerikalci, kajti brez prijatelja so danes na Dunaju. Že pihlja drug vetrič z Dunaja, a iz vetra se razvije vihar, ki pomete tudi naše klerikalne generale tja v Švico!
Klerikalni agitatorji med železničarji. Prejeli smo: .Jutro" je zadnjič po zaslugi okrtačilo klerikalne agitatorje med železničarji na državni železnici, ni pa omenilo najhujšega med njimi: Ivana Ločniškarja, p. d. Buštja, ki je celo klerikalni zaupnik. Ta možakar je najbolj agitiral in je za agitacijo dobil — čujte in strmite!
— kar poldrug dan dopusta. Zgodilo se je pa tako-le: Dne 12. t. m. popoldne je prišel k postajenačelniku poslanec Povše. Kaj je z njim govoril, ni znano, znano pa je, kakšen uspeh je imel ta razgovor: kmalu po onem razgovoru je bil k postajenačelniku klican Ločniškarjev predstojnik gosp. Dereani, in ta je potem Ločniškarju povedal, da gre lahko takoj domu. G. Dereani seveda gotovo ni vedel, čemu ta nenadni dopust, sicer bi se bil gotovo uprl, ker ga poznamo kot popolnoma nepristranskega moža, ki bi gotovo ne soglašal s tem, da dobi Ločniškar dopust v svrho agitacije za klerikalno stranko. Tudi o postajenačelniku si ne moremo misliti, da bi bil dovolil dopust za klerikalno agitacijo, in za gotovo mislimo, da je bil — nalagan! Tako delajo klerikalci. Če pa kak naprednjak v svojem prostem času dela za naprednega kandidata, kar je njegova pravica, pa .Slovenec" že vpije in razsaja ter kliče vse instance na pomoč!
Ogenj.v Včeraj opoldne je začelo goreti v Črni vasi št. 11 pri posestniku Francetu Meliku. Lesena hiša s hlevom vred je bila v pol ure popolnoma v plamenu in se je dalo rešiti v naglici le nekaj hišnega pohištva. Zažgala je mala deklica, ki se je igrala z žveplenkami doma brez vsakega varstva.
Ogenj v Tacnu. Poroča se nam: Na kresno noč okrog 11. ure je v Tacnu začel goreti kozolec nekega posestnika. Da se ni ogenj razširil in povzročil večje škode, se je zahvaliti v prvi vrsti domači požarni brambi, ki je bila takoj na licu mesta. Čudno ulogo pa je pri tem požaru igral načelnik šentvidske požarne brambe, Arhar, ki je šele potem, ko je bil ogenj vdušen, poslal 4 ognjegasce na
— pogorišče. Ta Arhar je kot hud klerikalec povsod prvi zraven, kadar se gre za klerikalno politiko ni jpa tako uren, kadar treba svojemu bližnjemu pomagati v nesreči.
Bolan lev In osel. Saj poznate basen o bolnem levu, ki je umirajoč ležal na tleh ter čakal brez pomoči svojega konca. Pa sta prišla opica in osel k levu. Opica se mu je porogljivo režala ter mu zasmehljivo pokazala svoje sedalo, osel pa je šel in umirajočega kralja živali brcnil ter na to ošabno odrigal. Ta basen se zdaj ponavlja: ulogo leva igra kršč. socijalna stranka na Dunaju s svojimi padlimi maršali in generali — ulogo opice in osla pa naš .Slovenec" ter stranka .Eseles". S koliko glorijo so sprejeli naši klerikalci Gessmanna v
Ljubljani, katoliške dame so ga obsule s cvetjem in .Slovenec" je pisal cele himne na tega ošabnega dunajskega klerikalnega prvaka. Čitajte .Slovenca" iz dni, ko je rezidiral Gessmann v katoliškem .Unionu"! Vsi ljubljanski klerikalci so se topili od spoštovanja in občudovanja Gess-mannovih zaslug in sposobnosti. — A zdaj je Gessmann padel, leži na tleh brez moči in veljave. In .Slovenec" ga je takoj vrgel za plot med nerabno šaro, in opica mu kaže svoje sedalo, in osel ga je brcnil in odrigal. Politični .lerpoba" profesor Jarc je vrgel prvi kamen na prof. Gessmanna: češ: .Nikdar nam ni bil simpatičen, in tudi mi — S. L. S. — nismo nikdar uživali simpatij pri njem!" .Slovenec" pa je Gessmanu takoj naštel cel paternošter velikih grehov, češ: .Prav se mu je zgodilo!" Taka je klerikalna kolegijalnost in hvaležnost.
Iz Vodmata smo dobili z ozirom na našo notico v našem listu z dne 20. t. m. pod naslovom .Posnemanja vredno!" od nekega našega prijatelja, ki ima dva sinova na I. mestni šoli, pojasnilo, da je katehet na tej šoli, 'g Legat, jako miroljuben in dober gospod, ki nikdar ni delal in ne dela klerikalne strankarske politike, ne v šoli, ne izven šole. — Mi dostavljamo samo toliko, da gosp. Legata nismo z nobeno besedo žalili, temveč smo se obrnili samo proti razvadi, da otroci nosijo pri prvem sv. obhajilu sveče v dar in smo omenili ono zavedno mater, ki se je tej razvadi uprla in ni hotela kupiti sveče, temveč je dotični znesek raje darovala .Ciril-Metodovi družbi" ter smo jo drugim materam stavili za zgled. Mi prav radi verjamemo, da je katehet g. Legat osebno dober in miroljuben človek, toda obstajamo tudi na tem, da so sveče pri prvem obhajilu šolskih otrok popolnoma brezpotrebna razvada, ki se je pojavila šele v zadnjem času. Če otroci že na vsak način morajo k prvemu obhajilu, opravijo to po naših mislih popolnoma lahko brez sveč, ki itak potem romajo v znano nenasitno bisago, čez katero slišimo vsak dan na vseh svtraneh tako vehementno zabavljati. Če pa koga res tako zelo teže krajcarji, da se jih na vsak način mora iznebiti, naj jih ne vrže stran za svečo, marveč naj jih da za .Ciril-Metodovo družbo", kakor je storila ona zavedna mati. To smo hoteli povedati, nikakor pa nismo hoteli napadati kateheta g. Legata (mislimo, da ga tudi nismo), ki je v tem slučaju popolnoma postranskega pomena.
Sokol I. priredi na Ledini danes teden, 2. julija svojo IV. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico, pri kateri sodeluje celotna Slov. Filharmonija. Program se prične vršiti že dopoldne ob pol 10. in se bo nadaljeval popoldne ob 4. — Društvo znova nastopa pred javnostjo, da ji pokaže uspehe svojega dela in da pokaže svojemu članstvu čilost, živahnost in neumorno delovanje Sokola 1. — Glavne točke bodo telovadske. Nastopi članstvo, tudi odsek Moste pošlje vrsto krepkih Sokolov, nastopi ženski odsek in lepo izurjeni obrtni naraščaj. Pridite vsi, izginejo naj spričo pogleda na sestavno gojeno telovadbo vsi pomisleki glede velike in nenado-mestne vrednosti sokolske vzgoje; pridite vi vsi, ki dvomite — ogenj ljubezni in navdušenja za Sokolstvo vzplamti, da i pasivni gledalci postanejo aktivni sotrudniki, delavci. Telo-vadska novinka bo nastop vaditeljska zbora s prostimi vajami za VI. vseso-kolski zlet, ki se bo vršil 1. 1912 v Pragi. Občinstvo, posebno pa telovadske kroge bo zanimala krasna godba Pospišilova za te proste vaje, ki jo bo
Filharmonija prvič izvajala 2. julija pri nastopu Sokola I.
Spodnja Šiška, ta največja kmetska občina na Kranjskem je v gospodarskem oziru vsa razdrapana. Niti ene komunalne zadeve ni, ki bi pričala, da je bil njen župan — dober gospodar ali pa njegovi svetovalci — izkušeni možje. Vse leži v tej občini navskrižem: prej ni občinski odbor nič delal — vodovodna zadruga je delala le zase!
—	zdaj pa tudi gerent ne bo nič naredil, češ: kaj bom jaz za druge garal. Edini, ki bodo profit vlekli, so Nemci in — ljubljanski frančiškani z novo faro! Spodnja Šiška nima kanalov, nima razsvetljave, nima bolnice za silo, nima urejenih tržnih zadev, pa nima tudi potrebnega pokopališča! Pred nosom Ljubljane! To vse vpije po remeduri. Spodnja Šiška se mora otresti ljudi, ki skrbe le za svoje interese, za splošne pa nič!
Danes se vrši veselica Ciril In Metodove podružnice za Moste, katera bi se imela vršiti že 11. t. m. .Pod Lipo" ter se je morala prestaviti radi slabega vremena. Vrši se istotam in z istim sporedom, začetek ob 4. popoldne, vstopnina 30 v. Velikanski gramofon, ki je zadnjič ravno prišel iz amerikanske Afrike in je bil od dolgega pota zelo zmučen se je dobro prespal in nam obljubuje, da bo skrbel za zabavo tako, da se bo tisti, ki se nikoli ne smeje od samega veselja jokal... seveda garantirati se za to ne more, ker model je ameri-kanski in laže se tudi lahko po ame-rikansko. Solist na harmoniko od slav. kvarteta, kjer igrajo samo trije godci si je celih 14 dni brusil prste, da bo lepše igral in da se bode lažje plesalo. Sploh je za zabavo vse najbolje preskrbljeno. Za žejo in lakoto sta odgovorna Novakova klet in kuhinja; vojsko pa moramo voditi mi sami s sv. Ciril-Metodom. In, da tem čast-neje zmagamo, vas poživljamo vse prijatelje in podpornike, da napravite danes popoldan majhen izlet v Moste ter se ustavite .Pod Lipo" in tam preživite par veselih uric z nami.
Podružnica sv. Cirila In Metoda za Kotmaroves na Koroškem In okolico bode imela v četrtek, dne 29. junija 1911, na praznik sv. Petra in Pavla, ob 3. uri popoldne pri gosp. M. Prosekarju na Plešivcu svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu:
1.	Pozdrav predsednika. — 2. Poročilo tajnika in blagajnika. — 3. Sprejem in vpisovanje udov. — 4. Volitev novega odbora. — 5. Volitev zastopnika za glavno skupščino. — 6. Slučajni govori in nasveti. Po zborovanju bode velika ljudska veselica s sodelovanjem dveh pevskih društev. V slučaju skrajno neugodnega vremena se zbor preloži na prihodnjo nedeljo dne 2. julija 1911.
Češko hotelsko podjetje v Gra-dežu (Grado). Veletržec Jaroslav Ho-rak v Pragi je otvoril v morskem kopališču Gradežu hotel pensionat „La-croma" v katerem posluje tudi češki zdravnik med. dr. Rudolf Hynek. Hotel ima 30 sob in veliko dvorano za 1000 ljudi. Podjetje je izdalo lepe prospekte. Priporočamo to slovansko podjetje slavnemu občinstvu kar najtopleje.
M. Stojkoviča, bivšega člana ljubljanskega dež. gledališča, gledališka družba, ki potuje zdaj po Istri in Kranjski, priredi tudi v Ljubljani gledališke predstave, in sicer dne 2. in 3. julija v .Unionu". Prvi dan Hasan Aginica, drugi dan orfeumski program.
—	Slovenskemu občinstvu priporočamo prav toplo obisk predstav srbske umetniške družbe, ki je doslej povsod žela veliko pohvalo!
Stojkovičeva gledališka družba igra danes v Litiji tridejansko dramo Hasan Aginica.
MALT LISTEK. Socializem.
V	istem hipu nam .narod" preneha biti slogaški in solzarski pojem, marveč postane pojem, ki pomenja nekaj živega, solidarnega, silovitega: Pojem kulturen in socialen. Bojni klic mladine postane: Pozitivno, podrobno in resno delo za narod; boj alkoholizmu; socialno, gospodarsko, izobraževalno, politično delo, manjšinsko delo; prosveta, organizacija. To so gesla.
Dobro se še spominjam, kako smo, petošolci, takrat zasmehovali nove .proroke". Vzgojeni smo bili v duhu starega brezzobega tudi-liberaiizma iz let devetdesetih, njegov duh je živel v nas in novega pokreta nismo mogli razumeti. Zasmehovali smo ga, ker smo verjeli svojim prednikom, ker smo verovali v njihove — tradicije.
Danes so nazori mladine drugi: Proučujmo Herbarta, Langeja, Marxa, Masaryka I In seveda, — ne pozabimo pri knjigah tudi na realno življenje!
Širi se torej razumevanje, da je tak študij potreben. .Če bi lajik skušal zdraviti ljudi, ne da bi se bil učil medicinske znanosti, ali če bi človek, ki ni nikdar proučeval pravniške vede, hotel dajati pravne svete, ali če bi
človek, ki se ni nikdar učil čevljarstva, skušal napraviti obutev, bi gotovo uspehi tega delovanja ne bili posebno sijajni. Kako pa hočeš delovati politično in socialno, če se nisi učil vsaj splošnih zgodovinskih podlag in principov tega delovanja ? — Dokler bomo perhorescirali teoretično znanje, torej znanstvenost, kot edino zdravo podlago vsega socialnega življenja, tako dolgo bo vse to socialno življenje brez podlage, hiša, zidana na pesek."*)
Na splošno, z besedami bolj ko z dejanji, je upravičenost te zahteve sedaj tudi pri nas znana in priznana.
Učili smo se v marsičem pri Čehih, učimo sc tudi sedaj. Kakor se je svoj čas godilo njim, tako se godi sedaj nam: Širši krogi slovenske inteligence ne poznajo bistva demokratizma, ne poznajo bistva naroda in tudi nikake teorije; najmanj pa so se seznanili s teorijo socializma. Ni mi treba tega posebej dokazovati. Zadostuje, če primerjam teoretsko in splošno umstveno izobrazbo slovenskega akademika, uradnika, učitelja, trgovca s teoretsko in splošno izobrazbo njegovega vrstnika v Franciji, Angliji ali Nemčiji; sicer pa, čemu tako daleč? Primerjajmo se le s Čehi. Že tu vidimo prepad med nami in njimi. In vendar: Vkljub temu, da so Čehi na
*) „Naši zapiski", štev. 10, leto 190G, v članku: „Več teorije".
toliko višji stopinji, ni njihova sodba o njih inteligenci prav nič milejša. O tem, kakortudi o dalekosežni važnosti socialistične teorije govori češka revija .Akademie" *):
.Socializem ni samo to. kar se navadno razumeva kot politika, in njegova vsebina pomeni več, ko življenje politične stranke. Socializem nudi obširno in vabljivo polje za znanstveno, modroslovno in umetniško delo. Razven proletarskega gibanja je v njem gibanje idej, ki nimajo za svoj cilj samo zrevolucioni-ranja ekonomskih razmer, ampak tudi prerojenje ž i v 1 j e n s k i h nazorov, morale in duše ljudi. Socializem je močan tok, ki nosi na svojih valovih cele generacije v boljši svet bodočnosti. Poslednjih ciljev in postaj, h kojim nekoč dospe ta tok, še danes ne vidimo, pač pa dobro razločimo glavno njegovo smer, ki nam kaže pot iz današnjih stisk. Tega vsega naša inteligenca ni zadostno razumela, tein manj, ker tiči v njej preveč plašnosti, ker se boji svoje mišljenje privesti do skrajnih zaključkov in ker je v njej premalo volje pomagati pri delu za temeljito premembo razmer. Glavni milje, v kojem se je seznanjala češka inteligenca s socializmom, je bil realizem. Tu je ostalo pri trajnejših stikih
*) Citat po „Naših zapiskih", štev. 1, 2, 3, 4, leto 1907.
s socialističnimi idejami, ko pri naprednjakih iz let procesa .Oinladine". Četudi se je pokazal duševni vodja realizma Masaryk v svoji knjigi .Socialni otizka" ostrega kritika marksizma, je imel ta njegov nastop le aka-demičen pomen in ni napravil nobene propasti med socialno demokracijo in sedanjo napredno stranko.*) Realizem je znatno prispeval k razumevanju socializma v moderno vzgojenih slojih češke inteligence; odvadil jo je ozkosrčnega buržoazijskega naziranja in jo naučil čutiti z delavstvom."
S tem češkim primerom je povedano najlepše, česa nam nedostaje: Inteligence, izobražene v Socialistični teoriji, demokratične, narodne, delavne,
—	skratka, moderno vzgojene.
Nedostaje nam evropsko izobražene inteligence, ki bi spajala realizem z revolučno voljo, radikalni nacionalizem s kolektivizmom, radikalni demokratizem z individualizmom, — pri čemur opomnim, da radikalni nacionalizem ni narodnostni šovinizem, ampak revizija narodnega življenja na vseh poljih, in da pod radikalnim demokratizmom ne razumem detnagoštva. Taka bi morala biti naša renezansa, kakor je podobno nastal klerikalnodemagoški Mahnič-Krekov ..rinasciinento" iz socializma.
") Nasprotno. Masarykov nastop Je kritične duhove zbližal, ne pa oddaljil.
Letina. Živina je vsled ugodne letine za krmo, v ceni padla. Mrve imajo ljudje še od lani dovolj, letos so že cene pri stotu nizke za polovico. Pa brez uvoza živine na Kranjsko bomo jedli isto drago meso kot do zdaj.
Koliko dobička je nesla nedeljska veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Sp. Šiški pri g. Moharju, to bi radi izvedeli člani, oziroma udeleženci te veselice. Veselica je bila dobro obiskana, torej je morala nesti tudi lep dobiček.
Azijatske razmere na Jesenicah.
V našem časopisju, zlasti nemškem, čitamo o naravnost nečloveških grozodejstvih, ki jih uganjajo zastopniki javne varstvene oblasti kje doli globoko v Sibiriji. In mi kadar to čitamo, se vselej zgražamo nad nečloveško zlorabo oblasti. In pravimo: hvalabogu, pri nas kaj takega ni mogoče.
Ampak tudi pri nas je kaj takega mogoče, tudi pri nas se dogajajo od strani javnih organov stvari, ki jih na-zivljamo: javen škandal...
To je bila smisel uvoda zagovornika dr. Sabotya povodom včerajšnje velezanimive razprave pred deželnim sodiščem, kjer se je v ogorčenje vzbujajočih potezah razvijala slika o postopanju tistih javnih organov, katerim je jeseniška občina poverila skrb za javno varstvo, skrb za javen red in mir, ki je posebno v kraju, kjer je industrija, zelo potreben.
.Jutro" je o tem škandalu že poročalo; pa priznati moramo, da se nam je takrat poročilo zdelo vsaj pretirano. Da bi stražnik, močan kot hrust trikrat streljal na komaj 20 let starega fanta, le zato ker mu je ušel in ker mu je baje — po stražnikovi izpovedbi namreč — vrgel kamen, to se čuje preveč po azijatsko, da bi se moglo kar tako verjeti. Da naša slavna vlada povsod tam, kjer nastavlja svoje gerente, zasleduje s tem svoje posebne namene, to je znano. Da pa bi se pod zaščito vladnega gerentstva uganjali taki sibirskim razmeram podobni javni škandali, kot jih vlada dopušča že dve leti na Jesenicah, to je za razmere v Avstriji značilno.
Ker se bode o razmerah na Jesenicah in o predmetu včerajšnje razprave itak še obravnavalo, se omejimo glede to pot obravnavanega slučaja le na najvažnejše podatke:
Krvava predpustna nPČ.
V	predpustni noči se je več fantov zbralo v Višnerjevi gostilni. Ker so bili malo nerodni, jih je gostilničar spravil vun. Vrnili pa so se ob lL*m ponoči zopet nazaj; tedaj so si bili že v resnem sporu med seboj. Gostilničar jih je zopet spravil vun; postali pa so v veži ter se semtertja prerekali. Ko jih je gostilničar posvaril, naj gredo mirno domov, če ne, pošlje po stražnike, je med drugimi tudi 20 letni Blaž Rabič, tovarniški delavec na Jesenicah, odgovoril: E kaj, če pride magari še 10 orožnikov, nič straha. Nato pa že prideta 2 stražnika, Osvald in Kernstein med fante, zagrabita vsak svojo gručo ter tirata fante v zapor. Blaž Rabič je tedaj sedel na sodčku za vrati. Ko ga Osvald prime odzadaj za tilnik, Pote?j prime še enega, pa ju žene iz ve čez prag na cesto. Oni dr“£' Lp£r. mavc) je stražnika baje z no*eIJ _ A „H vUko te, „
zaporu pretepajo take fante. ^	\
čez cestni jarek na travnik, stražnik za nj m. Kar počita drag za drugim dva strela. Na to kmalu še eden. Ljudje so
Ali bi bila taka renezansa upa-polna? Pri strukturi našega naroda, pri našem zemljepisnem položaju na pragu med monarhijo in Slovanskim Jugom, vočigled zgodovinski nalog' Slovenstva morem na to vprašan1)® odgovoriti z odločnim „Da!“ Sam da bi ta renezansa že kmalu — priče a.
Prvi korak do te renezanse Je pričela mladina: V duhu realizma, narodnega radikalizma, demokracije socializma. Popularna so nekatera imena starešin narodno-radikalne struje kakortudi najvažnejših predsfaviteljev obeh sedanjih kril narodnih radite*^ ’ znana je naša akademična 1C,L .Omladina", nekaj brošur, ^"'^dovi in .Znanstvena knjižnica", vse iniamo tega gibanja. Na drugi straijjrllžujejo število delavnih mož, ki se v krogu .Naših Zapiskov. spotrebno zumevanjc modernih ‘afLraturi nam
revolučno razpoloženje v lit značita imeni Cankarja m ZupanCtc. Koga ne vzbuja njegova .Pesem mladine" ?
Kakor so se v teh krogih raz*1
Seja msodd»Hzmtje,Po^m 'pSavanj,
matičen oris socialistične teo»je
sce tega orisa mora odgovarjali v !%. Dotakniti sem so >' g. važnejšega, opiram se pri tem
3 i!"
M
ir. •§ I
a
§
A.
I
*
oa
•'T‘
3
•c
\r
t
.p
te
I
&
£ i ? & $
mislili, da razburjeni fantje streljajo na stražnike. Ko je drugi stražnik Osvalda vprašal, če je on streljal, je odgovoril, da. Celo drugemu stražniku se je vpo-raba orožja tako odveč zdela, da ga je začuden vprašal: Zakaj pa si vendar streljal.
Osvald se je malo v zadregi izgovarjal, da je streljal le v zrak, hoteč le strašiti, ker ga je Rabič s kamnom po roki udaril.
Smrtno nevarno ranjen.
Če je Osvald prva dva strela res izpustil v zrak, se ne da dognati. Gotovo je le, da je tretji strel po travniku bežečega Rabiča zadel zadaj v nogo. Rabič je kljub bolečinam šel sam domov, tam pa se je zgrudil. Osvald in njegov tovariš sta šele čez eno uro, ko so že vse Jesenice o tem škandalu govorile prišla težko ranjenega pogledat. Rabiča so potem prepeljali v deželno bolnico, kjer se je zdravnikom posrečilo, ga oteti smrti. Na bolniški postelji je natanko izpovedal, da se je dogodek tako vršil, kot bistveno tu opisan. Ta izpoved izključuje kar je
stražnik Osvald
pod prisego izpovedal, namreč on trdi: da je Rabiču napovedal pravilno aretacijo, da mu je ušel, da ga je najprvo hotel s kamnom udariti po glavi, potem mu kamen zagnal v roko ter ga močno poškodoval. Dalje, da mu je še potem, ko je on, Osvald, že dvakrat le za strah ustrelil v zrak, Rabič še metal kamenje, na kar je Osvald še enkrat ustrelil na tla. Ker so ga fantje že večkrat pretepli, je bil tudi pri tem slučaju v velikem strahu. Posebno pred Rabičem, ga je tak strah obšel, da je streljal v zrak, ne pa v namenu, da bi Rabiča ustrelil.
Drugi stražnik Kerstein
se tudi zapriseže ter izpove, da ni ne slišal, ne videl, kako je Osvald z Rabičem postopal. On je imel dovolj opraviti s svojo gručo. O Rabiču izpove sicer ugodno, pravi, da je z ozirom na druge fante Rabič še precej niiren. Ta drugi stražnik napravi na občinstvo veliko boljši utis nego njegov tovariš Osvald, ki se pred senatom globoko priklanja ter pričam, ki neugodno zanj izpovedo, ugovarja na način, da se je moral zagovornik pritožiti radi takih ugovorov.
Zaslišanje drugih prič in sicer Marije Penicar, Karola Viš-nerja, Viktorja Hrovata, Janeza Sko-mavca, Matevža Rabiča v bistvenem potrjuje^ izpovedbo obtoženega Rabiča, Nihče izmed prič ni slišal, da bi bil Osvald napovedal Rabiču aretacijo, pač pa so nekatere priče slišale, da so se pri tem dogodku rabile od stražnikov besede: Ti prokleti lump, ali si ti tudi tukaj. Tudi ni nihče videl, da bi bil Rabič metal kamenje v stražnika ali da bi ga sploh hotel poškodovati. To vse trdi edino le Osvald sam.
Vstreljen pa še obtožen.
Blaž Rabič je bil torej vstreljen, zdaj pa je bil še tožen pred deželnim sodiščem in sicer: da je stražnika Osvalda pri aretaciji tolkel s kamnom, mu kamenje metal ter se mu zoperstavil; da je tega stražnika razžalil z besedami: Kaj.pa Tebi mar, če pridejo še štirje orožniki, se jih ne bojim, ti prokleti policaj, ti! Obtoženec se obtožbe ne čuti krivega. Njegov zagovornik dr. Saboty je to nekrivdo tudi dokazal. Predlagal je še več prič, ki bi potrdile, kako ta dva sirovo postopata z aretiranimi v občinskem zaporu, kako sploh nastopata proti občinstvu. Te predloge je sodišče odklonilo.
Državni pravdnik dr. Neuperger sam| jc priznal, da je Osvald s svojim streljanjem nepravilno postopal ter predaleč šel v svoji uradni oblasti.
Rabič oproščen.
a Kazenski senat je obtoženega Blaža Rabiča oprostil vsake krivde. V razlogih navaja, da ni dokazano, da bi bil ravno Rabič ranil stražnika, najmanj pa je verjetno da bi bil Rabič še tedaj metal kamenje, ko je stražnik že dvakrat za njim vstrelll. Jam, koder je Rabič bežal se ne da dognati, če je bilo sploh kako kamenje. One žaljive besede pa je Rabič izgovoril Se predno ste prišla stražnika v gostilno.'
retike in prvoboritelje socializma, citiram jih. Pričajoči spis naj se dotakne glavnih vptašanj socialistične teorije, njenega razvoja, njene vsebine, njene krize in njenih posledic.
Zadovoljen bom, če se mi izpofnf zelja, da sem s tem skromnim spisom prispeval h kulturnemu delu* mož, ki se zbirajo okrog „Naših Zapiskov" in »Omladine“; zadovoljen bom, če se mi je posrečilo podati s svojim orisom uvod v študij socialnega vprašanja in če bo sledil temu spisu še mnog drug, iz peresa, ki je v to bolj Poklicano. Izražam upanje, da se pri nas potroji potreba po novih poteh in Po novem iskanju. Na nadaljno literarno in znanstveno produkcijo bo tako stremljenje le ugodno uplivalo.
Pri razpravi, ki jo je vodil sodni svetnik Yedernjak, je bilo mnogo občinstva navzočega.
Ti dogodki, kot že omenjeno, pridejo še enkrat pred deželno sodišče; takrat bo na obtožni klopi stražnik Osvald. O teh azijatskih razmerah na Jesenicah bomo torej še govorili.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
ali oglasi
Beseda 5 Ttu. — Za one, ki Iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ur*, zvečer.
Krasna mcblovana soba v sredini mesta s posebnim vhodom se takoj odda. Naslov pove Prva anončna pisarna.	360/3—2
Dva mlada čistokrvna volčja psa (Po-lizeihunde) sta na prodaj. Zgornja Šiška številka 75.	209/3—2
IliSa s trgovino mešanega blaga, pri-dravna tudi za gostilno, se odda v najem eventualno tudi takoj proda za 32.000 Novi Vodmat št 141.	207/2—2
Panama klobuki so postali cenejši od K 4 — naprej. Slamniki radi minule sezije pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.	359/8—1
Šivilja čevljarske stroke išče službe v Ljubljani ali drugje. Ponudbe .Spretna štepa-rica" na Prvo anončno pisarno. 353/2—2
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26.
294/4—1
Hišnik išče službe. Nastopi lahko takoj. Ivan Vitgaj, Predovičevo selo štev 18
210/7—1
Sprejirem mesto hišnika. Ponudbe pod A. K. na .Prvo anončno pisarno. 364/2—1
Zelo dober, skoro nov pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra cesta, vhod Radecke-ga cesta 2, L nad.	362/1—1
Različno pohištvo se proda. Naslov po-ve .Prva anončna pisarna*.__________363/2—1
Trirovsfei lokal odda z opravo vred M. Krištofič & Bučar.	211 /x—1
Po zelo znižani eeni prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar.
2l2/x— 1
KORESPONDENCA.
Dotičnl dopisovalki, ki dopisuje na naslov E. P, ji sporočam, da mi ni mogoče vstreči njeni želji, ker dobivam pisma vedno prepozno.	213/1—1
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
: Stanovanja:
z eno sobo in kuhinjo ter z dvema sobama, kuhinjo in vrtom se oddasta za
= .	=	avgustov	termin.	-
Naslov pove »Prva anončna pisarna*.
Dobro ohranjeno po-litirano
• • • •
pohištvo
• • • •
opolnoma čisto se proda. Restavracija pri .Zlati ribi".
Radi preselitve se proda dobro idoča
kantina
ob Gruberjevem prekopu. Poizve se na Ambroževem trgu št. 7 v gostilni.
Najnovejše slov. plošče »Triglav"
s popolnoma novim posnetkom Anton Verovšek in Danilo Cerar
350 Prešeren in Sv. Martin,
Prešernove nagrobnice.
351 Pogreb fetrajnerja Porente,
Pogreb fetranarja Stembova.
352 Dinstman Matevž, ljubljanski cice-
rone, st. I.
Svoji k svojim, »Matevž« II. del.
353 Kaku je Buh Marijo u nebese uzev, Pridiga pod Nanosom!
354 Cirkus Zawatta,
Rajbenšku ženitvanjsku pismu.
355 Klemenova Kelnarca, Radolska
balada,
Cokelburgarji.
356 Krsten boter iz Vač,
Baba Špela.
357 Žane iz Leblane v Ptuju,
Žane v Iblan.
358 Magistrat naznanja postave Kibicem, Ženska volilna pravica.
359 Prva ljubezen Panganet Matilde, Baba zmerja pijanga dedca.
360 Jurgel; kaj pa tvoja žena,
Matajev Matiče v risu.
361 Napljon in Matija Korajžar,
Ti tičen, ti tačen.
362 Kako je Mehejev Janez na ohcet
Micki ošpetel zužgov,
Na enmo pulitičnem shodu.
363 Deset zamerku,
Ker se vse organizira.
364 Martin Krpan pred cesarjem,
Osel in Bog.
365 Babilonski turen,
Organist Klofuta.
366 Bog pomagaj!
Bog deli narodom darove.
367 Blaž Mozol in Rajtguzen,
Matevžek in Krjavelj.
368 Kako so predtržani šac kopali (Ra-
d oljska),
Pridiga študentove matere.
369 Godec Jaka iz Trnovga,
Janez in Micka v oštariji.
370 Vrban Smuk v Ljubljani pri dohtarji, To je tista muha, muha, muha...
371 Klobasanje,
Blaž Mozol in France.
372 Joža s Polan za pričo pozvan! Ješprenčkov Andrejček.
600 Veseli bratci,
Bratje bodimo veseli, koračnici po slovenskih narodnih napitnicah uglasbil L. Pahor.
Plošče »Triglav* so prvovrsten izdelek in stane komad K 3 50. Kdor jih vzame 10 skupaj, jih dobi franko.
Plošča »Triglav« je najnovejše vrste, presega v glasu razločnosti in čistega prenašanja vse druge plošče. Plošča »Triglav« igra brez vsacega šumenja, ker je iz najboljše tvarine. Za vsako obrabljeno ploščo povrnem 65 vin. Plošče »Triglav« Original se dobijo edino v Gramofon Atelje
A. Rasberger, Ljiibljaha
Sodna ulica št. 5.
Naj večja zaloga godbenih auto-matov, gramofonov in plošč. Dobijo se tudi Žonophon, Gramophon, Jumibo, Odeon, Odeson, Favorit, Kalliope ploSče, in druge vrste. Pazite natančnojjd paslov!
Ženitne ponudba.
Mlad stavbeni podjetnik, ki bi
rad postal samostojen, s premoženjem okoli 30 000 K, z velikim posestvom v tujem kraju in z dobrimi dohodki, se želi seznaniti z boljšo gospico z nekaj premoženjem, veščo slovenskega in nemškega jezika. Poslati je le resne ponudbe s sliko katere se vrnejo. Tajnost zajamčena.
Ponudbe, soboto in nedeljo pod „E. P. 8.“ posterestante Ljubljana.
Jutro4 se prodaja v Trstu
po O vinarjev
v aae^ledLzioili toloa^ssirrLali:
Becher ulica Stadion, Trevisan nlica Fontan^ Pipftll, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, nlica Miramar, Magoio, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Bauuacher, Čampo Marzio, Bruna, ss. Martin,
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, ulica S. Marco,
Cechinif, trtica deli’ Istra, Bruna, ulica 4*1 Rivo, Bubnič, ulica Sett« Fontane, Gramaticopulo, ul. Ifcrriera, Sptfder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
JLuzattO, ulica Acquedotto> Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lllg, nlica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena. Hreščak, ulica Belvedera.
laročajte in kupujte ..JUTRO !
Izvod samo po 6 vinarjev.
M		tv?	
			
Dober igralec
na harmonike želi službe v kaki gostilni v mestu ali na deželi. Ponudbe pod „lgralec“ na upravništvo „Jutra“.
POZOR
IPOZOR!
Pod Stolom
V Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem se oddajo lepa
stanovanja
s celo opremo, ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen, samo 8 minut oddaljen od kolodvora, z lepimi izprehodi ter velikim vrtom. Gg. tujcem jako priporočljivo. Natančnejša pojasnila daje: Viktor Baloh, trgovec, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
„Adrija“
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Popolni fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno
knjigo: velikost slik 6X9 cm K 1-90, 9X12 cm K 3-30, 5-70, 9-70 itd; (poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Razglas.
S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. junija 1911, opr. štev. A I 35/11/43 dovoljena prostovoljna prodaja v zapuščino pokojnega gospoda Deziderija Zebal-a v Ljubljani spadajočih dragocenostij vršila se bo
dne 27. junija 1911 dopoldne ob 10. uri v pisarni
podpisanega c. kr. notarja, kot sodnega komisarja.
V Ljubljani, dne 20. junija 1911.
Aleksander Hudovernik 1. r.,
c. kr. notar kot sodni komisar.
I 4>
IS
o
JS
'i
>
O
ca
bfl
o
1860 Ustanovljeno 1860
M. DRENIK
bn
Je.
n.le.1_________
Ljn.toljaaa.a, ZKIon. grešni trg* Predtiskarija, Risarski atellje. .
  Plisiranje. Kufriranje. Montiranje. L
= Tamburiranje in vezenje na roko. ___________
Največja zaloga ženskih ročnili del
»B^frkovrstnena materilaJn.
ts>
B
B
89
JSL
to
a
$
K
e»
n
S
r>i B O
i* ANA GOREČ
Ljubljana, Dunajska cesta 16 (dvorišže Schneider & Verovšek).
zaloga koies wPuch“, „Uniontt
in drugih znamk ter vseh posameznih delov.
Najfinejše pneumatike. — izposoje-
.hOU Rabljena kolesa VSffllft koIftS Postrežba točna jZlLJ-J vedno v zalogi. C411JC'	in solidna.
Lovske puške vseh sestav, priznano deloprve vrste z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva boroV&ka orožnotovarniška družba
PETER VVERNIG
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem.
—— Ceniki brezplačno in poštnine prosto. —————
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
M
^11
Izvod samo 6 vinarjev.
• • • •
Več
••
••
potovalcev
za pridobivanje članov : požarnega oddelka :
sprejme ena prvih za-::	varovalnic. ::
Ponudbe je pošiljati pod napovednico „Zavarovalni potovalec“ upravništvu tega lista.
mm
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji ceni.
2 nova moderna
Seifert-biljarda.
Novo urejena
((
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
moderna Seifert - biljarda. • • Največja zaloga
čevljev
domačega In tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
■»“T* v za slabokrvne in prebolele
zdravniško priporočeno črno 1 %	dalmatinsko	vinoKui najboljše
sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič. Ljubljana.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdeiovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, stari trg st. 20.
***	f'(»n	iL-l' fpantn
Ceniki franko.
Ivan Triller
: ključavničarstvo :
z motorno močjo na Bledu,
odlikovan v vseh večjih mestih,
se priporoča za vsa v to stroko spadajočih del, kakor: Štedilnikov, vseh vrst ograj, omrežij za ograje, okovanje vrat in oken.
izdeluje tndi modele za betonske vodne cevi in sprejema popravila motorjev po najnižjih cenah.
Za solidno delo se jamči.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
v
Ljubljana, Zidovska ulica št. 1.
nnc-ove
obleke
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Teleion št. 201.
Nova vila
v Zgor. Šiški, na jako lepem razgledu
se odda v najem
eni ali več strankam, eventuelno se tudi proda po jako ugodni ceni. —
Anton Remec, Sp. Šiška
Brivska ulica 264.
Telefon interurbau štev. 129
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Slon trg štev. 9.
Tečem in kupim
samo
prave £
Palma-kavčukove
podpetnike.
DanHfUUflBCI
JULIJA ŠTOR
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
§jj£ največja zaloga moških, dam-jVv| skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
J golsserskih gorskih Čevljev.
j+f '
Elegantna In jako skrbna Izvršitev
P® vseh cenah-
Zenitna ponudba
:::	Trgovec	v	zelo	prometnem	kraju
na Kranjskem z dobro vpeljano trgovino in večjim posestvom, se želi radi pomanjkanja znanja, seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, od 25 do 35 let staro, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod šifro „Srečna bodočnost11 na uprav-:::	ništvo	„Jutra".	:::
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice m
veliko znižane. 3! »Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Ivlestni trg 5.
■ n
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7*	toToo,ls:a,m.a.la.:
Wisiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pičil I er, Kongresni trg. češiirk, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica Fuclis, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesto Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žol. prel. pri Nar. doinu. Košir, Hišleijeva ulica, stieue, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušcnlčlilfc, Židovska ulica. kleiiiNtelu, Jurčičev trg.
Tencnte, Gradaska ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Bizjak, Bohoričeva ulica. Kemžsar. Zelena jama BIČ, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Hterkovlč, Dunajska oesta
Rei. fond nad K 610 000
L|nbl|anska kreditna banka w &|iit»llattl.
8t,riiarj«vm ulic« Mtev. U.
=== Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu ln Gorici Sprejema vlnge ns knjižice in m tekoči rasun r,er jih obrestuje od dne vloge po čistih 41- V
Telegrami: Prometna banka Ljubljani.
C-
priTr.
Telefon it: Al.
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer Stritarjeva ulica 6.
Cesxtr&l©. xieu	T7Bta.xi.o-vl	j	eno	1S64.	29	podLrvufcai©.	ISolnAjSlcl	IcapitaJ.	in	rezerve 02,000.000 luron.	yrelj.
Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkuiantncjša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov n izžreban
žiram, konto-knjUicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjein.	||	nostnih papirjev. Kupovanje In prodajanje dcvls, valut in tujcg«	05
Denar se dvigne lahko vsak da.i brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih pnplrjev strogo v okvirju uradnih II Izposojevanje železnih blagajnlc (sales) za ognjavarno shranjevanje vrednostndi Pl,Plr|fv’ ' u „	* im.
kurznih noUc. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	11	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. * romese k vsem žrebanj_______
 "	------——..........—... Ustmena In pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čus brezplačno.	———