trto ran. JtartiKo m
v unmpnn, t trm n. wam raz*.
ceno inn. no,
0 D 50 p, v#ČJi totem* pattt vate 4 D;
•oru, — Inscrtmi davek posebej. *—
1 I ——gg^
„Pošteno pridobljena i veleposestva."
Dobro je pogodil nedeljski »Slovenec« situacijo v lastni stranki in v krojih, ki simpatizirajo s SLS, ko se je branil pred očitkom dvolične politike. V resnici je vse, kar dela SLS po svetovni vojni v novi jugoslovenski državi, dvoličnost najgrše vrste. Dvolična |e v vprašanju državne ureditve, ker lagovarja danes najskrajnejši federaii-cem, Jutri pohlevni upravni avtonomije m, pojutrišnjem pa solo vladanje v Beogradu brez vsake avtonomije v Sloveniji. Dvolična je nadalje v vprašanju monarhije in republikanstva, saj ie na celjskem sestanku vodstvo SLS po bombastičnem nastopu pisatelja No-vačana prepustila svojim Članom, da volijo dinastijo ali pa republikanstvo. Marijine hčerke naj volijo med monarhijo in republikanstvom!? Se m no ko grša, morebiti najnemoralnejša črta klerikalne politike v Sloveniji pa ie bila dvoličnost v socijalnem sistemu, je bila brezvestna igra, ki jo je uganjala s komunizmom, za kar si je celo naročila teoretika v osebi sicer poštenega, toda skrajno naivnega dr. Andreja Gosarja.
Po stari navadi si je za vsak slučaj organizirala skrajno levico in vabila delavstvo v organizacije, samo da si pridobi med priprostimi masami primerno zaslombo in da more zavzeti nekdanjo, predvojno, vseobvladujočo pozicijo nad slovenskim ljudstvom. Z ničemur ni štedila. Izdajala je zloglasni bulvardni list »Večerni list«, nato še močnejši »Novi čas«, vabila in mamila je delavstvo z najodurnejšimi bruhanji socijalnega sovraštva in medsebojnega stanovskega pokolja. Poveličevala je Rusijo in vsako njeno bedastočo, v prvi vrsti pa je hvalila komunistično »agrarno reformo«, ki je požgala veleposestnikom njihove gradiče, ubijala in podavila lastnike, vso zemljo pa razdelila med razjarjeno, po zemlji gladno seljaško maso, ki nato ni vedela, kako in kaj bi s novo pridobljeno zemljo in jo je puščala v še večjem, zanemarjenem stanju. Vsa ta veleposestva so bila po tedanjem nauku klerikalnega krila rop. Vsaka lastnina je bila rop (ker je šlo za tujo lastnino in ne za lastnino prečastite slovenske duhovščine in za njena zaokrožena prelepa veleposestva)! Ubogi dr. Gosar se je trudil na vse pretege, da iznajde nove argumente proti kapitalizmu, proti lastnini in za vsesplošno socijalizacijo. Potil Je pravcati križev pot. Mimogrede se ie celo hvalevredno potrudil za gradnjo novih stanovanjskih hiš v Ljubljani, pri tem pa je pozabil največje bogataše Slovenije, veleposestniške kapitaliste, cerkvena premoženja ter njihovo socijalno dolžnost v hudi stiski in v socl-jalnospomi ter neurejeni Človeški dob!!
Sedaj pa prihaja »Slovenec« in Imenuje vsa ta veleposestva »pošteno pridobljena veleposestva«! Naivni dr. Gosar ni mogel dobiti boljšega udarca direktno v nos, kakor s tako historično popolnoma lažnjivo trditvijo klerikalnega lista. Cerkvena veleposestva naj so pošteno pridobljena! Morebiti se pa »Slovenec« v tej zvezi celo tako daleč spozabi, da poreče o tistih škofih, ki so živeli po naših krajih, da so bili naše krvi sinovi, da so živeli povečinoma moralno in da se pred njimi morajo skriti moderni časi glede moralnosti in ostalih klerikalnih surogatov? Zgodovina pravi ravno narobe, da so morali kmetje tlačaniti ravno tako posvetni kakor cerkveni gospodski, da so bili cerkveni dostojanstveniki v prejšnjih perljodah naše zgodovine še mnogo bolj rudeči pod kožo, kakor pa tedanji posvetni veljaki, da so bili navadni grabeži, ki so kopičili posvetna posestva in si arondirali svoja bogastva z navadnimi ropi, da so mogli reprezentirati največji sijaj In najrazsipnejši luk-sus srednjega veka.
Pri vprašanju agrarne reforme in razdelitve cerkvenih veleposestev med ubogo ljudstvo se vidi prava »ljudska« natura klerikalne »ljudske« politike! Nismo zaman opozarjali na sleparijo, ki jo uganja SLS s slovenskim priprostim narodom, z njegovo naivnostjo, ko tre«
la — InifiH i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-!" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D-
Dprarnlatvo: Kaafleva uliea Kn. 5, prlfflep. — Telefon UfredaiHvos Knaflova ulica st. 5,1, neditrople. — Telefon
W     Poštnina platana v gotovini.
. 304. 94.
Stjepan Radić pride v narodno skupščino.
Radićevo pismo na predsedstvo narodne skupščine. — Konferenca načelnikov vladnih strank.
— Beograd, 7. oktobra. (Izv. Ob 12.) Danes je postalo notranjepolitično živ* ljenje nekoliko živahnejše. Vsi politični krogi so danes dopoldne posvečali iz* redno pozornost prihodu delegata H. R. S. S. posl. Ivana Predavca, ki je z današnjim jutranjim brzovlakom pri* spel v Beograd skupno s posl. dr. Ni* kolo N i k i ć e m. Oba sta se takoj z navodili HRSS in lastnoročnim pismom Stjepana Radića na tajništvo narodne skupščine napotila v predsedstvo na: rodne skupščine. Tu sta izročila Radi* ćevo pismo, v katerem zahteva, da se mu verificirajo še njegovi osebni man= dati za Srem, Varaždin, Kotor*Split. V tem pismu navaja Stjepan Radić, da je izgubil originalna pooblastila o manda; tih, izdanih od volilnih sodnih komisij in da se mu naj verificirajo mandati na podlagi volilnega materijala. Radić za svojo osebo si pridržuje poslanski man* dat za volilno okrožje KotonSplit, do-čim ostala dva daje na razpolago svo* jim namestnikom.
Politični krogi in v kuloarjih narod* ne skupščine so danes dopoldne zelo živahno komentirali to Radićevo pismo, naglasu j oč, da ni izključen osebni prU hod Stjepana Radića v Beograd. To mnenje izražajo zlasti tudi vladni krogi.
Delegata HRSS sta dalje izjavila no* vinarjem, da prispo vsi poslanci HRSS okoli 10. t. m. v Beograd, ker pričaku* jejo za 11. t. m. otvoritev izredne ple* name seje narodne skupščine.
Končno sta izjavila, da sta prispela
v Beograd radi nekaterih intervencij pri posamnih ministrstvih. Dalje tudi zato, da se točno informirata o političnem položaju. Prisotnost Predavca v Beo* gradu je bila potrebna, da je vodstvo HRSS točno obveščeno o vsaki naj* manjši politični spremembi in o politič* ni situaciji, ki po mnenju HRSS še ni popolnoma jasna in čista, čeprav je Ljuba Davidović snoči izjavljal zastop* nikom tiska, da je položaj vlade trden, ker je »bister, jasen in krepak, kakor gad«. Vlada je odločena vporabiti vsa sredstva, da izbije opoziciji najglav* nejše orožje in zato ji je mnogo ležeče na tem, da pride do sporazuma z radi* ćevci.
Delegat HRSS Ivan Prcdavec je iz narodne skupščine okoli 10. dopoldne odšel v predsedstvo ministrskega sveta, kjer so se sestali načelniki vladnih strank dr. S p a h o, dr. Korošec in Nastas Petrovič. Konferenca na* čelnikov traja sedaj, opoldne, še vedno. Njeni rezultati niso znani. Toliko je gotovo, da gre za važno odločitev.
Delegata HRSS posl. Ivan Preda* v e c in dr. Nikolaj N i k i č se vračata že danes zvečer v Zagreb, da poročata natančno vodstvu HRSS o uspehih svo* je misije. Kakšne zahteve je stavil Stje* pan Radič v najnovejših navodilih vla* di Ljube Davidoviča, še ni znano. Od* poslanec ministrskega predsednika, biv* ši poslanik v Washingtonu, Ljuba Mi* h a j 1 o v i č,' se danes zjutraj še ni po* vrnil iz Zagreba.
Direktna pogajanja med Davidovlćem in Radićem.
Misija vladnega odposlanca v Zagrebu. — Narodna skupščina
še ni oficijelno sklicana"
—- Zagreb, 7. oktobra. (Izv.) Poseben odposlanec ministrskega predsednika Ljuba   Mihajlović, bivši
poslanik, je včeraj prispel v Zagreb. Ves dan je konferiral dvakrat s Stjepanom Radićem in z nekaterimi hrvatskimi politiki. Zelo dolgo časa je bil v družbi novinarjev in politikov, ki se zbirajo okoli»Slobodne Tribune« in ki zagovarjajo politiko takozvane srednje linije. Vodstvo HRSS je imelo popoldne sejo, na kateri so razpravljali o politični misiji odposlanca ministrskega predsednika. O misiji Ljube Mihajlovića so razširjene po Zagrebu različne vesti, ki jih politični krogi živahno komentirajo. Ta misija ima velik značaj za razvoj dogodkov tega tedna. Hrvatski politiki zatrjujejo, da vstopu HRSS stoje na potu ne samo notranje, nego tudi zunanjepolitične prilike. Gre sedaj za akcijo, ki jo ima izvesti Mala antanta ▼ sporazumu z Veliko antanto. Odposlanec Ljuba Mihajlović je izjavil nekaterim zagrebškim novinarjem, da njegov prihod ni toliko važen v političnem oziru, marveč je povsem samo informativnega značaja. Odposlanec Ljuba Mihajlović je tudi posetil kiparja Mest r o v i ć a, ki danes odhaja v New York.
— Zagreb, 7. oktobra. (Izv.) Podpredsednik HRSS posl. Ivan Predave c je snoči odpotoval v Beograd. Njegov odhod spravljajo v zvezo s poročilom, ki ga je prinesel v imenu ministrskega predsednika Ljuba Mihajlović vodstvu HRSS.
— Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Včeraj so bile neprestane konference v ministrskem predsedstvu. Seje ministrskega sveta ni bilo, značilna pa je bila snočna ministrska konferenca, ki je trajala od 19. do 20. Na to konferenco
tira ta narod v dejanju kot čredo, ki ga sme zapeljavati z bombastičnimi ljudskimi frazami, ki pa se mu istočasno more izpodbiti dober del, odnosno danes uspešno sredstvo njegovega socijalnega In gmotnega napredka, agrar-noreformno razdelitev slovenskih veleposestev med slovenske oratarske trpine!
In pri taki »ljudski« agrarnorefonn-ni politiki se najdejo še »inteligenci«, Id slmpatizirajo z dvo-, z mnogolično SLS!?,
so prihiteli vsi v Beogradu navzoči ministri. Kakor je vaš dopisnik obveščen, je ministrski predsednik Ljuba Davidović vsem navzočim ministrom sporočil prve rezultate svojih direktnih razgovorov s Stjepanom Radićem o politični situaciji in o vstopu HRSS v vlado, ki jih je vodil včeraj po svojem odposlancu v Zagrebu. Položaj vlade je Še vedno zelo delikaten in ni gotovo, če bo imela misija Ljube Mihajlovića v Zagrebu od vlade zaželjeni uspeh.
Opozicijonalni krogi beležijo, da so vsa zatrdila vladinih krogov o okrepitvi vladinega stališča v parlamentu zelo netočna in da ni mogoče doseči nikakega kompromisa med opozicijo-nalnimi in vladnimi strankami. Do danes še nI v parlamentu oficijelno naznanjena prva izredna seja narodne skupščine, ki se ima, kakor znano, sestati 11. t. m. O tem sestanku niti niso bili od skupščinskega predsedstva obveščeni narodni poslanci.
Italijansko -jugoslovenski sestanek v Benetkah.
Odhod naše delegacije v Benetke — Sestava italijanske delegacije.
— Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Definitivno je določen sestanek jngosio-venskih in italijanskih delegate" za 9. t. ni. v Benetkah. Na sestanku se bolo obravnavala še vsa obstoječa sporna vprašanja, ki zadevajo interese obeu držav. Program je bfl svoječasno že objavljen. Zunanje ministrstvo je dolo-či5o glavne delegate. Predsednik naši delegaciji je dr. Otokar Ry ba ?. ki je snoči z zagrebškim brzovlakom odpotoval najpreje na Sušak, kjer se sestane s Člani naše delegacije, da popreje ugotove gotove smernice, kako naj vodi naša delegacija pogajanja z itaMjan-sko. Naknadno ?e zunanje ministrstvo določilo še nekatere strokovnjake kot Člane delegacije. Za razmejitveni problem je določen general Ljuba Milic, kateremu je bila poverjena razmejitev okoli Zadra in sedaj okoli Reke. V delegacijo so še dalje pozvani srezki poglavar dr. Marijan Čukar, pristaniški poglavar Fr. Če I igo j, načelnik za socijalno politiko Rauoslav Mat#
j a š i ć, dalje odvetnik dr. Drago M a -rušić, univ. prof. dr. Ferdo Sišić in reški odvetnik dr. F i g a t n e r. Pred svojim odhodom je dr. Otokar Rvbaf konferiral delj časa z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovićem.
— Sušak, 7. oktobra. (Izv.) Predsednik naše delegacije dr. Otokar Ry-bar prispe Šele danes na Sušak, kjer se sestane z merodajnimi faktorji pristaniške in pomorske oblasti.
— Rim, 7. oktobra. (Izv.) Italijanska delegacija odpotuje jutri v Bcnei-ke. Za predsednika delegacije je določen državni podtajnik in senator 0 u a r-tieri. Člani delegacije so: italijanski poslanik v Beogradu general Bodre-r o . predsednik razmejitvene komisije za Reko general B a r b a r i c h, senator dr. B r o c c h i iz Trsta in pooblaščeni minister senator C a s t e 11 i.
Razvrstitev uradništva.
— Beograd, 7. oktobra. (Izv.) V pravosodnem ministrstvu je včeraj ves dan razpravljala posebna ministrska komisija o spremembah in dopolnitvah k uradniškem zakonu oz. o razvrstitvi uradništva v skupine in kategorije v smislu znane razvrstitvene naredbe. Glede razvrstitve uradništva je komisija odobrila načelo, da je treba izenačiti plače 1. skupine II. kategorije s plačami uradništva 5. skupine I. kategorije, plače uradništva 1. III. s plačami 2/II. Glede člena 324 uradniškega zakona, ki govori o stalnosti državnih uradnikov, je bilo sklenjeno, da stalnost stopi takoj v veljavo, ne pa šele po treh letih, kakor je ta člen zakona določeval. Sprejeto je bilo dalje načelo, da se ima razvrščevanje uradnikov v kategorije in skupine izvesti po šolski izobrazbi in bodo vsled tega nekateri uradniki premeščeni v druge kategorije, ker niso imeli sedaj za višjo kategorijo potrebne kvalifikacije. Vse spremembe k uradniškemu zakonu in k razvrstitveni naredbi se imajo uveljaviti potom zakona, ne pa z naredbo. Kompetentna ministrstva so pozvana, da predlože v najkrajšem času iz tehničnih ozirov svoje predloge in mnenja.
Trgovinska pogajanja
z Avstrijo.
— Dunaj, 7. oktobra. (Izv.) Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo potekajo povoljno. Jugoslovenska delegacija je odposlala ministrskemu svetu v Beograd glavni tekst pogodbe v odobrenje. Po sedanjih uspehih je pričakovati, da se pogajanja zaključijo 20. trn. in da se na to podpiše na Dunaju trgovinska pogodba.
Italijanski liberalci proti fašizmu.
Mussolinijev govor v Milanu za skupno sodelovanje z liberalci. —  Sklepi  kongresa liberalne stranke v Livornu.
— Rim, 7. oktobra. (Izv.) V nedeljo je ministrski predsednik Mussolini imel velik političen govor v Milanu povodom zbora fašistovskih organizacij. Rimski politični krogi zelo obširno komentirajo ta govor. Mussolini je pozival vse Italijane na skupno sodelovanje za veliko bodočo Italijo. Govoril je o zbližanju in sodelovanju fašistov-ske stranke z liberalno, naglašajoč, da se fašizem razvija po svojih metodah. V svojem govoru se je Mussolini postavil nad ustavo, dočim ravno liberalci kategorično sedaj zahtevajo, da se mora spoštovati ustava.
V Livornu je včeraj bil zaključen kongres liberalne stranke, ki je bil mestoma zelo buren in viharen. Kongres je razpravljal o dveh resolucijah, ki sta jih predložila posl. R i c c i o in pa posl. P e d r a z z i o. Ko je posl. Riccio čital svojo resolucijo, ki je priporočala brezpogojno sodelovanje s fašizmom, je nastal v dvorani velikanski krik in vihar. Culi so se protestni klici: »Ni mogoče! Ne moremo! Ni resic
Posl. Pedrazzi je predlagal v imenu strankinega centruma, da ni govora o kakem sodelovanju z vlado, nalaga pa se vodstvu liberalne stranke, da čuva gotova načela, ki se jih konč-
no lahko smatra za propozicije sedanji vladi, če hoče še imeti liberalne poslance za svoje pomočnike. Resolucija zahteva: vzpostavitev zakona, -razpust narodne milice, spoštovanje ustave, razpis občinskih volitev, popolno svobodo stanovskih sindikalnih organizacij in popolno avtonomijo liberalne stranke. Na kongresu je bila sprejeta slednja Pedrazziieva resolucija, s katero je zmagala v liberalni stranki z večino glasov struja, ki zasleduje v politiki srednjo linijo.
Resolucija Ricciova, k! se le glasila za brezpogojno sodelovanje s fašt-stovsko stranko, je bila odklonjena. Od 34.534 glasov je za resolucijo glasovalo samo 10.680, proti resoluciji 23.623, glasovalo jih ni 231. Resolucija Pedrazziieva je bila sprejeta s 23.714 glasovi proti je glasovalo 5490, glasovanja se ie vzdržalo 2527.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Ljubljana, 7. oktobra 1924.
LESNI TRG
Drogovi, 4—8 m dolž., od 5 cm debelosti in dr. k., frco meja bi. 0.75; hlodi smekovl (do 10% jel), 4 m od 30 cm napr. frco nak, postaja bi. 330; deske I, II, III, irco meia bi. 700; remeljni, S/S, 4 m dolž., frco meia bi. 745; remeljni pol., 60/70, 35/70, frco meja bi. 745; drva. suha, bukova, zdrava* 1 m dolž., frco meja den. 26.50; oglje Ia, vilano, frco meia den. 115; drva hrastova* suha, 1 m dcI7., frco nakladna postaja, 5 vagonov den 22. bi. 23. zaklj. 22. g
ŽITNI TRG.
Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 85; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 425; koruza, bačka, par. Ljubljana, blago 340: ko* ruza, umetno sušena, par. Ljubljana, blago 235; oves, bački, par. Ljubljana, blago 330; oves, srbski, fco. Leskovac. blago 220; fižol, ribničan. orig.. fco. Ljubljana, denar 500; fižol, prepeličar. orig., fco. Ljubljana, denar 450; fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, denar 350; fižol, rjav. orig., fco. Ljubljana* denar 350, laneno seme. par. Ljubljana, de* nar 865; pšenična moka »0«, bačka. fco. Ljubljana, blago 615; pšenična moka »št. 2«, bačka, fco. Ljubljana, blago 565; pšenična moka »št. 5«, bačka, fco. Ljubljana, blago 515; pšenična moka »št. 6«, bačka. fco. Ljubljana, blago 465; zelje, par. Mitrovica, blago 95»
EFEKTI.
Celjska posojilnica 210, Ljubljanska kreditna banka 225—233, Merkantilna banka 123— 128, Prva hrv. štedionica 916—922, Slavenska banka 100, Strojne tov. in liv. 130—152, Trboveljska premogkop. dr. 385, Združene papirnice 130, 4*A% kom. zad. dež. bke. 89,
Zagrebška borza.
Dne 7. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize; Curih 13.385—13.4S5, Praga 206.70—209.70, Pariz 3.65—3.70. London 311 —314, Newyork 69.30—70.30, Trst 305.20— 308.20, Dunaj 0.097—0.0999. Valute; do-i lar 68.875.875.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 62—63, 2Vt% drž. renta za ratnu štetu 114—116, Ljubljanska kreditna 220—225; Centralna banka 28.30; HrH. esk. banka 107—108, Kreditna banka, Zgb 109; Hip. banka 55.57, Jugobanka 103—105, Prištediona 90—92.50, Slavenska banka 97, Eksploatacija 90—92.50 Šećerana, Osijek 765—775; Isis d. d. 69 —72, Nihag 80, Gutman 730—775, Slaveks 190—200, Slavonija 60—62, Trboveljska 375; Union, paromlin 420, Vevče 120—122.
Inozemske borze,
— Curih, 7. oktobra. Današnja borza: Beograd 7.47, Praga 15.58, Newyork 523, London 23.33, Pariz 27.45, Milan 22.85, Ben lin 1.245, Dunaj 0.0073 7/8.
— Trst, 7. oktobra. Borza: Beograd 32.50—32.60, London 102.20—102.30, Ncw< york 22.925—23.20, Curih 438—*40, Dunaj 0.0322—0.0325, Praga 68.20—68.50.
— Dunaj, 6. okt. Devize: Beograd 1003—1007, London 316.500—317.500. Milan 3096—3108. Newyork 70.935—71.185, Pariz 3733—3748, Praga 2119—2129, Curih 13.600 13.650. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 999—1005, lira 3080—3100, češka krona 2107—2123.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/L Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/IL Italija: Zrinjskega cesta 3/L Portugalska: Dunajska cesta 33. Francija: Dunaiska ee«U fLjubljtaafa
Stran 2.
»S L O V C N S K I   NAROD«  dne 8 oktobra 1924.
;ev.
Nov bančni polom na Dnnaju.
Velikanski deficit »Nordiscb-Oestetreichischc Bank* — Aretacija glavnega ravnatelja. — Korupcija v avstrijskem bankarstvu.
— DaaaJ, 7. okt (Hv.) Mal to vi vlagatelji to bili včeraj presenečeni, ko se le objavil bankerot takoimenovane »Nor-disch-Oeaterrreichische Bank«. Ta banka fe včeraj ustavila plačila ta zaprla svoje blagajne. Banka Je pri trgovskem sodišču zaprosila za poravnalno postopanje. Pred bančnim poslopjem v I. okraju se je zbrala ogromna množica vlagateljev, ki so vsi zahtevali takojšnje izplačilo svojih vlog. Množica je bila zelo ogorčena ter je močan policijski kordon s težavo vzdrževal naval vlagateljev. Banka je ponujala v poravnavo samo 30 %. Med oškodovanimi vlagatelji je tudi nadvojvodinja Toskan-ska, omožena s knezom Albertom Thurn -Taxis ter je sestra na Madžarskem živečega nadvojvode Jožefa. Ta nadvojvodinja je pri banki izgubila 2 milijardi. Znesek je nadvojvodinja vložila v banko na nasvet bivšega nizozemskega generalnega konzula Van Rovena. Banka je bila šele 1. 1921 ustanovljena in je bil predsednik nje upravnega sveta bivši domobranski minister C z a p p. Banko je ustanovil Švedski novinar NIls L e n q u i s t, ki Je bil med svetovno vojno dodeljen avstrijskemu generalnemu štabu. Med vojno si je nagroma-dil velikansko premoženje ter se je pozneje poročil z neko lepo grofico. Pasiva banke cenijo na 31 milijard, aktiva pa sa-ao ni 3 milijarde.
— Dunaj, 7. okt. (Izv.) Glavni ravnatelj bankerotne »Nordisch-Oesterraichische Bank« Oton VValdegg je bil sooči radi suma pobega aretiran. Ravnatelj Je salo razkošno žfvel, pridobil si je z raznimi špekulacijami ogromno premoženje in si Je kupil eno najlepših palač v L okraja. Banka je imela svoje uradne prostore v palači fin. ministrstva na Seilerstranse, katero palačo je najela za dobo 25 let. Banka dolguje državi na davkih in pristojbinah nad 1 milijardo. Dolžna je tudi nižje avstrijski Hipotekami banki 1 milijardo. Odgovoren za bankerot je v prvi vrsti glavni ravnatelj VValdegg, ki je imel 40 milijonov mesečne plače.
Pri banki je imel odprt kredit do milijarde. V banki je vladala velika korupcija. Glavni ravnatelj je nastavil svojega 18-let-nega sina za borznega disponenta in drugega 16-letnega sina za glavnega bančnega tajnika. Banka sama je zelo radodarno podpirala razne klerikalne institucije in društva. VValdegg je izplačal za jezuitsko cerkev v Solnogradu 100 milijonov. Priredil je meseca maja posebno majsko veselico, na katero so bili povabljeni razni pristaši Habsburgovcev. Ta veselica je imela sto-milijonski deficit, ki ga je morala kriti banka. Pred nekaj meseci je VValdegg izdal tretjo emisijo akcij in je izplačal na provizijah vnaprej 300 milijonov, čeprav ni bila emisija podpisana.
Avstrijsko - romunski odnošaji.
— Dunaj, 7. oktobra. (Izv.) Romunski ministrski predsednik B r a t i a n u je včeraj dopoldne prispel na Dunaj. Na kolodvoru sta ga pozdravila poleg zastopnikov vlade zunanji minister dr. Grunberger in češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Krof t a. Takoj na to je sledil sestanek ministrskega predsednika Bratiana z državnim kan-celarjeni dr. Seiplom. Državnika sta razmotrivala splošni politični položaj. Ponovno je bilo ugotovljeno, da vežejo obe državi skupni interesi, ki so velike važnosti za ohranitev evropskega miru. V glavnem so na sestanku razpravljali
o rešitvi problemov, ki so v zvezi s santgermainsko mirovno pogodbo.
Snoči ob 19.30 sta pri večerji na čast romunskemu ministrskemu predsedniku dr. Grunberger in Brati a n u v svojih napitnicah naglašala prijateljske odnošaje med obema državama. Sporazumno postopanje Avstrije in Romunske bo mnogo pripomoglo k utrditvi splošnega miru in h konsolidaciji gospodarskega in finančnega položaja obeh držav. Poset romunskega ministrskega predsednika ima v glavnem za cilj, da se določijo splošne smernice zunanje politike Avstrije in Romunske.
Dr. Milan Vidmar:
0 problemu Mestne elektrarne.
V nedeljski številki »Slovenca« govori gospod A. Štebi o problemu Mestne elektrarne in kritizira pogodbo Mestne občine z delniško družbo »Elektra« na način, ki jasno kaže, da pogodbe ne pozna. Mogoče so, kar rad verjamem — zopet merodajni razlogi, ki bi pri reševanju naših javnih problemov nikdar merodajni ne smeli bfti.
Več ko enkrat se začenja zopet kampanja, ki v svojih prvih početkih ni bila stvarna, ki obravnava zadevo silno površno in iz katere oči vidno gleda konkurenčni boj inozemskih tvrdk proti domači podjetnosti. V sledečem se hočem potruditi, jasno dokazati, da leži večji del blamaže, o kateri govori Štebi, ne na Mestni občini ljubljanski, temveč za'kulisami, kjer različni izvedenci igrajo svoje igre.
Vodstvo Mestne elektrarne ima zaslugo, da je dolgo let elektrarna nemoteno v obratu. Kdor si hoče ogledati obratovanje Mestne elektrarne, se bode lahko prepričal, da tako vzornega obrata ni kmalu daleč na okoli. Ravnateljstvo skrbno pazi na to, da ne pride do neljubih motenj obrata, pri tem pa se mora braniti proti nečuvenim političnim spletkam, ki bi skoraj spravile obrat elektrarne v roke popolnoma neodgovornim faktorjem. Mislim, da ravno gosp. Štebi o teh stvareh, ki so v javnosti žalibog še premalo znane, ve zadosti, tako da odpadejo lahko nadaljna pojasnila.
Načrt Mestne občine glede izrabe vodne sile v Medvodah je bil lepo zasnovan, vendar pa, žalibog pri današnjih prilikah neizvedljiv. Danes je denar predrag in električni tok prepoceni, da bi bila rentabilnost nameravane naprave zasigurana. Na vse stvari sem imel priliko ponovno opozarjati javnost. Žalibog pa moram konstatirati, da mi je ravno gospod Štebi svoječasno opo-niral s precej nestrokovnjaškimi razlogi. Interesantno mi je, da sedaj naenkrat stoji na mojem stališču.
Na noben način ne smem pustiti brez ugovora kritike nameravane pogodbe d. d. *EIektre« z Mestno občino. Istina je, da se mora Mestna občina v tem vprašanju naslanjati na strokovnjaške nasvete. Istina pa je i udi, da je ravno vodstvo Mestne elektrarne branilo interese Mestne občine bolj, kakor bi bilo to potrebno. Gospod Štebi dela ravnateljstvu Mestne občine krivico, ker se ni v zadostni meri informiral.
Delniška družba »Elektra« je ponudila "ljetni občini garantirano 150 kilovatov. S j množino električnega toka bi se kapaci-ota Mestne elektrarne, ki sedaj pri najviš-A obremenitvi doseže pribl. 750 kilovatov višala za eno petino. Povišek odgovarja 5000 žarnicami a 25 sveč. Da to ni malenkost, more razsoditi vsak nestrokovnjak, najbolj pa bodo to mogli razsoditi nesrečni prebivalci našega mesta, ki že leta in leta čakajo na električno luč.
Nasvet gospoda Štebija, naj Mestna občana raje postavi v sedanji elektrarni provt-zorični agregat od 200—300 k, je bi že davno v debati, katere se jo pisec teh vrstic tudi udeležil. Nekoliko naivno je, da kritikus danes še misli, da je tu prišel z novo idejo. Če bi se obresti denarja, katerega Mestna občina nima in kateri se bo precej težko dobil, znatno znižale in ako bi provizorij ne bil, kot vsak provizorij, nepotreben izdatek, bi se vodstvo Mestne obč. gotovo že poprijelo te možnosti. Pravilno je, da je pričela Mestna občina raje anstttt na prfc
klop daljnovoda delniške družbe »Elektra«* ker pri tem zgradi takoj nekaj definitivne-ga. Poznejša električna centrala Mestne občine bode to, kar bi bilo sedaj potrebno, enostavno vzela v svoje omrežje kot polnovreden del.
Gospod Štebi govori o ceni električnega toka, ki jo zahteva d. <L »Elektra«. Čudi se tozadevnim točkam pogodbe, katerih očividno ni študiral. Na vsak način pa ne pozna celega razvoja, ki žalibog že traja celo leto. Elektra« se itak ne navdušuje za oddajo električnega toka Mestni občini, pač pa se zaveda dolžnosti, vpoštevati javne koristi in je vsled tega vzela nase ogromno breme med pogajanji trajno tekočih obresti in amortizacije investiranega kapitala. Čakala je, da se Mestna občina odloči za da ali ne. Vsakdo, ki ima količkaj piavnega čuta, bode priznal, da gre za večje žrtve, kot jih prevzame katerokoli privatno podjetje. Tok, ki ga družba drži še vedno rezerviranega za Mestno občino, bi bil že davno lahko razprodan. Opetovano sem od Mestne občine zahteval jasen odgovor m izjavil, da me odklonilni odgovor popolnoma zadovolji. Različni izvedenci lahkomiselno igrajo s tujim denarjem in se poopl-noma nič ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzame vsakdo, ki se vmešava v javne zadeve. Tudi za zastopnika d. d. »Elektre« pride sedaj trenotek, ko pred vso javnostjo lahko konstatira, da je storil vso svojo dolžnost, in da bode smel sam odgovoriti na ponudbo, na katero Mestna občina očividno ne more odgovoriti.
Moje stališče v zadevi cene električnega toka je bilo popolnoma jednostavno. Z električnim tokom verižiti je popolnoma nedopustno. Ako se »Elektri« prepusti preskrbo dotičnega dela mesta, ki potrebuje 150 kilovatov, bodo odjemalci plačah Din 6 za luč in Din 4 za motorno sik), torej ceno kot je sedaj pri Mestni elektrarni v veljavi. Ako Mestna občina ne mara direktne preskrbe odjemalcev, sama pa zadeve urediti ne more, potem ji ne preostaja nič drugega, kot prodati tok po isti ceni, kot ga kupi. Investicije bode morala prej aH slej itak vzeti na se, iste investicije bi vzela d. d. »Elektra« tudi nase.
K temu pridejo še sledeči silno važni pomisleki. Ce ima d. d. »Elektra« obvezo, dan in noč, ob vsakem času držati pripravljenih 150 kilovatov, potem sme zahtevati, da ji Mestna občina garantira gotovo minimalno porabo rezerviranega toka. Po celem svetu so takšne grancije v navadi ta it vzrokov rentabilitete neobhodno potrebna. Ce se bi bila Mestna občina zavezala garantirati izrabo 150 kilovatov čez 6 ur na dan, bi bila dobila tok z razsvetljavo po 4 Din, za motorje pa po 3 Din.
Te garancije, ki jih bode vsak strokovnjak odobraval, v kolikor gre za stališče prodajalca električnega toka. Mestna občina ni hotela dati. Nerad sem kot zastopnft d. d, »Elektre« stopil v negotovost in resig-niral na garancijo minimalne porabe, ter zvišal ceno na Din 6 oziroma Din 4. Pri tem sem si pridržal pravico, poiskati si podnev-konzumente v mestu in tako vsaj pridržati si možnost, da varujem svoje podjetje direktne škode. Mislim, da sem šel v tej stvari tako daleč, kot je sploh možno iti, in da je očitek izkoriščevanja Mestne občine več kol; nezaslužena žalitev.
Tudi to še ni vse. Nisem hotel vzeti nase odgovornosti, da se mi bi v prihodnjosti očitalo, — kar mi že sedaj poskuša očitati — gospod štebi — zato sem koncediral Mestni občini, da lahko izskoči iz dogovora z enoletno odpovedjo kadarkoli hoče. Mestna občina je torej z drugimi besedami veza-. na na eno leto, d. d. »Elektra« na pet let. Tudi iz teh detajlov je jasno razvidno, da družbi »Elektra. ne gre za trgovske interese, temveč za to, da celi javnosti pokaže dobro voljo in zavednost, katero v Javnih interesih redkokedaj pokaže privatno podjetje.
V odstavku, kjer govori gospod Šte-o napetosti prodane energije, nisem zapazil strokovnjaka, ker gre tu za primeroma trivijalne tehnične stvari. Visoka napetost pred vsem ne deia nikakih težkoč, ker se vendar vsak visokon^peti tok transformira. Če si gospod štebi domisli uje, da je možno obratovati z nizko napetostjo, potem naj si ogieda žarnice sedanje Mestne elektrarne na Dunajski cesti, Dolenjski cesti in pod Rožnikom In prišel bo brez vsega do spoznanja, ki ga ima že vsak začetnik, projektant. Pravilno je, da bo pozneje mestna občina vezana na 10.000 voltov visoke napetosti. Žalibog moram tudi tu konstatirati, da ie ravnateljstvo Mestne občine že pred meseci, ko se je pričel razgovor radi nove pogoule, mislilo na te detajle. Med 10.000 in 6000 volti je znatna razlika zvezane in fazne napetosti vrtilnega toka, da se lahko postavijo že sedaj transformatorji, zgrajeni za 10.000 voltov, toda sklopljeni v trikotu in funkcijonirali bodo brez vsega sedaj za 6000, pozneje za 10.000 voltov. Nameravana je tudi položitev kabla za 10.000 voltov in ureditev vse aparature za 10.000 voltov tako, da ne bo pozneje nobenih težkoč. Pri vodstvu Mestne elektrarne bi se gospod Štebi sploh še marsičesa lahko — naučil.
Neprijetno mi je govoriti o ostalih očitkih gospoda Štebi j a. Iz njih govori konkurent, ki na žalost nima uspehov. Prioritetne pravice družbe »Transformator« so pravice, ki jih bo odobravala sigurno celokupna javnost Domača tvrdka ima in mora imeti pravico pri dobavah stati na prvem mestu, ker plačuje tu davke, ker zaposluje domače uradništvo in domače delavstvo, ker je del narodnega gospodarstva in s tem del naroda. Prav nič se ne že-niram javno zastopati interese domačih družb. Od inozemstva se moramo prej ali slej popolnoma gospodarsko osvoboditi in ako nas pri tem ne bodo podpirale oblasti in javne korporacije, potem vsi skupaj ne zaslužimo drugega, kot tujčevo pest
Gospod štebi govori tudi o neki ponudbi, ki jo je stavil svoječasno vladnemu komisarju dr. Krejčiju. Ta ponudba mi ni znana. Znano pa mi je, da se v teku 8 mesecev ne da zgraditi električna centrala v obsegu, kot to pripoveduje gospod Štebi, in čudno je, da to more biti sploh resno vprašanje, ko vendar vsak nestrokovnjak v tem pogledu jasno vidi. Naše mesto potrebuje nujno električni tok. Zima je pred durmi. Ako se ne bi vmešavali nepoklicani kritiki v stvari, katerih niti ne poznajo, bi bila pomoč mestni elektrarni že v tej zimi zasigurana. Zadnji čas je, da pride do odločitve in negativna odločitev je, to pribijem, družbi »Elektra« ravnotako povoljna, kot pozitivna, — mogoče še ljubša. Cela vrsta ve leo d jemalce v težko čaka, da se jim odgovori da, ali ne. Ako mestna občina želi imeti razsvetljeno o konico, mesto mesta samega, je to družbi »Elektra« prav. Ako misli mestna občina, da bi imela pogodba samo slabe in škodljive posledice, naj pogodbo odkloni. Pisec teh vrstic je več kot enkrat pokazal v javnosti, da se zaveda vseh svojih dolžnosti in tozadevni opomini od strani gospoda štebija so precej deplasirani. Ne interesi družbe in ne interesi družbe »Transformator« me ne morejo pripraviti do izkoriščanja javnosti. Vesel bi bil, ako bi vsakdo izmed mojih nasprotnikov mogel isto trditi.
Politične vesti.
= Radić — prijatelj Albanije. Na
varaždinskem shodu ie Radić plediral tudi za Albanijo, poveličeval njeno vlado, ki da je seljaška in dejal o Skadru: »Batinaši bi radi Skadar, ki je pa albanski!« Radić torej deli naše kraje vsem našim sosedom. Najprvo prisoja Makedonijo Bolgarski, Istro Italiji, Vojvodino Madžarski, sedaj pa Skadar — Albaniji!
— Radič o Orjuni. Na nedeljskem shodu v Varaždinu je Radić govoril tudi o Orjuni m dejal: »Mi bomo vladi povedali, naj razpusti to orjunaško bando in naj jo zapre. Vodja teh Orjuna-šev, dr. Leontič, prihaja v Beograd kakor kak minister. Ni pa mala stvar, kadar ima za prijatelja velikega bogataša Petrinovica.c
= Na Angleškem se pripravljajo na nove volitve. Iz Londona poročajo o pripravah delavske stranke za volitve. Macdonald je Že pozval k sebi vse svoje preizkušene agitatorje, da jim da potrebna navodila. Razpust spodnje zbornice se pričakuje za četrtek in volitve se bodo vršile najbrže že 8. novembra.
as Proračun mornariškega depar-teaaeatta Tjerilnjtmifi drŽav za prihodnje poslovno leto znaša 346 milijonov dolarjev. Proračunska komisija je izvršila redakcijo za 56 milijonov dolarjev. Mornariški urad se bori proti temu odpisu in zagotavlja, da bo treba v tem slučaju postaviti izven službe pet velikih bojnih ladij.
= Obletnica koroškega plebiscita. Avstrijski listi napovedujejo velike svečanosti na Koroškem povodom obletnice plebiscita. V Celovcu se začno svečanosti 10. oktobra in bodo trajale
dva dni. »Grazer Volksblatt« meni, da take svečanosti zbližujejo vse sloje, vplivajo pomirjevalno na politična m strankarska nasprotstva ter goje med ljudstvom domovinski čut. Ta pesem nemške gospode velja pač koroškim Nemcem, naši zasužnjeni rojaki jo pa hvaležno odklanjajo. Koroški Slovenci bodo praznovali obletnico plebiscita po svoje, ne pa po volji svojih tlačiteljev.
= Poljska vojna mornarica. Poljski vojni minister je predložil parlamentarnemu odseku za narodno obrambo končno zakonski načrt o iz-gradbi vojne mornarice. Zgraditi se ima to tekom 12 let. Mornarico sestavijo tri vojne križarke, 6 rušilcev, 12 torpedovk. 12 podmornikov in 36 drugih edinic.
= Komunisti ubili pravoslavnega mitropolita. Na Kavkazu so komunisti ubili 78 letnega starčka, pravoslavnega mitropolita Mazaria.
1 i
Svilene    ju m perje
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz najboljšega trikota s kratkimi rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nud tvrdka
F. J. Oorlčar,  Ljub!jana,
Sv. Petra cesta 29 82 T
Izdaja in kolkovanje orožnih
listov.
Povedali smo že, da je prešla kompe-tenca glede izdaje orožnih listov tedaj od h na II instanco, na velike župane, ter označili to kot nesmisel. Dostaviti moramo Se pač za slučaj da se hoče morda s tem otežkočiti pridobitev te pravice — da ta namen najbrže ne bo dosežen. Zdi se nam nasprotno, da bo Ie raslo število onih, ki bodo nosili orožje rajše — brez dovoljenja.
Glede kolkovanja (plačevanja taks za orožne liste) moramo pa omeniti, da je imetnike orožnih listov doletelo pravkar novo neprijetno presenečenje. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in okrajnae glavarstva na deželi so začela kakor pravijo v dekretih, po naročilu generalne direkcije posrednih davkov izterjavati od njih naknadno takso a 50 Din za vsak komad orožja in sicer za kalendarna leta 1923 in 1924 nazaj za vse orožne liste, ki so bili izdani po 15. novembru 1923.
V kolikor gre za zahtevo, da je plačat! letno takso a 50 Din ni ugovora, ter določa pravilnik spadajoč k taksnemu zakonu, izrecno, da je plačati takso za vsako kalen-darično leto posebej. Ce jen. pr. bil orožni list izstavljen dne 30 dec. 1923, mora dotič-nik brezdvorrmo plačati takso 50 Din i za leto 1923 i za leto 1924, čeprav je šlo v prvem letu le za en dan.
Kaj drugega je pa glede zahteve, da je plačati taksa 50 Din tudi pro praeterito — za vsak komad orožja. Naši pravniški kro-. gi pravijo, da predpis takse 50 Din za vsak komad orožja, — bodisi za nazaj, bodisi za naprej ne najde nobenega kritja, ne v taksnem zakonu samem, ne v pripadajočem pravilniku. Tarifna postavka 97, al. b zakona določa popolnoma jasno da se plača za vsak enoletni orožni list za nošenje strelnega orožja taksa 50 Din. A niti zakon niti pravilnik v ničemer ne omenjata, da se mora plačati taksa 50 Din tolikokrat, za kolikor komadov orožja, navedenem v orožnem listu gre.
Jasno je torej, da je le orožni list kot tak torej kot listina podvržen taksi, niso pa obdržane posamne vrste orožja. In nositelj orožja ima brezdvomno plačati le tolikokrat takso 50 Din kolikor orožnih listov ima. Pri tem okolnost, da se morda že izdan orožni list glasi na več komadov orožja, ne more igrati nobene vloge, ker zakon ni obdavčil posamne komade orožja, marveč le listine.
S tem da se sedaj uvaja potom interne interpretacije naknadna dolžnost plačevanja premetne takse a 50 Din po komadih orožja izpreminja se zakon, v kar nima nihče drugi, (niti policijsko ravnateljstvo, niti okrajno glavarstvo, niti finančno ministrstvo pravice nego, le zakonodajalec sam. Ker se pa to v predležečem slučaju ni zgodilo, so vse izpremembe zakona za državljane pravno neobvezne. Z ozirom na to, da niti zakon niti pravilnik nimata nobenega določila o tem, da je plačati za vsak komad orožja takso 50 Din smatrati je to zahtevo kot postavni novum, pri čemer apstrahiramo popolnoma od vprašanja upravičenosti ali neupravičenosti. Nastal je torej za sedanje imetnike orožnih listov popolnoma nov pravni položaj, ki jim daje pravico, sklepati na novo, naj h obdržijo pravico nošenja vrožja tudi po veljavnosti novih predpisov ali ne, tj. naj se ti pravici deloma ali docela odrečejo.
Praktično povedano, je torej stvar tale:
Kdor ima po 15 nov. 1923 izstavljen orožni list, brez ozira na to, na koliko komadov se glasi, ima le dolžnost, plačati listinsko takso a 50 Din tako za leto 1923 kakor za leto 1924, vkup 100 Din, če je bil list izdan še pred 1. jan. 1934; sicer pa le 50 Din če je bi) izdan po 1. jan 1924.
To velja pa le pro praeterito, za nazaj. Pro futuro, za naprej, je pa stvar drugačna.
Vsak, kdor hoče nositi orožje, naj zahteva v drugi polovici meseca decembra orožni list ter naj v svofl vlogi — 5 Din kolek 50 Din taksa za list posebej — pove, da ga zahteva 1.) za čas od 1. jan. do 31. dec in Z.) le za en komad orožja. Na ta način je možno izogniti se plačilu dvojne takse po koledarskih letih ia takse za posamne komade orožja.
Za slučaj pa, da bi kdo hotel imeti pravico za nošenje več komadov orožja, n. pr. za puško in revolver, ne preostaja nič drugega, nego da si pridobi 2 orožna lista na isti način ter seveda plača za vsakega takso a 50 dinarjev ker oblastva pri takem položaju ne bodo hotela ali smela vpisavati v en orožni list po več komadov orožja. (Iz fiskalnih, in morda tudi drugih ozirov.)
Zakon, ki uvaja to takso, je izšel v »Službenih Novinah« dna n* nov. mm
9 dni poprej, nego je stopil   v veljavo. Ob-
lastvo, ki je imelo posla z izdaio orožnega lista, imelo je pravzaprav dolžnost, že takoj Pri Izdaji zahtevati od dotičnika, da plača pravilno takso a 50 Din; najmanj ga pa obvestiti naj bo pripravljen na to, da bode moral plačati ne samo takso po koledarskih letih, marveč tudi po komadih orožja. Ce bi bilo Oblastvo to storilo, bi se bil marsikdo ne samo dobro premislil, vzeti si pravico za nošenje več komadov orožja, marveč bi se bil najbrže sploh odrekel ti pravici.
Moramo pa seveda biti zadostno objektivni ter ne smemo šteti tega oblastvu v zlo. Kajti za detajle taksnega zakona so oblastva v Sloveniji zaznale še le dne 19. dec-
1923 oziroma 31. dec 1923, ko je bil taksni zakon oziroma pri padajoči njegov pravilnik razglašen v našem Uradnem listu potem, ko je bil preskrbljen od strani pokrajinske uprave slovenski prevod srbskega originalnega teksta. Še le ob novem letu
1924 so se torej začela oblastva pravzaprav ravnati po tem zakonu.
Pri tem ne moremo, da ne bi omeniti, da je termin 9 dnij veliko prekratek, da bi se mogla uživeti publika vanj ?li pa oblast. Najmanj kar se more in mora zahtevati je. da se novi zakoni ne uveljavijo od danes do jutri, marveč da se pusti od dne objave do dne veljave za dosti časa v orijentacijo obeh faktorjev: občinstva in oblastva. Saj v 9 dneh vendar še »ekspedicija«, iz Beograda v Ljubljano ni mogoča, to ve vsak, ki le količkaj pozna poslovanje v naših centralah.
Za pravo vsebino in kakovost
preiskusanih
aspirinovih tablet " (Baf&, "
jamči samo originalni z<sv<jj (ploščna H kartoni s 6 ali 20 tabletami) z modro-belo'rdečo varstveno znamko. V lastnem r
interesu odklanjajte vse druge *™>oje.   jC^ ^<r>^
— JUGOSLO\r. NOVINARSKO UDRUŽENJE, SEKCIJA LJUBLJA* NA, ima jutri, v sredo, ob 16. odborovo sejo in članski sestanek v restavraciji Košak, Krekov trg. — Poročilo o suša* škem kongresu in važne aktualne za* deve!
Antropološki kongres v Pragi.
Pozdrav našega delegata.
Prejšnji mesec se jc vršil v Pragi antro* pološki kongres, na katerem so se zbrali za* stopniki antropološke znanosti iz vsega sw; ta. Razven tega so se kongresa udeležile tudi številne evropske in i zve ne v ropske dr* zave po svojih posebnih delegatih. NftŠO 'državo je zastopal vodja etnografičnega mu* žeja v Ljubljani, bivši minister g. dr. Niko Zupanič. ki je pri tej priliki izpregovorll zelo uspešen govor v francoskem jeziku in ki ga slovenski javnosti prinašamo v prc* vodu:
»Gospodje ministri, gospodje kolegi! Čast imam pozdraviti udeležence međnarod* nega kongresa za antropologijo v imenu ministra prosvete kraljevine SHS. ki jo tu zastopam, in v svojem lastnem imenu, želee vam in vašemu delu uspeha in soglasja. Po» zdravljam prisotne člane iz tolikih držav kot dobro znamenje, pozdravljam predvsem člane ravnateljstva mednarodnega an* tropološkega instituta v Parizu, učenega pr<u fesorja Capitana, doktorja Papillaulta in grofa Beguena, kakor tudi doktorja \VYis* gerberja. Znanost se naj oddolži Človeškemu dostojanstvu: naj se zanima za različnosti ras, za telesne znake narodov, ker je žc pre* koračila kraljestvo živalstva. Prepričan sem da pridobi antropologija s tem kongresom na vseh svojih področjih in da je njen r.apre* dek zagotovljen. Poziv na kongres je nam Jugoslovenom posebno dobrodošel, ker jc prihajal od dveh naših velikih prijateljic, od plemenite Francije in od Češkoslovaške Prva se je borila za človeške pravice in si je s tem stekla velike zasluge za vse Slove* štvo, za Jugoslavijo pa še posebej. Udeležba tolikih drugih prijateljskih narodov na tem kongresu, ki so se skupno s plemenito Fran j cijo borili za svobodo, pravico in civilizflj cijo, predvsem pa izredno številna udeležba češkoslovaškega naroda, ki nam je zelo blizu po krvi in tako drag po svoji visoki kulturi in kojega lepa prestolica, zlata Praga, nam je otvorila svoja vrata, da nas sprejme, nam je povečala naše simpatije in naše upe. Ni hrer pomena, da so pozvali velikega mar.« stvenika in filozofa, profesorja Masarvka, da predseduje češkoslovaški republiki, ki ie edini državnik naših dni, ki spominja na stare filozofe in na grške zakonodajce, na Solona. Pitagoro in Platona. Pod njegovim vladanjem je njegova, komaj osvobojena domovina sijajno napredovala. Tako na go« spodarskem, kakor na intelektuaTnem polju so se storili taki napori, da spada danes Če* škoslovaŠka med prve države Evrope. S svojimi čTovečanskfmi stremljenji pa obed*, da postane druga Francija. Jaz sem s svojimi jugoslovenskimi kolegi mislil, da nam bo nudil kongres, ki se pravkar otvarja, naj* boljšo priliko, da pokažemo svojim češko* slovaškim bratom, kako znamo ceniti delo, ki ao ga dovršili. Naj vidijo torej v našem obisku znak najživahnejše simpatije, kakor tudi skromno, vendar iskreno pričevanje našega občudovanja. Živeli organizatorji kongresa, živel predsednik češkoslovaškega antropološkega urada, doktor J. Matiegka! Živci praški konuresU
Ženevski rezultati.
Letošnja evropska konstelacija je bila za delovanje Društva narodov mnogo ugodnejša od lanske. Z izpremembo režima v Franciji se je Izvršila tudi sprememba v francoski politiki napram Društvu narodov. Poincarć je nekako neza-upno gledal na Ženevo, sedanja francoska delegacija pa je bila prežeta volje do dobrega sodelovanja. V Parizu so uvideli, da je bolje delati politiko z Društvom narodov, kakor pa proti njemu. Glavni cilj Francije, to je jamstvo njene varnosti in vzdrževanje po mirovnih pogodbah ustvarjenega stanja v Evropi, je ostal neizpremenjen. Z novimi idejami je prišlo lahko do razso-diščne ideje. Macdonaldova zasluga je, da je v Ženevi to idejo pomaknil v središče diskusije.
Poskusilo se je potom solidarnosti Društva narodov pomagati Evropi do mirovnega jamstva, kolikor je mogoče ob sedanjih razmerah. S tem se ustvarjajo predpogoji za splošno omejitev oboroževanja. Velika je bila naloga in Ženevski protokol je uspešen rezultat. Vsaka dežela se bo še posebej bavila s tem sredstvom za vzdrževanje miru, ki je mišljeno kot dopolnilo k paktu Društva narodov. Gotovo je, da ne bo enotnega presojevanja glede na politični in geografični položaj posam-nih držav. Vsakdo razume, da pomeni ženevski protokol s svojo obsežno zgradbo obligatorične razsojevalnosti napredek, kakršnega si pred kratkim še nihče ni upal predstavljati
Obligatorij se razteza na: L razlaganje pogodb; 2. na vsa vprašanja mednarodnega prava; 3. na ugotovitev, aH se nahaja dejansko stanje, ki pomeni kršitev kake mednarodne obveznosti; 4. na način in odmero odškodnine, ki se ima oddati za kršitev kake mednarodne obveznosti Doslej je bilo dano državam na prosto voljo, ali sprejmejo ali ne razsodbe Haaškega razsodišča za navedene slučaje obligato-rično. Komaj kakih 10 držav je obligatorij doslej priznalo, ali še nobena velesila. Ako stopi ženevski protokol v veljavo, bo obligatorij z enim udarcem splošen; seveda bo dovoljeno sig-natarjem navesti posamne rezerve pro-
ti njemu. Princip je proklamiran, ali še ni do konca izveden.
Posebno kočljiva je bila zadeva glede določitve »napadalca«. Za napadalca ima veljati ona država, ki prične vojno s kršitvijo pakta ali protokola, ki se odtegne razsodišču ali pa ne prizna razsodbe. Leta 1914. potem, ko je Srbija priznala večji del avstrijskih zahtev in predlagala za ostanek razsodbo nestrankarske instance, bi Avstro-Ogr-ska ne bila smela pričeti vojne, ne da bi se po pravu ženevskega protokola demaskirala kot »napadalka«. Pri določevanju »napadalca« so posegli vmes Japonci, da se ima v določenem slučaju dovoliti državam pričeti vojno, ne da bi bile denuncirane kot napadalke. Ako je namreč mednarodno razsodišče določilo, da spada med dvema državama viseč konflikt v notranjepolitično kompetenco kake stranke, ne pritegne druga stranka nase odija »napadalca«, ako naprosi Svet za nov poskus posredovanja, po njegovem izjalovljenju pa vendar izvede samolastne konsekven-ce. Japonci so mislili pri tem na svoje spore z Ameriko.
Ženevski protokol je seveda za sedaj samo Še lepa obljuba, pisana m sklenjena v Ženevi, življenja mu morejo dati Šele ratifikacije vseh držav.
Sedaj se pričenja delo za obsežne priprave k razorožitveni konferenci, ki se bo vršila prihodnjo spomlad ali poletje. Ako ta konferenca uspe, potem bo storjeno res veliko mirovno delo, ako pa ne uspe, se bomo pač nadalje oboroževali in propadali pod težo orožja. Upajmo pa, da se zgodi to, kar zahtevajo vsi miroljubni ljudje na svetu, da pridemo počasi do sigurnega raz-oroževanja v splošni blagor človeštva.
Posebej moramo z nova pribiti, da ima za ugoden potek Ženevskega zasedanja nevenljive in neprecenljive zasluge češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Vidi se, da so Slovani miroljuben Činitelj v Evropi, pravi mirotvorci, ki žele živeti v lepi slogi s sosedi in drugimi daljnimi narodi, kateri naj pošljejo na razorožitveno konferenco zastopnike, hrepeneče po nujno potrebni obnovi našega splošnega gospodarskega življenja.
Prosveta.
Re
r Narodnega gledališča t Ljubljani
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek, 7. oktobra: Zaprto. Sreda, 8. oki: Cvrano de BergeTac Red Z Četrtek, 9. okt.: Firma P. B. Red A
Petek, 10. okt.: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 11. okt.: Šest oseb Išče avtorja, premijera. Izven Nedelja, 12. okt: Moč teme. Izven Ponedeljek, 13. okt.: Sest oseb Išče avtorja.
Red D.
OPERA: Z* Če te k ob pol S. uri zvečer.
Torek, 7. okt: Majska noč. Red D
Sreda, 8. oktobra: Cavalleria rusticana. V
vodnjaku. Red F. Četrtek, 9. okt.: Zaprto. Petek, 10. okt.: Carjeva nevesta.    Red B.
Sobota, 11. okt: Majska noč. Red C
Nedelja, 12. okt.: Netopir. Tzven Ponedeljek, 13. okt: Zaprto.
★  ★ *
V vodnjaku. CavallerL
V vodnjaku:
Vernna — Sfiligojeva. Lidunka — Rozumova. Vojteh — Banovec Janek — Zupan.
Vesela zgodba, polna smešnih neverjetnosti, je šla, kot običajno, vsem sodelujočim gladko izpod rok oziroma iz grl. Solisti, zbor in orkester so spretno vi grani in ne bojiš se nikakih presenečenj. G. Zupan je bil menda nekoliko indisponiran, Rozumova pa naj še nadalje vstrajno dela za odpravo tako neprijetno sesvalkanih vokalov.
Slabšo zasedbo je pokazala Caval-leria.
Santa — Thallerjeva.
Lola — Korenjakova.
Turiddu — Valentinov.
Alfio — Cvejić.
Lueia — Smolenska.
Izmed vseh je bil najsrečnejši včeraj še Cvejić. Glasovno. Njegova raz-burljivost v prvem delu pa ni v skladu s ponosno, prezirno mirnostjo konca. — ■ Thallerjeva ni bila tako glasovno sveža kot dostikrat. Motil jo je v igri menda tudi ne kaj srečni partner Valentinov. Korenjakova ima otroško naiven flasek brez izrazite barvitosti. Prihajati mora na oder iz daljave in pesem mora polagoma naraščati Čutiš pa, da pevka stoji ves čas za odrom na enem mestu. Smolenska za manjše, epizodne vloge, na pr. v Brivcu itd., še gre, a resnejšim stvarem glasovno ni kos.
V drugič sem   slišal Valentinova, j Slišal sem, da je Turiddu njegova naj- j boljša partija. Za njega morda, za nas ne. Na pevcu kar vse trepeče od napora, bojiš se nesreče. Zdi se, kakor j da mu primanjkuje zraka. V parter, sli-
šfh njegove vzdihe po kon"i.-ih visokih tonih. Kadar raste v višino, pričakuješ neobičajnih, silnih, zmagujočih tonov. A ravno tam se mu nit odtrga in poslušalec ostane na cedilu. Višina je plehka, brez zanosa, kakor z vrvjo kvišku za vrat potegnjena. To ni tenorist, ki naj bi na našem odru pel prve partije. Žal, razvadili so nas in sedaj je križ z nami. Vrh vsega pa bomo morali poskušati ves čas zopet petje v jeziku, ki ga velika večina publike ne razume. Tudi danes je bilo gledališče skoro prazno. »V vodnjaku« je dirigiral prepridni Ba-latka, Cavallerio pa temperamentni Neffat. Debevčeva režija obeh del ni bila baš prvovrstna, kar kaže zlasti zbor, n. pr. v Cavallerii z lesenimi začetnimi nastopi In tako se je začela nova se-zija! —č.
Socijalna poezija.
Socijalna poezija je stara, kakor je star organizirani človeški rod. V blaženih starodavnih časih, ko je pračlovek živel pod milim nebom ter se hranil s plodovi divjih rastlin, se je izražalo, njegovo čutenje samo v obliki neposrednih stikov z velikim In zagonetnim svetom, ki ga je obdajal. Vse misli In vse njegovo duševno nehanje je bilo usmerjeno k edinemu cilju, da doseže edin-stvo In harmonijo z velikimi neznanimi silami, od katerih je bil v življenju popolnoma odvisen, ker ni Imel tehničnih sredstev v borbi za svoj obstanek. Predhistorični človek, ki je živel popolnoma zase, opeva svoje občutke v najvišjem In prvotnem pomenu te besede. On poje, kadar se raduje in plače kadar ga teže skrbi In življenske nadloge. Njegovo umetnost opredeljuje čisto fiziološki proces.
Sele pozneje, ko je postala rodbina za človeka neobhodno potrebna in ko je začel polagati temelje sedanje Človeške družbe, se pojavi v umetnosti prvič čut socijalnosti, tj. opredelitve odnošaiev napram bližnjemu, napram drugim ljudem in celotni družbi Socijalna poezija ali bolje rečeno socijalno li-teraturno ustvarjenje je delo historičnega človeka. Osnovni motiv tega ustvarjanja je večinoma, da ne rečemo absolutno nravstvena dolžnost priznanje nravstvenosti kot podlage vezi, ki vežejo posamna bitja ter urejujejo medsebojno življenje človeške družbe kot celote. Socijalna poezija je torej v tem slučaju moralna poezija. Mnogim je ta definicija morebiti še neznana. Dasi-ravno dan za dnem špekulirajo s to opredelitvijo, četudi so tako spačili njeno vsebino, da jo istovetijo z najnižjimi instinkti in človeškimi nagnenji, vendar si prizadevajo na vse načine, da najdejo z njeno pomočjo j smisel umetnosti sploh ter jo silijo vedno v j ospredje, kadar se govori o človeškem du- ; ševnem delovanju. In če jim Še tako govo- | riš, da moralna poezija ni istovetna z moralistično poezijo, in če se še tako trudiš, dokazati, da socijalna poezija ni partijska poezija, oni tega kratkomalo ne razumejo. Govore o socijalni poeziji. Zlasti zadnja leta se mnogo razpravlja o tem problemu. Veliki dogodki ki so v.temelj i»r#twii.«^.^ i
postavili naloge človeške kulture in težnje človeškega duha v novo luč, so nedvomno v marsičem spremenili tudi naziranje glede umetnosti ter globoko prerodih smisel umetniškega ustvarjanja.
Svota dosedanjih vrednot je potrošena. Vse blodnje in zmote so ugasnile kakor dogorele sveče. Strašna duševna razdvojenost višek tragedije vsake zgodovinske epohe — sili v dušo človeštva, ki se v svojih socijalnih in umstvenih temeljih spreminja. Človeštvo menja svoj nazor o nravstvenosti, ono išče pot v novo carstvo člo-večanstva, ki je izraženo v eni besedi »dobro*. Ali je čudno, da vejejo novi vetrovi tudi v umetnosti da se spreminjajo sredstva« metode in cilji? Ali je Čudno, da so se poleg genijev podredili temu pritisku novega življenja tudi slabi In omahljivi? Razumni ljudje stopajo v novo epoho z oduševljenjem, skoraj bi rekli z religioznim fanatizmom. V srcu jim živi ogromna misel prošlosti in v globoki zavesti, da se bliža prerod Človeštva, da vstaja Iz teme bodoči človek, se tudi sami spreminjajo. Po tem jih lahko spoznamo. Drugi ki ne morejo doumeti tega epohalnega preloma v zgodovini človeške družbe, so podrli za seboj vse mostove, boje se novih In tako stoje nad globokim brezdnom, ne da bi vedeli, kako priti na ono stran. Žive tja v en dan, sovražijo se In pobijajo, podobni so zverem, ki si trgajo košček mesa iz ust
Človeški duh hoče najti pot k dobremu, ki se zrcali v njegovi neumrjoči duši. Teh potov Išče tudi sodobna poezija. Zato je vsa polna družabnosti In socijalnosti. Samo ob sebi je umevno, da ta čut socijalnosti ne pomeni sentimentalne gonje za osebnim blagostanjem in srečo. In dokler umetniki sami ne bodo razumeli, da to ni nesmiselni punt mase, ki ga je treba osmisliti z nasiljem in opravičiti z osveto, dokler ne utihne najmanjši korak satanskega kola vseh slučajnih ljubiteljev pesnikovanja ln pustih, laž-njivih fraz, dotlej socijalna poezija ln socijalno literaturno ustvarjanje ne bo Imelo svoje vrednote.
★  ★ ★
— Dr. Ivana Tavčarja zbrani spiši. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek- Izza kongresa. Izdala in založila Tiskovna za dru* ga v Ljubljani 1924. XVII. in 548 strani. Cena broš. Din 84. celo platno Din 100, pol* usnje Din 105. — »Izza kongresa« predstav« lja v našem pripovedništvu docela svoje« vrstno umetnino tako v svoji obširni zasno* vi, kakor tudi v stilističnem oziru. V okvi* ru ceremonijalnega sijaja, ko so se ob pri* liki svetovno znamenitega kongresa 1. 1821 obračle oči vsega sveta v Ljubljano, nam je Tavčar predstavil z njemu lastno plastiko celokupno galerijo domačih tipov ne samo iz plemiških, ampak tudi iz meščanskih ro* kodelskih in celo najnižjih slojev, da ilu* strirajo kulturnozgodovinsko obeležje sta« re Ljubljane v predmračni dobi. Poklical nam je v spomin tedanjo ljudsko šolo z zloglasno Kapu sovo »rajtšolo«, trnovske ri* biče z oblastnim Čel j ustnikom na čelu, za« loške brodnike in čolnarje in nekdaj tako značilno osebo naših cest oblastnega »štoru grajtarja«. Pri »špickramarici« Dagarinki se seznanimo s tedanjo slovensko meščansko družino, pri imoviti Češkovi gospej prisluž* kujemo opravi j ivim trgovskim in uradni« škim soprogam, a pri veselem Andr. Amo* letu rodoljubnim pogovorom maloštevilnih tedanjih naših literatov. Enako spretno se kreta pisatelj v družbi visoke evropske gospode, med starimi ljubljanskimi patriciji, na meščanskem balu, kakor tudi v skrom* nih predmestnih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb Tavčar sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno nameravanega »zgodovin« skega romana« nastala tekom triletnih na« dalje van j v »Ljubljanskem Zvonu« pestra kronika kongresne dobe. Poleg idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luize Triurno* ve do Metternicha je razvil pisatelj celo vrsto ljubavnih zgodb iz meščanskih krogov. Kot vodilni slovenski napredni politik je Tavčar često krepko podčrtal protikleri* kalno tendenco svoje dobe, a ideje onih Časov, boja med absolutizmom in ustavnost« jo, se je komaj dotaknil, kakor je sploh glavnima osebama tedanje dobe, carju Ale* ksandru in Metternichu, odkazal le postranski vlogi. Hotel je pač biti naš domovinski pisatelj, glasnik naše stare Ljubljane. — Pomen Tavčarjevega dela »Izza kongresa« je urednik dr. Prijatelj v uvodu vsestransko ocenil ter s to študijo podal dragocen prispevek k umevanju našega pisatelja. Uvod izpopoljuje knjigi dodane opombe na 66 straneh drobnega tiska, ki pričajo o brez-primerni natančnosti in vestnosti urednikovi. V njih je iz neštetih virov zajel zanimivo gradivo v ilustracijo kongresne dobe in Tavčarja samega. Zato mu bodo resni bravci nadvse hvaležni. — Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Dr. Pajnič Edvard, Civilnopravni red v praksi I. zv. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 30 s poštnino 1 Din več. Knjiga obsega kratko navodilo za avskultante, mlade sodnike in odvetnike, kako se sestavljajo tožbe, zapisniki pri sodiščih In sodbe. Pri vsakem praktičnem primeru so citirane zadevne zakonite določbe, tako da podajajo obravnavani primeri popolno sliko, na katerih določbah zakona se osnivajo. Knjiga se naroča pri TI* skovni zadrugi v Ljubljani.
— Meštrovlčeva Izložba ▼ Newyorku.
Naš umetnik Ivan MeštroviČ odpotuje 10. tm. preko Genove v Nevvork, da otvori tam Izložbo svojih del.
ff
ZLATO T
pride v
6331
ELITNI KINO MATICA.
Danes to jutri Se drugI del prekrasnega filma GOSTA BERLING.
Julijska Krajina.
Pravni vestnik.
— »Prava! Vestnik-, list za pravoslov-je in pravosodje, ima v svoji septemberskl številki nastopno vsebino: dr. Metod Dolenc (Ljubljana): Kultura in kazensko pravo v luči pravne zgodovine; dr. Edvard Pajnič (Ljubljana): Vsebina listine In načelo publicitete javne zemljiške knjige; Pravna uprava obmejne lastnine v novih j provincah; Odloki in zakor i. f!i Ve- j
Sokolstvo.
PRIHOD SOKOLSKIH ŠTAFET V LJUBLJANO.
Obe naši največji sokolski župi: Ljubljana In Ljubljana L sta priredili v nedeljo štafetnl pohod svojega članstva v Ljubljano. Za prireditev, ki je bila prva te vrste, je vladalo veliko zanimanje ln udeležile so se je različna sokolska društva.
Zupa Ljubljana in Ljubljana I. sta odposlali v vse izhodne točke nadzira teli e, ki so morali štafete kontrolirati, ter so morali štaietnike ob progi spremljati na kolesu, na konju ali na vozu. Društva, ki so se udeležila tekmovanja, so morala svoje članstvo razvrstiti ob progi. Vsak štafetnik, ki Je dobil v roke leseno palico, ki so vsebovale pismene pozdrave, naslovljene na starešinstvo JSS, je moral v hitri holi prehoditi pol km ter nato palico oddati svojemu nasledniku.
Izhodne točke tekmovanja so bile: Lož, Kranj, Kočevje, Kamnik, Brdo, Borovnica, Litija. Štafete so startale ob različnih časih z oziroma na večjo ali manjšo razdaljo proge, na cilj pa bi morale dospeti vse štafete v istem času. Štafete, v katerih so tekmovali člani, članice in tudi že stareiši člani, so dospeli na cilj v razmeroma dobro doseženem času in sledečem vrstnem redu.
Prva je dospela štafeta iz Loža, ki je hodila po cesti Lož, Cerknica, Rakek, Planina, Logatec, Vrhnika, Ljubljana. Odhod iz Loža ob 6.36, prihod v Ljubljano 13.40; skupal 73 km v 424 min. 1 km povprečno v 5 min. 48 sek. Diuga Kranj - Ljubljana, odhod 12.01, prihod 14.27, 23.5 km v 146, ! 1 km v 6 min 12 sek. Tretja Kočevje, Rib- ! niča, Sodražica, Velike Lašče, Ljubljana odhod 7.10, prihod 14.35, skupaj 67.5 km v 445 min., 1 km v 6 min 30 sek. Četrta Kamnik-Lj ubijana, odhod 11.44, prihod 14.35, skupaj 28 km v 171 min., 1 km v 6 min. 6 sek. Peta Brdo-Ljubljana, odhod 12.19, prihod 14.44, skupaj 23 km v 145 min., 1 km v 6 min. 18 sek. Šesta Borovnica -Ljubljana, odhod 12.12, prihod 14.50, skupaj 24 km, 1 km v 6 min. 30 sek. Sedma Litija-Ljubijana, odhod 10.48, prihod 15.04, skupaj 36 km v 256 min., 1 km v 7 min. 6 sek.
Cilj je bil pred Narodnim domom, kjer se je zbralo precej občinstva.
Po končanem tekmovanju so odšle vse
štafete v savezne prostore v Narodnem
domu, kjer je tekmovalce pozdravil brat
Bajželj, ki je obenem prečitaJ pozdravna
pisma. O pomenu štafetnega tekmovanja je
predaval brat Švajger.
* *
— Sokotsko gledališče v Radovljici vpri* 1 zori v nedeljo dne 12. t. m. ob pol štirih popoldne tretjič in zadnjič historično dramo »Angelo, tiran paduanski«, ki je pri obeh prejšnjih vprizoritvah žela veliko priznanje.
— Smrt gospe Karle Ponikvarjeve. V
Trstu je preminula - ga. Karla P o n I k v a r-j e v a. Kdor je poznal intenzivno delo tržaških Slovenk pred leti in tudi sedai, ve dobro, da je bila prvoborilka za to ženstvo pokojna gospa Karla Ponikvarjeva. Kot predsednica bivše Ženske podružnice Sv. j Cirila in Metoda Jo je povzdignila na prvo j mesto v podružmškem delovanju, kot i predsednica zavoda Sv. Nikolaja je s svo-Jim neumornim trudom dala zavodu dobro • ime in ugled, sodelovala je tudi pri raznih ! drugih organizacijah, bila vrla igralka na tržaškem odru in sploh povsodi, kjer je bilo treba delati za našo narodno stvar v Trstu, je pokojnica krepko pomagala. Vojna je uničila razne slovenske institucije, kar je vrlo Ženo neizmerno bolelo, da je pričela bolehati. Pokojnica je polna dobrega duha ln energije, podjetnosti, izborna govornica, vzorna organizatorica. Slava spominu ge. Karle Ponikvarjeve.
— Občni zbor akad. ter. društva »Istra- se je vršil v Opatiji Bila so zastopana vsa akademična ferijalna društva iz Julijske Krajine. Tajnik ie podal poročilo o delovanju društva In načrtal zajedno vse društveno delovanje od leta 1914 dalje. Na-glašal je potrebo skupnega dela med akademiki. Sprejeti so bili važni zaključki za nadaljno društveno delovanje. Za častna člana sta bila imenovana dr. Stanger in dr. WUfan.
— Podatki o zadnjem ljudskem štetju. Sežanski okraj šteje prebivalstva 29.609, okraj Idrija 14.352, okraj Postojna 44.917, okraj Trbiž 8.419, dve slovenski občini (Doberdob in Devin) v tržiškem okraju štejeta 1132 ljudi, v gradiščanskem okraju 3 slovenske občine (Biljana, Kožbana, Dolenje) štejejo prebivalstva 4032, Idrija ima prebivalstva 5427, Postojna 4521, Trbiž 4068, nadalje Komen 2424, Nabrežina 1831, Sežana 1682, Knežak 3006. Sentpeter 3105, Trnovo, Vipava 1425.
— Štiri gostilne namesto cerkve, Pri porotni razpravi proti H. Zerjalu in A. Ko-siču iz Pliskovice, katero smo že omenili, je orisal branitelj poslednjega odvetnika dr. Zernnaro Pliskovico kot kraj čudežev, navajajoč pripovedovanje, da se je neki kmetici iz Pliskovice prikazala mati božja na drevaki* /Nmi
ti Božja na nekem drevesu.) Glas o čudežu je živahno odmeval in v Pliskovico se je vršilo pravo romanje, dokler ni posegla vmes oblast. Kmetje v Pliskovici so s to nazdev-no prikaznijo Matere Božje zahtevali pravzaprav cerkev ali avstrijske oblasti jih niso uslišale, pač pa je Pliskovica dobila štiri gostilne. Nevednost in alkoholizem. Branitelj je nadalje navajal v svojem zagovoru, da je bila ena hiša porušena, ali če se je zgodilo s tem kaj hudega, se je zgodilo tudi nekaj dobrega, ker je izginila ena izmed go-stilen, v kakršnih se rodi gorje kmetskemu prebivalstvu.
— Napadla moža s sekiro. 31 letna Elizabeta Rebula, žena trgovca Leopolda Rebule, je bila že dalj Časa zelo razburjena, ker ni šla trgovina, katero imata tako, kakor sta želela. Mož je moral poseči celo po ženini doti, da pokrije primanjkljaje trgovine. Nastali so prepiri med njima in ko sta se te dni neki večer zopet kregala, je potem, ko je mož zaspal, žena pograbila sekiro in ga udarila Štirikrat po glavi. Obležal ie ves krvav in nezavesten. 2ena je vzela sv->ja dva otroka in bežala k svojim starlšem. Tam so jo aretirali. Moža so s težkimi ranami na glavi in na roki prepeljali v tržaško bolnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je nevarno.
— Kruh se ie podražil z včerajšnjim dnem za 20 stotink pri kilogramu navadnega, za 10 stotink pri kg rjelega kruha. Tako je sklenila občinska komisija za nadzorovanje cene kruha v Trstu. Za finejši kruh je puščena pekom popolna svoboda. Nova cena kruha bo odslej tale. 1 kg navadnega kruha L 1.70, bel kruh 2 liri, fin kruh L 2.20. Med nižjimi sloji narašča ljuto ogorčenje. To še toliko bolj, ker so v zadnjem času tudi pri drugih živilih cene poskočile. Italijanski gospodarji zahtevajo, da mora vlada ne-peri vse sile, da se zviša pridelek pšenice, tako zmanjša uvoz žita, katerega bo letos treba za 27 milijonov stotov vsled slabe letošnje letine, na kar bo mogoče držati cene za kruh primerno, tako da ne bo ljudstvo baš s kruhom obremenjeno.
— Fašistovsko junaštvo. Te dni ie sedel onorevole Giunta v Rimu pred neko kavarno. Bilo je proti večeru. Mimo pride neki raznašalcc listov In na vse grlo zakričl ime lista in senzacijo, da bo onerevole Gi« unta odstopil. Kar prebledel je Giunta. slavni tržaški poslanec in še slavnejši požigalec slovenskega Imetja, vstal burno s svojega stola in planil na cesto nad ubogega razna« šalca ter ga pretepel in udaril v obraz, da je revež ves krvavel, nato pa je Giunta zav-pil: >Jaz nisem odstopil in tudi ne mislim odstopiti! Potem se je junaško vsedel nazaj na svoj stol.
izpred sodišča.
— Poravnajte se! Silno žaljivk rade nepremišljeno in v hipnem razpoloženju in veliko neprilike sledi razbrzdanim govoricam, posebno še če so zasoljene z grdimi psovkami. Toda kes pride večinoma prekasno, ko že drži prenagljene besede ka-. ženski sodnik v svojih aktih. Tako je očitala neka huda Ženska svojemu sostanovalcu, da ji je ukradel ključ iz okna na hodniku. Kakšen namen bi imel mož s ključem, tega se ni ugtovilo. Res pa je, da so našli kasneje ključ pod oknom med deskami. Žena je bila obsojena radi te neprevidnosti na 4 dni zapora. Ker se ji je zdela ta kazen le malo previsoka je pri vzkllčni obravnavi končno le priznala, da je delala možu krivico, na kar je senat premenil obsodbo od 4 dni zapora zapora na 50 Din denarne globe, tako da bo ta prenagljenost vštevši poleg kazni še druge stroške, kljub temu še precej draga.
— Podzavestna dejanja? Napil se je izjemoma neki domač trgovec, ki je sicer jako trezen in miren človek. V pijanosti je naletel mož na stražnika in kot je običajno, sta prišla do spora. Ker pa ie vsak pijanec malo siten, se je zgodilo, da je tudi on na-hrulil stražnika z ne baš izbranimi izrazi in ga je navsezadnje po aretaciji pritisnil parkrat tudi ne nežno ob zid. Pri obravnavi se je zagovarjal mož s polno pijanostjo in je ugotavljaj njegov zagovornik, da je izgubil vsled različne obilne pijače svojo razsodnost ter, da so bila vsa dejanja, ki bi možno kazala, da je bil mož vendar le še pri zavesti in da je vedel kaj dela, samo takozvana podzavestna dejanja, za katera dotičnik pred kazenskim zakonom ni več odgovoren. Senat je veroval zagovoru in je podzavestnega pijanca za enkrat Še oprostil.
— Češmin so kopali. Trije podjetni možakarji iz Vrhnike so napravili s trgovcem Stularjem pismeno pogodbo, da bodo kopali zanj češmin ln so se domenili, da dobe za vsak kg 50 kron. Odšli so v gozde, ker pa so rabili denar za hrano so dobili Stularja vsega skupaj 2190 Din predujma. Zgodilo se pa je, da so naleteli na drugega kupca, ki Jim je plačal 10 kron več za kg ln prodali so njemu Stularjev Češmin. Obtoženi so bili radi goljufije, toda senat jih je oprostil, ker se ni moglo ugotoviti potrebnih znakov hudodelstva in Stular takrat še ni postal lastnik česmina.
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »Človek pred 100.000 leti« Kino Ideal: »Grbec iz No tre Dame«; n. del. .    .   . ...
nevne vesti.
V Ljubljani, dna 7. oktobra 1924.
Zda} molče - . . /   •":;
Ko se je pred leti reševalo Talutno
vprašanje v naši novi državi, je bila &LS prva, ki je protestirala proti zame* Ojavi dinarja za krono v razmerju 1 : 4. •Slovenec« je pisal takrat tako« le: •Ako se liberalna stranka strinja • tem* da se ljudstvo oropa za tricetrt premoženja, naj gre še dalje za tedanjo vlado, ki vodi v propast. Mi se s tem rešen jem ne zadovoljujemo* protesti* ramo kar naj energične je na za vraten način rešen j a valutnega vprašanja in zahtevamo, da vlada sistirm svoj* rasam nje do sestanka parlamenta, ki je edini merodajen o tako vitalnem vprašanju izreči odločilna besedo. SLS je storila svojo dolžnost, opozarjala je pravo* časno na pretečo nevarnost, s katero boče vlada oropati posestnikom krone tri četrt njihove vrednosti... Mi nikam kor nismo in statu cridae, zato tudi vsa valutna rešitve, ki po konkursu di*>, odločno in brezpogojno odklanjamo. Tisti pa, ki danes brez nas (to je bil že takrat glavni argument SLS- opom* ha uredn.) samolastno razpolagajo. z našo imovino, naj pazijo, da nas zares ne spraviio na — boben.«
To so bili časi. ko SLS nI bila na vladi. Zato je rohnela proti zamenjavi dinarja za krono in izrecno naglašala, da protestira, ker se rešuje ta problem brez nje. Permutacije so sploh bistvo klerikalne politike. Kadar niso pri ko* ritih, protestirajo gospodje okrog SLS proti vsemu, karkoli dela vlada, čim pa so se dokopali do vladnih jaali, je konec protestov in skrbi za slovensko ljudstvo.
Tako vidimo tudi zdaj, ko vedre fn oblače v Beogradu štirje klerikalni mi* nistri. Stranka, ki je pred leti kar naj* energičneje protestirala in odločno od* klanjala dinarsko zamenjavo za krono v razmerju 1 : 4, se danes niti ne zmeni za glas vpijočih v puščavi itaro*vpo« kojencev, ki jim vsi protesti in prošnje glede izenačenja z dinarskimi vpoko* jenci nič ne pomagajo. Kdor osla lovi, mu sena moli, pravi naša prislovica. SLS je obetala volilcem raj na zemlji, saklinjala se je, da da Sloveniji poleg avtonomije Se nebroj drugih ugodnosti, ki bi osrečile slovensko ljudstvo; zdaj, ko sede tigri na ministrskih stolčkih, je pa naenkrat konec vseh obljub. Staro* vpokojenci, ki morajo stradati in živo* tariti od svojih beraških kronskih po* kojnin, so zaman trudijo dopovedati klerikalnim ministrom, da je zdaj, ko so na vladi, najlepša priložnost vsaj deloma popraviti škodo, ki so jo trpeli prečanski kraji vsled zloglasne zame* njave dinarja. logično in pošteno bi bilo, da se SLS zdaj zavzame vsaj za te reveže in izposluje njihovo izenače* nje z dinarskimi vpokojenci. Seveda te logike in poštenosti SLS ne pozna, ker je v besedah in obljubah velika, v dejanjih pa majhna.
★ ★ * ... Francozi za našo omladino. Francoska vlada Izkazuje novo pomoč naSi onilaćini. Tadi letos je pokazala svo,o veliko naklonjenost do nafih nilndih intelektualce v. Komisija v Beogradu, kateri predseduje Iiancoskl p> 5'anik O. de Biiiy, ie izbrala š«*irai%t naših dijakov, mladih profesorov ln umetnikov, kateri bodo pos *at! na Francoskem šolsko leto 1924'25. (no-vember-avgust) prejemajoč od francoskega ministrstva zunanjih zadev po 5eststo strankov na mesec. Imena pitomčev: Babunska (Veles), Berus (Ljubljana), Bonifačič (Krk), Garzačić (Boka Kotorska), Karlin (Ljubljana), Korbler (Zagreb). Markovijc Milan (Kolari), Maksimovič Desanka (Beograd), Milačič Dušan (Beograd), Prezelj Josip (Ljubljana), Pržić (Beograd), Ra-stovčan (Ruma), Rupčfc Luka (Zagreb), Varičak Bogdan (Zagreb). Razveo teza bo francosko prosvetno ministrstvo vzdrževala še nadalje osemdeset štipendistov, ki bodo dobivali po 450 frankov mesečno. Te štipendiste Izbere komisija v Beogradu, v kateri je zastopano tudi naše prosvetno ministrstvo. Sedaj so vsa mesta zasedena. Francoske štipendije se Izplačujejo koncem vsakega meseca. Vsak dijak mora biti upisan na kaki francoski univerzi ali višji šoli. Novi pitomci morajo podati overovljene prevode svjjih maturantskih in univerzitetnih sprče-val ter krstnih listov.
Invalidski zakon. Vlada je predložila narodni skupščini invalidski zakon v razpravo. Minister za socijalno politiko bo na prvi seii narodne skupščine predlagal nujnost zakona. Narodna skupščina gotovo sprejme predlog ministra za socijalno politiko ter bo zakon razpravljala po skrajšanem postopku, kakor to določa skupščinski poslovnik.
— Vinogradniki ne dobo sladkorja za polovično ceno. Finančno gospodarski odbor ministrov je na včerajšnji seji odbil predlog poljedelskega ministrstva, da bi se vinogradnikom sladkor, jj polovično figflp^
— Razvrstitev sodsJkov. Minlsti-
ska komisija v pravosodnem xi istr-stvu je uvrstila sodne pisarje iz 9*1. v 8/L, sekretarje prvoinštančnih sodišč ta 8. skupine v 7/1.
— Vladina podpora mestni občini. Kakor smo it svojeCasno poročali, je poljedelsko ministrstvo dovolilo iz proračuna ta leto 1923/34 podporo ljubljanski občini v znesku 800.000 dinarjev. Ta podpora je določena za regulacijo Save, Id ogroža ljubljanski vodovod. Poljedelsko ministrstvo je te dni nakazalo ta znesek.
— Imenovanja novih podporučnikov. Kakor amo ie javili, ja Nj. VeL kralj Aleksander I. podpisal ukan vojnega ministri' stva, t katerim je 352 gojencev vojne aka* demlje Imenovanih za podporočnike. Od alovenakih absolventov vojne akademije so iemnoveni: Rata j Ermin, Seneer Zdrav« ko, M a g al Anton, Dolialek KaroL Le» man Friderik, Plrl Rudolf, Novak An* ton. Si 6 Jurij, i I mene Ivan, Zavee Karol, Čer ne Anton, Letni Friderik, Le ban Stanko, Berbaldi Josip, Bo* ilč Mirko, Studa Pavel Spra je Teofil. Val imenovani ao prideljeni k raznim pehotnim polkom. K artiljeriji tO prideljeni sledeči Slovenci: Babi 6 Ivan, K rop ar Ivan, Bjelaje Slavko, Lnkman Anton, C m t a r Anton, S t o d e Marin, K o a Ljude« vit, B r a J d i e Ivan. O k o r n Božidar, T o« 11 r Fran, Adamič Emil. Rop Srečko, Regel Stepen, Slapar Andrej, Zorko Vladko, M a k n e d a Ivan, Pukmajater Bogomir ln Lang Josip. K konjenici sta pridel jena: B a k a r e o Edvard In Zagat Ivan. K Inženjerskim Četam pridejo: M a* rolt Milo«, Šalamun Janko, Koin jek Frane, Kosec Milan, Kranjc Josip, Nor* mali Ivan, Valenta Vladimir, Ore« hek Karol, Skok Anton in Piši Zoran. H kraljevi gardi so dodeljeni: 2ak Jaro* slav, M a r u i i č Ivan in konjeniški podpo* ručnik B a k a r e č Edvard.
— Kongres iugoslo venskih železničarjev. Pretekli teden se Je vršil v Beogradu kongres organizacij jugoslovenskih nacionalnih železničarjev. Kongresa se je udeležilo nad 300 delegatov Iz vseh važnejšiK centrov naše države. Zelo številno je bila zastopana organizacija iz Slovenije. Kongresu so prisostvovali tudi zastopniki prometnega ministrstva. Sam prometni minister je pozdravil glavno skupščino z daljšim govorom, v katerem je izjavil, da se bodo glavna vprašanja, ki se tičejo položaja železničarjev, vedno obravnavala sporazumno z njih organizacijami. Prometno ministrstvo je že izdelalo pravilnik o službenih oblekah, v kratkem se prične revizija zakona o drž. prometnem osobju. —-Kongres je sprejel več resolucij, ki se tičejo zahtev železničarjev glede Izplačila razlike plač, glede sodelovanja železničar* skih organizacij pri zakonodaji, glede prevedbe pomočniškega osobja po novem zakonu, glede delavske socijalne zakonodaje in glede raznih humanitarnih fondov. Kongres je sklenil, da se izdaja za člane organizacije posebno oficijelno glasilo »Glasnik j ugoslo venskih železničarjev«. Ta list bo izhajal v 15.000 izvodih. Končno je bil izvoljen nov osrednji odbor. Za predsednika je bil izvoljen Andra Petrovič.
— Začetnikom v državnih službah prosto vožnjo! Pišejo nam: »Danes, ko doseže že par romarjev. Izletnikov ali zborovalcev z lahkoto polovično vožnjo na železnicah, morajo novoimenovani državni nameščenci potovati na novo službeno mesto na lastne stroške. Vzemimo, da je takemu kandidatu določena služba kje v Dalmaciji ali južni Srbiji. Samo za vožnjo in prevoz prtljage izda toliko, kolikor bo zaslužil prva dva meseca. Pri vsem tem pa je itak znana počasnost z nakazilom prve plače. Kje naj vzame kandidat Iz revne rodbine denar za drago vožnjo in za preživljanje do tedaj, da se mu nakaže borna plača? Kreditirati takemu novincu, posebno ako je v kraju popolnoma neznan, pač ne bo nihče hotel. Sploh pa tak beraški nastop državnega nameščenca mučno vpliva na avtoriteto in neodvisnost v izvrševanju službe. Bilo bi čisto enostavno in brez škode za državno blagajno, ako izda prometni minister odlok, da vsak, ki se izkaže z novim dekretom, ozir. še s potrdilom pristojne višje oblasti, dobi pri železniški blagajni ali popolnoma prosto vozovnico (kakor vojaški novinci ali k orožnim vajam klicani rezervisti) ali pa vsaj polovično karto.
— Prodaja špirita. Trgovinsko ministrstvo je predlagalo finančnemu ministrstvu, da naj se v bodoče prodaja špirita trgovcem, ki poleg tega tržijo z alkoholnimi pijačami, dovoli samo v zapečatenih steklenicah aH sodih z etiketo in varstvenim žigom dobavne tovarne.
— Katero nase učltelistvo aaj gre v Srbijo. Is učiteljskih krogov nam pišejo: Ne vem, ali je smatrati za resna najnovejše časopisne vesti, da se namerava odvisno učltelistvo iz Slovenije namestiti v Srbiji. Dojimo se, ako bi prišlo do tega. da se bo pri tem zopet uganjalo politično strankarstvo. Učiteljstvo, ki je v naprednih organizacijah, naj bi šlo baš zato, da se napredne organizacije oslabijo, ven iz ožje domovine, njihovo mesto pa naj zasedejo partizanski protežirane!, v prvi vrsti na gojenke raznih kloštersklb zavodov. Stvar bomo pazno zasledovali ter vsako krivico pribili, ker po sedmih letih — a toliko časa ne bo treba čakati — vse prav pride. Cdnaka pravica, ednako dolžnosti za vse! Eno pa zahtevamo vsi stari izkušeni pedagogi brez strankarskih ozlrov. le Iz ljubezni do šole, naroda in države: ne pošiljajte iz rodnih krajev novincev! Kaj naj počne tak neizkušen mladenič, plaha mladenka v popolnoma novih razmerah! Ml stari Šolski voditelji predobro vemo, koliko vztrajnosti, potrpljenja in bla-gohotnosti j# treba, da se uvedejo novinci v učiteljsko službovanje doma, za katere
aa učiteljiščih. Najmanj 1 leto ie brezpogojno potrebno, da odsluži novinec (novinka) v domačih krajih. Ako potem ve. da ga po prvem leta lahko čaka premestitev med brate v južne pokrajine, se bo vsak prvo leto aa to primerno pripravljal s čita-nejem srbohrvatake književnosti, posebno pedagoške in zgodovinske s studiranjem geografije in etnografije Itd. Potreben pa bi bil sa take kandidate tadi vsaj enomesečni tečaj na državne stroške. In še nekaj! Ravno sedaj Čitamo, da Italijansko nasilje vrle na cesto do 350 učiteljev slovenske m hrvatske narodnosti Kam naj grejo 41 naši sotrpini drugam, kakor v Jugoslavijo. Vsi tisti, ki so kedaj učitelje vali v Istri, so Itak vajeni poučevanja v hrvatskem jeziku. Tem bi se bilo prav lahko prilagoditi na našem jugu. Sicer pa naj naši učitelji služijo doma In nikogar aaj se ne premešča nikamor, dokler se ne pokaže prava c ovisnost Bati se je, da bi pod klerikalno vlado »odvisnost« veljala za napredne učitelje tudi, če učlteljstva ne bo odveč!
— Vozni red na železnicah. Z ozlrom na netočne vesti, razširjene po slovenskem časopisju, da izide s 1. novembrom d. novi zimski vozni red. se čuti direkcija dolžna, opozoriti cenj. občinstvo, da ostane v celi Kraljevini SHS dosedanji vozni red v veljavi do 3. junija 1925. m ne nastopijo v tem pogledu do takrat sploh nobene spremembe. Na različnih voznorednih konferencah ki se sedaj vrše, se razpravlja že o novem voznem redu, ki stopi v veljavo šele 1. junija 1925.
— Kako drugod, kako pri nas. Pišejo narar Na jeseniški postaji sta se srečala dva znanca in se pozdravila: »Od kod pa?« »S tistega presnetega Laškega I« »Od kod TI?« »Iz tiste nemške Avstrije! Hvala bogu, da sem doma, kar oddahnil sem se, ko smo se pripellall skozi predor.« »In laz, kar kamen se mi je od srca odvalil, ko smo dospeli v Bohinjsko Bistrico. Sedal šele vem, kaj le svobodna država, kjer se lahko vsak giblje, kakor hoče. Da, da, tt fašisti, posebno če ne znaš italijansko, so ti povsod za petami; grdo gledajo človeka In ga nadlegujejo; nikoli več ne grem doli; če hočejo Italijani les, na] sami pridejo ponj.« »Tudi Jas sem srečen, da nimam več posla z Avstrijci Ukraden mi Je bil na planini vol, zvedel sem, da ie bil v Rožni dolini prodan ukraden vol in šel sem ga gledat, ako ni moj; imel sem dovoljenje za prekoračenje meje, toda, ko sem v gostilni zahteval kruh, ki ga v gostilni nikjer ne dobiš, in rekel, da ie drago vino, da je pri nas cenejše, so že prisil financi in me odpeljali Nihče nI hotel znati slovensko in me razumeti; končno Je prišel neki orožnik, ki Je obvladal naš Jezik, in me rešil nadaljnjih neprllik.« Tako sta si pripovedovala ta dva znanca In Je čisto prav, da sta sama poskusila in se prepričala, kako Je drugod in kako Je doma, ker Je pri nas še mnogo ljudi, ki ia-ljujejo za ljubo Avstrijo ln nočejo verjeti, kako se godi našim v Italiji. Vsakdo, ki še ni poskusil, misli, da Je tudi tam tako, kot pr! nas ,ko vsakdo lahko dela kakor hoče ln ko z vsakim tulcem postopamo prijazno In uslužno, včasih celo preveč lakaj-sko!
Iz Kranja. Pri občinski seji, ki se Je vršila v petek, se je sklenilo, pozvati meščane, da puste na svojih hišah napraviti električne žarnice, katerih tok bo plačevala mestna občina. Seveda pridejo v poštev le hiše, kjer Je luč v resnici potrebna. — Elektrarni P. Mayr In drug se je dovolilo postaviti na mestnem svetu potrebno število drogov za električno žico.
— Vsled ukinitve meroizkusnega urada se je sklenilo predložit! na merodajno mesto protest — V nedeljo se Je vršila na Prlm-skovem pri Kranju zanimiva vaj t kranjske gasilske župe, katere se Je udeležilo nad 20 društev. Prisostvovalo Je tudi mnogo občinstva, ki Je občudovalo disciplino in vztrajnost te obče koristne organizacije.
— Tovarna na Oaštelu Je že pričela z delnim obratom. Za puškarno pa Je došlo ved vagonov novih in modernih strojev, k! bodo v najkrajšem času montirani ter pričeli obratovati.
— Stalna avtomobilska proga se uvede med Sušakom in Ciikvenico in sicer v ponedeljek sredo in petek.
~ Nova veterinarska stanica se napravi v Vir-Pazaru v svrho pregledovanja živine ob albanski meji pri uvozu ln Izvozu.
— Dve štipendiji za češkoslovaške vl-sokošolce. Naša vlada je določila dve štipendiji za češkoslovaške visokošolce in sicer ima ieden poslušati slavistlko, drugi pa zgodovino na univerzi v Beogradu. Stipendija znaža 2400 Din na mesec.
— 2elesniika konferenca v Rimo. Dne 15. t. m. se sestane v Rimu železniška konferenea, ki bo razpravljali o ivedbl rimskega sporazuma glede Južne železnice. Na to konferenco so povabljeni zastopniki vseh intereslrsnih držav. Jugoslavijo zastopalo načelnik v prometnem ministrstvu Avramovlč, Inšpektor Pa nič In član reparacijske komisije na Dunaju dr. Bončina.
— Shod stanovanjskih najemnikov. Po poročilu is Beograda je bil v nedeljo zbor stanovanjskih najemnikov, katerega se je udeležilo okoli 2000 oseb. Na dnevnem redu ie bilo vprašanje o gradnji novih stanovanjskih poslopij. Za vso državo bi morala dati vlada na razpolago 510 milijonov dinarjev. Stavljen je bil inicijativni predlog, da se vltda potom posebne spomenice naprosi za akcijo, ki stremi za tem, da se nagrade stt-nevanja državnih uradnikov. Sprejeta je bila tudi resolucija k načrtu novega stanovanjskega zakona, H zahteva, da se skliče anketa hišnih posestnikov ln najemnikov, ki naj bi javno razpravljala e zakonu.
— Predala stare vojaške opreme s« bo vršila dne 22, oktobra ti Pri oddelku zavoda sa Uradu vojne odeče v Skoplju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Škodljivci vinogradov so škorci, ki se pravkar v silnih jatah spreletavajo s *oUa x vinograda ln poten soctt suprot*
no. Take jate škorcev štejejo po pet-, šest sto glav in še več. Gorje vinograda, kamor sedejo ti požrešneži. Posamezne trte obero tako, da ne ostane nid ena zagoda na nje. Koliko grozdja pa razkljujejo in raztresejo po tleh. Škorci se sedaj selijo na jug. Drugače je škorec, ker uniči nebroj mrčesa ln je sicer ped zaščito zakona v varstvo ptic.
— Poljske miši so se letos nenavadno razmnožile. Ponekod so uničile kar cele njive krompirja, tudi so napravile silno mnogo kvare na ajdi in koruzi. V mišinah je nakopičenega mnogo žita za prezimova-aje; otrocyi pa pridno plenijo te zaloge.
— Drzen rop v Splita. Kakor javljajo lz Splita, je v petek podnevi neznan storilec vdrl v stanovanje Rozalije Flajpan, jo zvezal in odnesel 78.350 Din. Zdi se, da je bil napad fingiran in policija ie uvedla obširno preiskavo.
— Železniška nesreča. Na železniški postaji Crdut sta skočila 2 vagona s tira. Proga le bila raztrgana v dolžini 30 m In znaša materijalna Skoda 350.000 Din.
— Kačakl napadli In odvedli poštarja.
V bližini vasi Lisičje (okrai Veles) so kačakl vjeli občinskega pismonošo Alijeviča ln ga odpeljali. Za vjetega Alijeviča zahtevajo kačaki 100 turških lir odkupnine.
— Senzacijo na len samomor v Osijeka.
V petek zvečer se je ustrelil v gostilni Skokič v Osijeku 64-letni vpokojeni stotnik Anton Jung, nahajajoč se v veseli aru-žbi svojih prijateljev. Bil je mrtev na licu mesta. Predno je izvršil samomor, Je napisal pismo sledeče vsebine: Gospod prof. Matoš, tu pri mizi. Končal sem svoje Življenje v prijetni družbi in pozdravljam Vašo rodbino.« Dalje sledi: »Z Bogom vsi navzoči! Želim, da se me pokoplje v moji uniformi. Pozdravljena gospa Bauer! Okrasite moj grob s cvetkami! Vzrok samomora: Neozdravljiva bolezen. Živela Hrvatska I Jg.c
— Kozolec je pogorel v nedeljo večer posestniku Ignaciju Bakšetu v §t. Jerneju na Dolenjskem. K sreči je pihala burja, kajti sicer bi se bil ogenj gotovo razširil tudi na ostala gospodarska poslopja, ki so vsa krita s slamo. Ogenj je nabrže zanetila zlobna roka. Ker je zgorelo tudi mnogo živinske krme, je povzročena škoda znatna. Zavarovan je bil za celih sto kron.
— Nadležen delomržnež. Zadnje čase se klati po Dolenjskem neki postopač, ki se nazivlje Alojzij Fijačko. Rojen je baje dne 19. junija 1886 v Mariboru ln pristojen v Lajteršberg Pod pretvezo, da so ga Francoz! izgnali iz Porurja, izvablja usmiljenim srcem darove. Po poklicu je tapetnik. Sedaj čaka samo ugodne prilike, da jo popiha preko meje, kakor se sam izraža. Poklicani činitelji naj temu človeku obisti bolj natančno preiščejo, ker zabavlja vsemu, kar je slovenskega oziroma jugoslovanskega. Posebno gorek je Francozom.
1 sestilo, 9 škatlic »Penkala* svinčnikov in
2 tintnika. Eventuelni lastniki teh predme* tov naj se javijo policiji!
— Ženska sekcija Mestne Orjune v LJubljani vabi svoje Članice, kakor tudi vse članice sosednih bratskih Orjun, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrsi dne 7. tm. ob pol 7. zvečer v društveni sobi. (Arena Narodnega doma.)
— Nov »šport« si je izmislil delavce Fran Sedej, ki je v pijanosti v Stritarjevi ulici nastavljal mimoidočim ženskam noge, tako da jih je več padlo. Sedej bo dobil ••daj za svo.ia junaška dela plačilo.
— Ka\-arna, restavracija in klet »Zve* rđa«-. V kavarni »Zvezda* svira dnevno e>d 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna Damska kapela V kleti prvovrsten Salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na rarpolago izborno vino, sveža mrzla in gor» ka jedila. Po gledaliških predstavah se ce* njenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v re* stavraciii in kleti sveze morske ribe.     52 n
— Prvovrstni sladki mošt se toči v Škofovi klen. Pred Skoiijo 1. 7*n
Iz Celja.
Specijaliteta tovarne je mlečna
jfiriin čokolada!
g
Iz Ljubljane.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 28. sept. do 4. okt. navaja tole statistiko: Umrlo je M oseb, 8 moških in 6 žensk (tujca 2). Smrtni vzroki: jetlka 4, pljučnica 1, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba bolezni žllja 1, rak 2, drugI naravni smrtni vzroki 6. Med tem časom se je rodilo 19 otrok, 13 dečkov (2 mrtvorojena) In 6 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: Škrlatlca 3, dušljivi kašelj 1.
— Blagajna delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Krekov trg 1„ bo v dneh 9., 10. in 11. oktobra t. J. radi glavnega sneženja uradnih prostorov strankam zaprta.
— Požar v Kolezijl. Danes zjutraj okoli pol 6. je nastal v šupi vrtnarja Bi-zovičarja v Kolczlji požar, ki se je bliskoma razširil in Je bila kmalu cela šupa v plamenih. Grajski Čuvaj je opazil ogenj ln ie s strelom opozoril gasilce. Na kraj požara je takoj prispela požarna bramba z obema avtomobiloma Gasilci so tako) stopili v akcijo in tekom pol ure Je bil ogenj popolnoma uJušen Zgorel Je le del strehe le nekaj sena, kakor je tudi trpelo par komadov pohištva, shranjenega v šupl. Kako Je ogenj nastal, ni znano, verjetno pa je, da je na podstrešju spal kak potepuh, ki Je lz neprevidnosti zažgaL
— Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisanih več inženjerskih mest gradbene stroke. Pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa v Uradnem listu z dne 4. oktobra t. 1.
— Zadruga krojačev, krojačic ln sorod' nih obrtov v LJubljani objavlja, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja tekom meseea novembra t. 1. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je vložiti pri zadrugi do 30. t. m. Prošnjam je treba priložiti: učno pogodbo, odhodno Izpričevalo obrtno nada« ljevalne šole ln potrdilo mojstra o redni do« vršltvl učne dobe. 110/n
— Klub ljubiteljev športnih psov nazne* nja, da se je morala smotra psov iz tehnič* nfli razlogov preložiti od 11. na 12. t. ra. Priglašeni psi naj bodo dne 12. t. m. točno ob osmih zjutraj na razstavnem prostoru Ljubljanskega velesejma. — Odbor K. L. S P. 6320/n
— Potlctjske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 3, pijanosti 1, kaljenja nočnega miru 2. prestopka cestno-poileijskega reda 8, prekora* ČenJa policijsko ure 3, nedostojnega vede* nje 1, izgreda 1, godbe brez dovoljenja I. lahke telesne poškodbe 1 in požara 1. — Aretaeije: radi nedostojnega vedenja 1.
— Čigavi so ukradeni predmeti? Včeraj je bil na Sv. Jakoba nabrežju prijet brez« •poselni strojnik Maks Pavlic, rojen iets 1893 v Starem trgu pri Logatcu. Prodajal je sta* nnarjem rasno sumljivo blago, čigar izvora ni mogel navesti. Pri njem »o našli sledeče predmeta; 1 posteljno odejo, 1 rjuho, 10 pa« raje uanjatih vložkov, večjo zalogo svinčni* kov, a para spodnjih hlaft X srajco, 9 ravnil,
—c Zadružna konlerenca. V nedeljo. 5. tm. se je vršila v Celju konferenca obrtnih zadrug In gremijev o načrtu novega obrtnega zakona. Konference se je udeležilo 68 delegatov, ki so zastopali 46 obrtniških in trgovskih organizacij, mnoge organizacije pa so poslale pismene izjave. Kot podhga za razpravo, ki je trajala od 9. do 14. ure ln ki jo je vodi! obrtnozadružnl nadzornik g. Založnik, so se vzeli sklepi obrtnih zadrug ormoškega okraja. Debata je bila zel > zanimiva ln Je nudila dober vpogled v Želje in zahteve našega, posebno malega obrtništva. Želeti je, da bi se take konference večkrat vršile, kar bi mnogo pripomoglo k dvigu stanovske zavesti m delavnosti. Zal pa je obrtnozadružnemu nadzorništvu radi nezadostnih budžetnih postavk obsežnejše delovanje v tem smislu onemogočeno.
—c Umrla ie v soboto, 4- tm. v celjski javn ibolnici po kratki, mučni bolezni ga. Amalija Drobnič, soproga trgovca v Laškem, v 34 letu svoje starosti. N. v m. P.!
—c Tenorist Josip RIJavec nastop! med potjo na svojo češkoslovaško turnejo tudi v Celju in priredi v nedeljo- 12. tm. zvečer koncert v Mestnem gledališču. Vstopnice so Že v predprodajl pri rvrdld Goričar et LeskovŠek.
—c Pričetek sezone. V soboto se je otvorila redna sezona celjskega Mestnega gledališča z ljudsko igro »Rokovnjačl«. Kot Blaž Mozolj je nastopil starosta celjske Ta-lije g. Rafko Salmlč m ustvaril prvovrstno samoniklo kreacijo. Nandeta je igral g. Pfei-fer prav posrečeno. Tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah. Posebno je ugajala nova inscenacija s pomočjo zastorov ln učinkoviti svetlobni efekti. Gledališče je bilo v soboto in nedeljo polno in igralci so želi obilo živahnega aplavza. G. Salmiču je bil podarjen lep venec. Opazile ao se tu pa tam nekatere igralske in režijske napake. Krivda pa leži vsekakor v bagateliziranju odra s stiani nekaterih diletantov, ki kažejo premalo smisla za redno in točno poseČanje vaj.
Iz Maribora.
—m Sokolska tombola. Minulo nedeljo se je vršila na Glavnem trgu ob udeležb! večrlsočglave množice tombola tukajšnjega Sokolskega društva. Krasni dobitki so privabili tudi mnogo občinstva Iz okolice. Tombola Je trajala skoraj tri ure. Glavni dobitek, kompletno opravo za spalno sobo je dobil policijski sluga Roje, ki se je še le pred kratkim oženil in mu je bil dobitek izredno dobrodošel. Tudi ostale dobitke so dobili po večini revnejSi ljudje, med njimi trije železničarji. Oni, ki so odhajali praznih rok. so z zavidanjem gledali na srečne do-bitkarje, ko so odnašali dragocene predmete.
—m Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. razreda sta bila odlikovana že meseca marca gg. Alojzij Križnic, generalni ravnatelj »Drave« d. d. v Mariboru in ravnatelj meščanske šole Dragotin H u m e k v Mariboru. Odlikovanja so dospela šele sedaj ln se bodo odlikovancema izročila te dni.
—m Dobrodelni koncert vojaške godbe. V nedeljo dopoldne se Je ob nenavadno lepem vremenu vršil v mestnem parku koncert vojaške godbe, ki se je še le pred par dnevi vrnila iz Rogaške Slatine. Pri koncertu se je pobirala vstopnina in prostovoljni darovi v prid druStva za zgradbo »Doma ubogih«. Pri tem koncertu se je izvajal tudi »Planinski čar« (»rliittenzauber«), kompozicija tukajšnjega komponista Berga. Koncert je dosegel v moralnem in gmotnem oziru krasen uspeh.
—m Poskusen samomor. V petek dopoldne se je v Grajskem logu za tremi ribniki ustrelilv prsa v samomorilnem namenu carinski pripravnik Ignacij Opelka. Padel je takoj v nezavest. Našli so ga šele popoldne otroci, ki so se tam igrali. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, kjer so ga takoj operirali in odstranili krogljo, ki je obtičala v pljučah. 2e par dni poporej si Je Opelka prerezal Žile, vendar pa Je zaželjenl uspeh izostal. Kaj mladega moža žene v smrt, nf znano. Sedaj se nahaaj v bolnici ln Je izven nevarnosti.
—m Naraščanje grize v  Mariboru. V
zadnjem času je začela v Mariboru naraščati griža. V minulem tednu so na griži nanovo obolele 4 osebe. Tifus se ni razširil, pač pa se škrlatlnka trdovratno drži. V spričo stanovanjske bede, ki vlada v Mariboru pa se je naravnost čuditi, da nI še več nalezljivih bolezni, kakor jih le že,
—m Vlom v Ivanjkovclh. V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v trgovino g. Lovro Petovarja v Ivanjkovclh. Neznani storilci so odnesli blaga za 60.000—70.000 dinarjev. Vlom Je bil izvršen na allčen način, kakor pred nekaj dnevi v Sv. Rupertu, kar vzbuja sum, da se je neka vlomilska drulbs specijalizirala nt take vlome, večjega §tila, -      *- - v*
Gospodarstvo.
Zadružništvo.
Začetkom septembra se je vršil v starem kulturnem središču flamandske Belgije Gandu XI. mednarodni kongres poljedelskih in drugih zadrug. Kongresa so se udeležile: Angleška, Italija, Francija, Rusija, Švica, Češkoslovaška in Madžarska, Amerika, Palestina, Japonska in Jugoslavija. Vse te države so razstavile tudi svoje poljedelske pridelke na razstavi, ki je bila priključena mednarodnemu kongresu. Zadružništvo je rešilna ideja današnje dobe, zlasti slede pomiritve med posamnimi stanovi v okviru državne organizacije. — Vsaka moderna država, ki pobira od privatnega gospodarstva v obliki direktnih ali indirektnih davkov 20 do 50 odstotkov ali pa še več od Čistega letnega dobička, sloni na ideji zadružništva, na ideji solidarnosti interesov. Letošnji mednarodni kongres je še bolj utrdil vezi, ki spajajo zadruge posam-nih držav in pospešujejo neprestani napredek zadružniških principov. Da postaja zadružništvo res važen činitelj v gospodarskem življenju kulturnih držav, dokazuje veliko zanimanje za letošnjo razstavo v Gandu, ki jo je poselilo dnevno 15 do 20.000 ljudi. Ta razstava, druga svoje vrste (prva je bila leta 1902 v Manchestru), je pokazala vsemu svetu moč zadružništva in njegovo bodočnost.
Tudi Jugoslavija glede zadružništva ni na zadnjem mestu. Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug šteje po statistiki koncem leta 1923 1227 kreditnih, 717 nabavljalnih, 3 strojne, 15 mlekarskih. 2 mlinarski, 8 vinogradniških. 2 sadjarski, 3 ribarske, 28 oblastnih in še nekaj manjših zadrug. Na Srbijo odpade 1539. na Hrvatsko 199, na Vojvodino 200, Dalmacijo 56, Bosno 1 in Črnogoro 1 zadruga. Savez ima v ::akupu nad 12.51! jutrov zemlje. V 1047 zadrugah je bilo koncem lanskega leta 79.825 tisoč članov. Njihova aktiva je znašala 87,484.195 Din. Po poklicu se 'Jele člani tako-Ier svečenikov 319, učiteljev 496, poljedelcev 75.700, obrtnikov J134, drugih poklicov 1176. Pismenih je 54.231, nepismenih pa 25.594. Denarni obrat teh zadrug je znašal zadnie leto ^50,487.372 Din.
Slovenija glede zadružništva zaostaja za južnimi pokrajinami. Vendar pa tudi pri nas zadnja leta ta ideja polagoma zmaguje. Imamo že nekaj zadrug, ki prav dobro uspevajo. Želeti bi r>ilo le, da ne ostanemo pri doseženih uspehih, temveč da tudi na tem važnem polju gospodarskega življenja dokažemo zunanjemu svetu, da Slovenci nismo zadnji.
Delovni čas v trgovskih podjetjih.
Priobčili smo izjavo ministra za socijalno politiko o delovnem času, ki se določi za trgovska podjetja. Dotični načrt je že sestavljen in odposlan rrgovsko - obrtnim zbornicam v premo= trenje.
Naredba o delovnem času v trgov* skih podjetjih obsega tri paragrafe: 1. odreja, da sme biti pomožno osobje v trgovskih podjetjih zaposleno največ 9 ur na dan ali 54 ur na teden; 2. navaja izvzetke, in sicer: za bančna in njim slična podjetja, zavarovalne družbe, podjetja za nakladanje in izkladanje blaga na železnicah, rečnih ali morskih obrežjih, je delovni čas največ osem ur na dan. Za prodajalne, v katerih se raz* pečavajo življenjske potrebščine (sem ne spadajo delikatesne trgovine), za prodaj alnice novin, tobaka in sveč ter za podjetja, ki izvršujejo potniško m blagovno prevažanje, se odreja lOurni delovni dan.
Naredba o zapiranju in odpiranju trgovin je obsežnejša. Za delovne dni določa projekt, da se vsa obrtna in trgovska podjetja ne morejo odpirati pred 6. uro zjutraj in ne zapirati po 8. uri zvečer. Opoldne morajo biti za* prta najmanj eno uro. Opoldne so lahko odprte kavarne, gostilne, hoteli, prodaj alnice mleka, prodajalnice toba* ka in novin; ako se vrši preseljevanje trgovine in ako se mora delo v trgovini tudi preko poldneva podaljšati, da se prepreči skvarjenje blaga ter na dneve letnih sejmov. Toda vse osobje, name* ščeno v teh podjetjih, mora imeti pred* pisani odmor tekom dneva po § 11. za* kona o zaščiti delovnega časa in ne sme biti zaposleno več nego je predpisan čas za to osobje. Izjemoma oblastne inšpekcije dela lahko zaslišijo delavske in delodajalske organizacije ter dovole imeti otvorjene trgovine tudi preko meje, dovoljene za največ dve uri, toda samo v teh slučajih: na praznike, na dneve letnih semnjev, ob priliki velikih zborovanj ali sličnih slučajev. To delo morajo delodajalci plačati pomožnemu osobju kot naddelavni čas.
•k   ★ ★
—g Novosadska blagovna borza 6. okt. Na produktni borzi notira jo: Pšenica baška 3 vag. 362.50: 71-73 kg, 1 vag. 365; sremska
3 vag. 360—370: ječmen banatski 62-63 kg
4 vag. 340; oves baški 1 vag. 340: oves baški 1 vag. 252.50, koruza baška, oktober-november 25 vag. 230; stara 1 vag. 275, sušena 2% vag 230; v storžih 10 vag. 115; moka sO« 1 vag. 540, »0 ss* 565. Tendenca čvrsta.
—g Hmelj. XXX- brzojavno tržno poročilo: Ntirnberg, 6. okt. 1924. Slaba kupčija — prodanih 100 bal — klavrno.
—g Vinska trgatev se je na Dolenjskem pričela takoj po sv. Mihaelu. Poneko-di je belo grozdje začelo nekoliko gniti, zato so je te dni obrali, dočim so trpežnejšo črnino še pustili na trti, da še bolje dozori. V splošnem bo letošnjega vinskega pridelka morda nekoliko manj nego lani, bo pa brez-dvomno boljše kakovosti kakor je bil lanski pridelek. Cena novini še ni določena, vendar pa so posamezniki, ki zahtevajo po 7 do 8 dinearjev za liter in to v zidanici. Obeta se nam dobra, toda draga pijača.
—g Pričetek trgatve v Slovenskih goricah. Po Slovenskih goricah so te dni začeli pokati topiči in odmevati vriskanje in prepevanje trgačev. Napočil je najlepši čas teh krajev — trgatev. Dasi že je marsikateri vinogradnik obupaval nad letošnjim Pridelkom, so povprečno še vsi zadovoljni. Kar je zamudilo deževno poletje, je v veliki meri popravila topla jesen, tako da letošnji pridelek kvalitativno le malo zaostaja za lanskim. Kvantitavno seveda ni primere. Kupci se že pridno oglašajo in ponujajo po 20 do 28 kron za liter. Mnogo vinogradnikov še čaka v upanju, da se bo »kiselca« v jesenskem solncu Še boli popravila.
— Izvoz iz Vojvodine pada zbog povišanja kurza dinarju. Iz Subotice so lani izvozili dnevno do 200 vagonov žita. letos je izvoz mnogo manjši. Tnozemskih kupcev ni od nikoder več.
— Sijajne mestne finance — na Dunaju. Pravkar izdan računski zaključek dunajske mestne občine, ki je popolnoma v rokah socijalnih demokratov, izkazuje prebitek — 637 milijard avstrokron ali v našem 640 milijonov dinarjev. Med podjetji občine dala je samo cestna železnica 12 milijard aK. to je 15 milijonov dinarjev; plinarna pa 8 milijard aK, to je 10 milijonov dinarjev prebitka itd. Vsakdo bo vprašal, kako da je kaj takega v tem času mogoče? S katerimi sredstvi se je občini posrečilo tekom enega leta tezavrirati pol bilijona? Tu tiči zelo priprost zajec za grmom in stvar je zelo enostavna. Brezobzirno nadobda v ceni e, to je obdavčenje nad vsako mero je tisti vir, iz katerega so se stekle te milijarde. Obdavčen pa ni morda, kakor bi človek pričakoval v socijalncdemokratični občini, — luksus, ne, glavni vir dohodkov je k o n -sum, s čemer so ravno najširše plasti prebivalstva na najobčtttnejši način prizadete. A tudi industrija tiči pod neverjetnimi oddajami za socijalne.; namene, dasi gospodje industrijalci že dobro vedo, kako se ta bremena prevale ua ceno produktov. Slišijo se torej že dalj časa resni glasovi, da mora
občina s to svojo davčno politiko prenehati, in, če Je na dohodkih prejela 25% več, nego ie potrebovala, tudi v isti meri davke — znižati. Kako pa je pri nas, v naši mestni občini ljubljanski?
_s Dobave. Vršile se bodo naslednje
ofertalne licitacije: dne 29. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materijala. Dne j 30. oktobra ti. pri ravnateljstvu pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave električnih instrumentov za merjenje brzojavnih in telefonskih kablov; pri ravnateljstvu držav-
nih železnic v Ljubljani glede dobave črne pločevine. — Dne 31. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave tekstilnega in kaučukovega materiala; pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici glede dobave raznih podvezic in klincev za tračnice, tirefonda in ploščic za tirefond: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznih gonilnih jermenov iz usnja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Naša gore in socijalna higijena.
Gore so človeku neposredno koristne; ker dobiva od njih les in različne druge, za vsakdanje življenje potrebne reči. Poleg tega pa imamo od njih tudi posredne korist, ker vplivajo na podnebie, na temperaturo, vetrove, padavine in dr. Iz tek ugodnosti, ki jih nudijo človeku gore, izvira tudi maksima, da ni kulture brez gorovja, ne gor brez kulture. Posredne dobrine, ki jih dobiva človek od gor, že davno zanimajo znanstveni svet, ki hoče dognati izvor in posledice teh dobrin. In res, dočim so direktne, materijalne dobrine za vse očividne, si glede posrednih človeštvo Še vedno ni povsem na jasnem.
Oglejmo si, kako vplivajo gore na dve težki bolezni — malarijo in tuberkulozo. Gore vplivajo dobro na človeško zdravje sploh. V socijalni higijeni igrajo eno najvažnejših vlog. Vplivajo na temperaturo, da ni prevelikih skokov od vročine k mrazu, zbližujejo torej minimum in maksimum temperature. Poletije med temperaturo na gorah in drugod razlika 3°. V gorah je temperatura nižja. Za vse leto je povprečna razlika okrg 14°. Gore igrajo glede podnebja slično vlogo kot morje. Ker dajejo atmosferi mnogo kisika, so za človeško zdravje velikega pomena.
Malarija je bolezen, ki jo širijo neke vrste komarji (anofeli), čijih ličinke se razvijajo v stoječi vodi ali močvirju. Gore z drevesi in drugimi rastlinami pa predstavljajo izborno sredstvo za osuševanje močvirja. Prirodoslovci Otočki, TolskI in Po-arson so dokazali, da gore polagoma znižujejo nivo vodnih plasti, ki so pod površino gorovja, bolj nevarni glede malarije, kakor gorski kraji. Najboljše sredstvo proti malariji je pogozditev, kjer se pojavijo komarji, ki prenašajo to nevarno bolezen, je priporočati prebivalstvu, da takoj nasadi v okolici čira več drevja. V Franciji je bil okraj, kjer je strašno razsajala malarija. Ko so nasadili v bližini borovcev in smrek, ie bolezen kmalu popolnoma izginila. V Evropi je še mnogo močvirnih krajev, kjer zahteva malarija vlako leto mnogo človeških žrtev, toda zaman bi iskali to zlo tam, kjer se dvigajo visoko nad ravnino gore.
Posebno zanimiva je vloga, ki jo igrajo gore kot ščit proti epidemlčnim boleznim. Prah. ki kroži po zraku, zelo pospešuje prenos teh bolezni. Gore in gozdovi pa filtrirajo zrak in uničijo v njem vse mikrobe. V Nemčiji so analizirali prah, ki se nabira poleti na listju. Analiza je pokazala, da so bacili v tem prahu izgubili svojo moč in da ne morejo človeka okužiti, čim jih je veter zanesel s prahom na gore.
Kot dokaz, kako blagodejno vplivajo gore na tuberkulozno bolne, so nešteta gorska zdravilišča. Ta zdravilišča so zgrajena večinoma 500—1800 m nad morjem in v neposredni bližini gozdov. Dr. Lombard, ki je preiskoval podnebje v gorskih krajih, pravi, da prijetna atmosfera zadržuje pljučno se-krecijo. Lečenje tuberkuloze s pomočjo gorskega zraka ni nič novega. Ta način so poznali že v starem veku. Plinij starejši je pošiljal tuberkulozne v gozd, kjer so morali ostati čez dan med borovci. Starodavni Grki, ki so gradili hrame Eskellapu sredi gor, so že slutili, kolike važnosti je zrak v teh krajih.
Od berača do diktatorja.
Pred vratmi Shangaja divja že tri tedne krvava meščanska vojna. Maloštevilne čete Li Hung Tsanga. obkoljene v šangajski trdnjavi, se bore proti številni premoči počasi prodirajoče armade Tči-Si-Juanga, ki opremljena z vsemi sredstvi moderne tehnike, oblega mesto. Zdi se pa da sta oba vojskovodji le slepo orodje v rokah prebrisanega in spretnega političnega pustolovca, bivšega voditelja tolp in sedanjega guverneja Mandžurije Tsang Tso-Lina, ki
ne da bi vstopil v ospredje, čaka na katero stran se bo bojna sreča nagnila, da bo v zadnjem trenotku stopil na plan in zagospodoval nad mestom.
V  pariškem  *Petit Parisien« opisuje znani pariški novinar Albert Londres, ki ie bil od tirana sprejet v avdijenci, romantične doživljaje tega pustolovca.
Tsang Tso Lin je bil rojen v Južni Kitajski kot sin perice, njegov oče je bil berač. Leta 1S94 je moral Tsang Tso Lin v vojake in se je kot 16 letni mladenič boril proti Japoncem. Malemu Tsangu pa vojaška suknja ni prijala in je pobegnil. Sprejele so ga v oskrbo nune francoskega samostana v mestecu Nutsian, kjer je ostal par mesecev za vrtnarja. Po končani vojni je Tsang zapustil samostan. Vrnil se je v rodno mesto, ali ne sam. Bil je glavar šest mož broječe roparske tolpe, ki je bila strah in trepet Mandžurije. Dve leti kasneje je pa Tsang Tso-Lin že razpolagal z armado 15 tisoč mož. Bil je absolutni gospodar male province. V vojni med Japonsko in Kitajsko, ki ie izbruhnila radi posesti Koreje, je Tsang Tso-Lin podpiral Japonce, ki so ga bogato nagradili. Po vojni je bila drznemu pustolovcu podložna že vsa Mandžurija. Najhujši Tsangov nasprotnik je bil poveljnik Pekinga, general Tu Si-lan, katerega pa je Tsang Tso Li premagal in od tega časa je on nekronani krali Mandžurije.
Londres opisuje potek avdijence takole:
Bil je mrzel zimski dan, ko sem popoldne pred leseno palačo vladarja čakal na sela, ki me naj povede k tiranu. Dan ni bil baš srečno izbran. Zvedel sem, da je Tsang pred par urami ukazal usmrtiti svojega nečaka, ker je pobral v dveh selih davke v imenu tirana ter denar obdržal zase. Istočasno je ukazal, da se napravi njegovega policijskega šefa za glavo krajšega, ker jc predrzneš motil pogreb nekega japonskega generala in pustil mrliča po svoji tolpi oropati.
Čakal sem nekako pol ure, nato je prispel sel tirana. Par minut kasneje sem stal pred vladarjem. Tsang Tso-Lin je sedel na zofi, prekriti s krasnimi preprogami. Nepremično je zrl predse; na levi in za njim so stali trije stražniki telesne garde — pravi orjaki.
Tsang Tso-Lin je dvignil roko ter dal znamenje, da smem govoriti. Za stolom na katerega sem sedel, je stala španska stena. Stena se je premikala, za njo so bili skriti trije agenti, ki noč in dan stražijo Njegovo Veličanstvo.
»Ne boj se«, je izjavil tiran potom tolmača »ti si moj gost in ne bo se ti ničesar primerilo«.
Pričel je intervivvo: bil je kratek.
^Vprašajte« sem se okrenil k tolmaču«, dali misli Nje g. Veličanstvo korakati proti Pekingu?«
Tolnač je prevedel vprašanje, odgovor je izostal. Tsang Tso Lin je nepremično obsedel, zdelo se je da spi...
»Ali ekselenca meni. da je na Kitajskem momentano mir in red?«
Tolmač je pobledel, trepetajoč je prevedel moje besede.
Nič odgovora, nenadoma pa je zamr-mljal par besed.
»Kaj je rekel?- sem vprašal tolmača.
»Kitajska je velika« je bil odgovor. Intervivvo je bil končan, kajti Nj. Veličanstvo je zaspalo.
— Zdravnik in nočni čuvaj. Slavni zdrav* nik Hufeland, pisec duhovite »iMakrobiote« ke«, je nekoč izrekel, da je zdravnik po* doben nočnemu čuvaju. Neki plemič, ki se je zdravil pri njem, ga je nekoč vprašal: »Jaz mislim, da poznate natančno človeško telo in da lahko ozdravite vsako bolezen.« Hufeland pa je odvrnil: »Nam zdravnikom gre kakor nočnim čuvajem. Mi poznamo ce* ste, kar pa se dogaja v notranjščini hiše, to samo lahko domnevamo.
Eksperimenti s halucinacijami.
V Mehiki raste rastlina po imenu pevotl, neke vrste kakteje, ki jo od pradavnih ča« sov uporabljajo pri verskih obredih in v mistične svrhe, zlasti kot opojno sredstvo. Najinteres^ntnejša stran te rastline je ta, da obdajajo po njenem zavžitku človeka halucinacije in da ostane človek pri polni zavesti. Čim zavžijc oseba to zdravilo, jo popade najprvo utrujenost, slabost, potreba po zraku, nerazpoloženjc, skratka stanje pred popolnim pijanstvom. To je prva de« presivna faza po zavžitku strupa. Kmalu na* stopi druga faza halucinacij, pri čemur ostane človek še vedno pri polni zavesti. Pojavijo se svetle točke. Črte. ploskve, pro* stori itd. Oseba vshiceno posmatra te po« jave, ki so popolnoma plastični in ki se često premikajo in ki pokrivajo ostale pred* mete v polmračni sobi. v kateri se izvajajo eksperimenti s tem strupom. Halucinacij© se nakopičijo tako, da.ni mogoče več slediti besedam oseb. ki so opojene. Pojavijo se komplicirani liki. fantastična čuda. kombi« nacije različnih živali, groteskni ljudje, nato se menja okolica; človeku se zdi, da se ru* šijo zidovi, iz mraka in teme grabijo roke nekih strahov, dvigajo se plameni, naslonjač se prevrača, človeku se zdi. da so mu ust* in grlo polna soli. Noga odreveni kot da ne spada k telesu. To čustvo so n^ki imenovati nirvansko čustvo. Nekaj ur nato prenehaj«* halucinacije, sledi tretja faza, faza eksaT« tacije, kjer vidi človek še halucinacije ali se zanje ne britja in doživlja radostno, brcr« brižno razpoloženje. Človek postane vesel, ne briga se za mišljenje drugih ljudi, giba se svobodno, brblja, pretirava, laže, ne po* navija, nobenemu ne da prav in pripoveduje neobičajne stvari. Če se nahaja n. pr. v družbi neznane dame. ki mu ugaja, jo za* prosi. Od časa do časa ga popadejo fantastične, sanjam podobne vizije, dopadejo se mu barve itd. Po 3* do 4urnem spanju vstane svež. sposoben za delo in ne čuti potrebe, da spi še dalje. Sramuje se pa svojih indi-skrecij in nesposobnih besedi in se oprošča. Tekom druge faze. ki je glavna, se menja slika sveta v očeh halueiniranca. 2ivi v svetu sanj. Tc halucinacije so sedaj začeli ekspe rimentirati. Neki eksperimentatorji govorijo tekom druge faze z osebo, ki halucinira in ki je pri polni zavesti. Zapazili so. da ie tak človek razdeljen v dve osebi: v haluei« nirano in v drugo, ki ostro posmatra prvo. Tak človek je istočasno prepričan o neres« ničnosti svojih halucinacij, pa jih vendar doživlja. Med tem ko doživlja halucinacije, jih opisuje zapisnikarju in jih analizira. Na ta način se je v Ameriki s pomočjo gori navedene rastline posrečilo razdeliti človeka v dve duši. Vsa ostala sredstva (opij. apsint. morfij, kokain, hašiš, šoki s palme), pa pre* vaiajo človeka v drugi svet. da postane po* polnoma drug. V njem nastopijo nagoni, ki se redko pojavijo v treznem in zavednem stanju. Vsi ti opojni strupi omogočajo člo^ veku drugi ^>jaz«, pri katerem išče utehe, ko se nasiti prvega in beži od težav tega življenja. Radi tega so važna odkritja o čudni mehilčanski rastlini, s pomočjo katere bodo. kakor pravijo, preiskovali vsa opojna stanja.
Kratkočasite
CRNO NA BELEM.
Bolničar Pepe je imel ljubavno razmerje z neko bolničarko. Silno rad jo je imel in vedno je pravil prijateljem, kako da mu je zvesta. Nekega dne je bdi zelo potrt.
-Kaj ti je so ga spraševali prijatelji?«
>Hm, postala mi je nezvesta.«
*Beži, beži, ne verjemi vsega ljudem.«
»AS imam dokaz — črno na belem«.
»Nemogoče!«
--■Da, rodila je zamorčka na beli postelji.*:
MED LIČANI.
>E čuješ Marko, da je Milo odpri banko.«
Res, ah kako?« , »Z dletom, brate!«
OČETOVA NAVODILA.
Oče svetuje svoji hčerki nekoliko dni pred poroko:
»Torej naj se vse pripravi za večerjo. Jed moraš napraviti po okusu svojega za-ročnika, ker veš, da se mora na smrt obsojenim vedno izpolniti zadnja želja ...«
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. Grimshaw-G. Clavignv:
45
šospodična kapetan.
Ali je res še živel? Ali je bil on tisti, ki je začaral njeno moštvo in spravil »Sibilo« na rob prepada? Treba je bilo, dognati to stvar in če je res Izvrglo morsko valovje to propalico na otok Niue, je bilo ■        storiti konec.
Mor      ;   pa tudi urediti vprašanje moštva.
Vsi omari so bili doma iz Ratironze,
kjer so se ; sedaj.
Njihovi rotil)i ic so ji poslale v dar prešiče, kuTetino in sadja in vse je sprejela.
Ko pa je prišel večer in so se mornarji vrnili na krov, jih je zbrala rekoč:
— Ako hočete umreti, je sedaj pravi čas za to. Kar idite. Dobrih mornarjev tu ne manjka. Ne rabim vas več. Idite in umrite mirno.
Te skromne duše so bile silno presenečene.
Umreti?... Na to niti mislili niso več.
Saj začaranje vendar nič ne velja, če je človek v službi tako velike princese, kot je ona, ki !c v stanu odvrniti vsa prokletstva in zapoditi v beg vse demone ... Sedaj so jo smatraii za največjo čarovnico otočja in njena kapetanska avto--iteta se je bila podvojila v njihovih očeh, odkai 'e pokazala svojo nadnaravno in skoraj božanstveno čarovniško moč.
Potem pa so bili na razpolago prešiči, kure-tina in sadje, same izborne stvari!...
— Če nam odpustiš, velika princesa, je deja Sha'jy in se priklonil do tal, nas obdrži*. Mi smo sedaj drugega mnenja. Nočemo te zapustiti, kajti s teboj človek nikoli ne umrje.
— Naj bo, je dejala Vajiti. In naslednje jutro, ko se je zdanilo, so odjadra*;- proti otoku Niueju.
ENAJSTO POGLAVJE. Zakopani zaklad.
V Niučju so bili zelo začudeni, ko so spet videli >.Sibilo«. Vsi prebivalci so vedeli, da je bila jadnvca prokleta in začarana.
Vihar, ki je sledil njenemu cdhodu, je dokazal proroško moč čarovnika, ki ji je bil določil pogin v viharju.
Vrnila pa se je bela, Čedna, vitka... Kajti morala je to biti ona, ki se je zibala v pristana pred domačini, zbanimi na pomolih, in hotečimi se na lastne oči prepričati o tem čudeža.
Ali ni bila morda to prikazen?... Ali niso morda duše potopljenih mornarjev privedle pred otok senco izginule ladje?
Tako so se vpraševali ljudje, toda kmalu so spoznali, da je to prava :>Sibila«. Videli so, kako so mornarji spustili čoln v morje. Prikazala sta se Vajiti v beli obleki in Harrys in sedla vanj. Krepke roke dveh mornarjev so začele veslati in nekaj minut pozneje sta izstopila na pomolu Va-
jiti, krepka kot vedno, in zelo debel častnik, ki je moral biti na vsak način Harrys. Nihče ni o tem dvomil. Spoznali so ga po glasu in vedenju. Niti ona niti on nista mogla biti strahova. Nekateri preveč radovedni dečki so hoteli Harrysa poti-pati za noge, toda dobili so tako krepke zaušnice, da so kar odleteli Strah pa vendar ne bi bil mogel pokazati take moči.
Otroci so preplašeni zbežali, domačini pa, moški in ženske, se niso upali približati. Gledali se za Vajiti, dokler ni izginila s Harrysom v prodajalni menjalca Simonsa.
čakali so dolgo, da bi jo sledili od daleč, v slučaju, da bi se Sla sprehajat po vaških ulicah. Toda Vajiti se ni več prikazala. Uro pozneje je prišel Harrys iz hiše, sedel v čoln in se vrnil na krov »Sibilec.
Menjalec Simons je bil star prijatelj kapetana Saksona. Slučajno se ni z njim nikoli resno prepiral. Prisrčnost njunega prijateljstva je bila t.aj-na, kaj« nikoli jima ni bila dana prilika, da bi prevarila drug drugega in nikoli si nista izposojala denarja.
Saksonovo hčerko je z veseljem sprejela Si monsova žena. poštena gospodinja, ki je enako skrbela za svojega moža kot za snažnost svoje kuhinje. Vajiti je brez obotavljanja sprejela njeno gostoljubno ponudbo in ostala pri nji do večera, z zadovoljstvom poslušajoč klepetanje piii>te ženice. Ta pa je bila vsa srečna, da je našla po-
slušalko, ki Še ni vedela za vse njsine povesti, M jih je v zadnjih tednih nabrala pri vseh ma.r.tcab na otoku in ji jih je servirala z bohotno opi ^nirri podrobnostmi.
Vajiti je tako izvedela, kaj se je zgodilo po njenem odhodu po Matinem ženitovanju. Mata je zmagoslavno naznanila, da ne bodo nikoli eč videli niti ladje, niti moštva, niti proklete ->kapetan-ke«, ki je poveljevala. Beli mož iz gozda ;e prišel k njej, potem ko je Vajiti zapustila preplašeno družbo pri ženitovanjski pojedini. Govoril r je o osveti in se nekaj domenil z njo. Oba sta r»">K'» a?a starega čarovnika Suo in vsi skupaj so šli k domačemu moštvu »Sibile«, ki je veselo popivaio ln se ni zmenilo za svojo poveljnico. Nato so začarali in prokleti vse moštvo in Mata je od takrat naprej vsem pravila, da se je ladja pot >dY*h. in da so vsi, ki so bili na nji, poginili.
— Ta bo pa sedaj gledala, je dejal stari Simons. Moj Bog, draga moja, kako sem sr-Č^r! To je ženska, ki kupuje vse pri našem konkurentu, menjalcu iz Mue, skopuhu, ki nam hoče odvzeti vse domače odjemalce. Prodaja jim ceneje, ali vsaj tako si ljudje predstavljajo: toda za to ceno jim lahko daje samo slaba živila, to vam prisegam. Skuša prodajati vse, kar prodajamo mL Tudi denar menja kot mi in kupuje kokosove orehe in jih prodaja ladjam. Toda pri teži vara, to vem. To je čisto navadna varalica, čigar odjemalci so tudi same propalice. ......* ~ ■
stran 6"*
»SLO VEN SKTl NAROD* dne 8. oktobra 1924.
Štev. 23JJ
i ti
Sport.
GORSKO PRVENSTVO SLOVENIJE.
»Kolesarski podsavez Slovenije« te razpisal na 28. septembra t. 1. dirko za gorsko prvenstvo Slovenije na progi Pod-lipa-Smrečje, 8 km, ki je bila vsled slabega vremena preložena na nedeljo .5 okt. ter se je ista ta aan tudi kljub najslabšemu vremenu izvršila. Lil je mrzli jesenski dež, start se je moral radi tega vršiti v f jcilipi izpod županovega kozolca. Neurje je primoralo Kosmatina (Primorje) in Praha (Ilirija), da sta sc sredi proge — do kože premočena, vraiia. Rezultati so naslednji: 1.) Šolar Josip (Klub kol. in motocikl. Ilirija) 24.25 ; 2.) Glavič Hinko (SK Primorje) 27.34 ; 3.) Ladič Marjan (Klub koL in motocikl. Ilirija*) 28.54; 4.) Marterer Franc (Klub ko'., in motocikl. Ilirija) 29.13. Josip bolar si je s tem priboril »Gorsko pivcnstvo Slovenije za 1. 1924«. Na isti progi je zmagal tudi leta 1921 v prvenstvu Jugoslavije napram resni konkurenci Pau-lija, kar dokazuje, da je Šolar vsekakor
vztiajen vozač ra gorskih progah. Hinko Glavič, ki jc v dobri formi dospel kot 2, kaie jako dober napredek. Dirko sta vodila podsavezni predsednik g. A. Bučan in blagajnik z. Ogrni. Potekla je brez nezgode. S to dirko je zaključil »Podsavez Slovenije letošnjo dirkaino sezono, ki je zelo trpela radi neprestanega deževja. G. Šolar si je priboril s to dirko tudi klubovo gorsko prvenstvo za 1. 1924.
NEKATERI NEDELJSKI REZULTATI.
Belgija : Luksenburška 4:1. Hamburger SV : DFC (Praga) 2:1. I. F. C. Nurnberg : Furth 3:1. Ljubljana: Primorje rez. : Jadran (rez.)
2:2.
Zagreb: Gradjanski (komb.) : Ilirija 2:0; Sparta : Železničarji (Sisak) 2:1.
— Od bokserja do pastorja. Kakor javljajo newyorški listi, si je bivši svetovni mojster v boksu Johnson izbral nov poklic in postane pastor.
STANJE PRVENSTVENE TABELE:
Ilirija 4  4  0  0   18:8    8 1
Jadran 4 2  1  1    8:6   5 2
Primorje 2  1   1  0    3:2   3 3
Hermes 3   111    6:6    3 4
Maribor 3   1   0   2    4:5    2 5
Celje 5  0   1   4    8:16   1 6
Rapid 1   0   0   1     0:10   0 7
Številke značijo: prva število iger, druga dobljene, tretja neodločne, četrta izgubljene tekme, diferenca goalov, šesta točke, sedma mesto..
— »Ilirija« ostane prvak Sloveniie Minulo nedeljo se ie v Mariboru odigrala prvenstvena tekma med tukajšnjim športnim klubom »Maribor« in »Ilirijo«. Igra je bila nadvse zanimiva. Na obeh straneh se je igralo požrtvovalno, vendar pa je bila »Ilirija« v nadmoči in je predvedla tehnično precizno igro, polno krasnih kombinacij, ki so občinstvo navduševale. Dasi je tudi »Maribor« bil v zelo dobri formi, je končala tekma z zmago »Ilirije« 3:0. Z ozirom na to, da je »Rapid«, ki ne zaostaja za ^Mariborom«, izgubil tekmo z 10:0, je poraz za Maribor še vsekakor časten. Bil pa bi se brez dvoma boljše odrezal, ako bi njegovi branilci bili v boljši formi. Tekmo je vodil per-
fektno in nepristransko g. Planinšek. Obisk je bil za naše razmere zelo dober.
HERMES t S. K. CELJE 3 : 3.
Hermes, ki je to sezono v izrazito slabi formi, je moral v nedeljski prvenstveni tekmi s SK Celjem deliti točke in še to zgolj po sreči, kajti Celjani so bili brez-dvomno boljše moštvo ter so vodili v prvem polčasu že s 3:1. Hermesov napad se je kot običajno spuščal v hiperkombinacijo ter zastreljal, odnosno pustil neizrabljene sigurne šanse. Če bo moštvo nadaljevalo to igro, se mu zna primeriti, da ponovno pade v drugi razred. Nasprotno temu so Celjani uveljavili smiselnejšo in koristno prodorno igro, ki je vodila do uspeha vsaj v prvem polčasu. Kasneje je moštvo popustilo in Hermes je lahko izenačil. Sicer bi zmago zaslužilo Celje!
Uprava našega lista je prejela sledeča darila:
Za slepe Din 140 ter za C. M. Družbo Din 140.—, katera zneska sta se nabrala na srebrni poroki g. viš. rev. ravnateljstva v Ljubljani. Anton Brcgarja in njegove so* proge Rozi.
— Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela septembra 1924 sledeče prispevke:
I. Podružnice: Maribor, m. 1000 Din: Celje ž. 3061 Din: Krško m. 2385.50: Trbovlje ž. 455: Hrastnik m. in ž. 450: Begunje pri Lescah 209.50: Petrovce 36 Din; Št. Vid- Gro-belno 2715 Din: Ribnica na Pohorju 59.50; Črnomelj ž. 670 Din; Sv. Križ-Veržej 500; Limbuš 120: Ljubljana šentpeterska ž. 12 m. KO: mestna z. 84; skupaj 11.858.05 Din.
II. Nabiralniki: Podr. Ribnica na Pohorju 45.75: Din. V Vončina iz ljubljanskih nabiralnikov 121.42 Din; skupaj 167.17 Din.
III. Obrambni sklad: Dr. A. Fatur, Ljubljana 100 Din.
IV. Razni prispevki: Neimenovan, Ljubljana 14 Din: dr. g. Sernec in Marica Sernec, Celje 562 Din: podr. Jug. Matice, Vojnik 100 Din, I. Keber, Tacen prispevek od čistila za čevlje 750 Din. JDS 25 Din. Primorka, ker se ni mogla udeležiti velike skupščine 200 D volilo pok. dvor. svetu F. Kolenca iz Gradca 735 Din. Uprav. Slov. Naroda, Ljubljana 200 Din. Neimenovan, Ljubljana 84.50 Din; U. Rozman, Ljubljana, pokr. 50 Din; Beogradski Slovenci, mesto venca pok. S. Brezdgar-ju, zbirka 1500 Din. Skupaj 4220.50 Din. Vsota vseh prispevkov 16.345.72 Din.
O. Sest:
Pozdrav v daljino /..
(t>alje)
\ Pa zlezemo v čolnicke, pa nas popeljejo v tisto modro votlino, v tisti čudež na svetu... Priklonimo se nizko pri vhodu, ležemo na tla (to izgleda kot simbol) in barketa zdrči skozi ozko luknjo v skali... In ko odprem oči — jaz ne vem zakaj sem jih zaprl — ko odprem oči, stoji tisti čudež pred menoj... modri čudež... To sedaj, bi bila zadeva poeta, se mi zdi, da opiše to — jaz nisem poet, ampak čudež je... Vse, vse, vse je modro, mi smo modri, voda čista in prozorna je modra, in vsa votlina sveti v modri luči... Vse je .tako, ko da sveti nekje prav globoko v morju velika žarnica in ta je modra... Več ne vem — to je vse... in to je mnogo ... »Grorta blue, aqua blue, aqua italiana« pravi Čolnar in udari z veslom — in tisoč modrih kristalov utrne v tej čudežni luči...
Ko sem zunaj, sveti solnce tako, tako mehko... questa est la vita!..., prekrasno je življenje!
Zrak na otoku Capri je posebne sorte... mehak in čist in v njem plove nekaj... in to nekaj je veselje do življenja... Vsi, ki se ljubijo, vsi tisti naj gredo na Capri... Ven iz morja gleda Capri — Šmarna gora — od daleč pa mežika Vezuv in kadi pipo... Vse naokrog modro, modro morje... Vse to vidim na terasi »Pri svetih Treh Kraljih« ... in poleg tega vidim Francozinjo ... vitko in elegantno... pristrižene lase ima... kot fantiček ... in veseli es življenja. Vsi mi na tej terasi se razumemo in si nemo napivamo z vinom, ki raste na tem otoku... krog nas diše oleandri in rožmarin — kot v par-fumeriji... Godci — fantiči, rojeni pod tem solncem, zato srečni in brezskrbni, godejo, saj lire da gospod Bog — dajo jih tujci... Francozinja vrže kar velik bankovec za »Gruss aus Sorrent«...
Tu kupim koralde... in pišem razglednice, vsem — prijateljem in sovražnikom ... Saj je vseeno ... questa est la vita... Nato grem in se kopljem v tem modrem morju... Brezumje ... Tisti, ki se koplje v tej modri vodi, bo hrepenel večno nazaj v te kraje... In
jaz sem naredil to brezumje... (zraven ob pokališču so se klofutah godci z naše terase — delili so lire). Brez-
umje:
X.
Pompeji — zakleto mesto ... bajka davnih dni...
Vse, kar stoji tam, je naredila lava — vse je rešila lava... To mesto ni poznalo invazij barbarov — ko je prišel čas, je spregovoril Vezuv svojo ognjeno besedo in žalil vse, kar je hotelo ostati za bodočnost... Ognjeno smrt je izlil iz svojega žrela in rešil zidove in spomenike pogina... O, Vezuv je bil maščevalec — a plemenit... Ni podrl ničesar... vse, kar je ostalo, je verna slika kako je bilo pred dvemi tisoč leti... Slika ograjena z ograjo..«
Tukaj v Pmopejih ni sence... Solnce sveti in greje z vso silo Imam vtis: vsi prebivalci tega mesta so legli k počitku, poskrili so se pred temi štiridesetimi stopinjami toplote... A na večer ožive, ker za kaj bi sicer bilo še vse ohranjeno ... Trgovina z oljem stoji še in v njej Amphore in male lučke ... Potem v hiši svečenika — Tudi svečenik je še tam. Zleknjen je na tleh
in predno ga je zajela ognjena smrt, si je prevczal usta z ruto... da ne bi vdihaval strupenih plinov ... Prva maska proti plinom... o kultura — dvatisoč let — ta svečenik je bil izumitelj... In naprej potem, blizu Foruma, soba in v njej pet postav, zvitih od predsmrtnih krčev... Rodbina sužnjev... To mesto spi... Pompeji.. Zvečer pa teče življenje kot po navadi .. Na hišah tu-patam imena kandidatov za bližnje volitve ... reklama ... Vse to se vidi, ko
da je bilo včeraj___Kruh pri peku —
lični okrogljici, kot ponoči spečeni, samo črni — posebna sorta... Vse to je ohranila lava ... O lava dobrotnica ...
Mesto z vsemi ulicami, ravnimi, širokimi — vse so tlakovane tako kot Via Appia ... odlično, solidno ... Iz tega tlaka izluščim drobce in kos razbite Amphore poberem za moj muzej ... Lava zahval j ena!
Zgodovnarji so pogruntali, da je bilo mesto Pompeji posvečeno boginji Ve-nus in da je bilo mesto razkošja, naslade in veselja. Ko so prišli usodni dnevi in zasuli bogastvo — je rodil sladki sen pod lavo vino in žito za človeka . . . Poldrugo tisočletje je trajal  ta sen . . .
Nato so ga pregnali in odkrili zopet očem človeka . . . Mesto razkošja —. morda Sodoma . . . Vse te stavbe govore isto: ljudje so živeli tu, ki so poznali zmisel življenja, jemali in praznovali to življenje brez prestanka . . . Komfort, kopalnice, razkošno okrašeni dvori . ■ t Povsod freske ... Ne dolgočasne podobe, kot bi si morda mislili, umetnine, ki bi ne delale sramote nobenemu umetniku današnjih dni ... V kopalnicah, prav v vseh, v katerih sem bil. freske, kot jih danes ne sme slikati noben slikar — zdrave, humorja polne situacije človeka — polne erotike. V »Domus Vettiorum«, tam je imel gospodar v kopalnici statu-eto Priapa — kot figurino. ki je metala vodo v banjo . . . Prekrasna figurina ... in gospodar je bil gotovo vselej dobre volje, ko ga je namakal ta Priapič — fantiček s hladno vodico . . .
Na vse to sveti solnce . . . kaj bi pravil ... Na eni strani kopljejo delavci naprej in pravkar so odkrili novo steno ... Na njej freske, sveže, ko da jih je zdajle naslikal slikar . . . Vse to je ohranila lava . . . Vse to je ohranil očka Vezuv. Zdaj kima ob strani in modruje . .« Le počakaj, ogledam si tvoj bivak . . .
ašrjrjTJorsrjorj
DIDIDJB BlBlBUBHBlB
Iščem agilnega
družabnika • strokovnjaka
za manjše industrijsko ali trgovsko podjetje kakršnekoli stroke, z nekaj kapitalom. Krasni, lastni obratni prostori na razpolago. Even-tuelno se stavba proda. Stroka in druge podrobnosti naj se po možnosti navedejo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro .Industrija-6296".
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
6328
Našo bol naj vedo vse naše znanke in prijateljice s tem, da jim javljamo pretresljivo vest o prezgodnji smrti naše vele-zaslužne narodne žene, gospe
Karle Ponikvar
bivše voditeljice tržaških Slovenk, predsednice raznih ženskih
organizacij i. t d.
Karla, utrnila si se nam, kakor se utrne zvezda v noči, a me strmimo za teboj v to brezkončno noč in samo naša duša se te spominja v ljubezni, hvaležnosti in globokem spoštovanju.
Lahna naj ti bo gruda v Trstu, ob naši Adriji! Ljubljana, dne 7. oktobra 1924.
Klub Primork.
Splošno žensko društvo. Kolo jugoslovanskih sester.
Šivilja za perilo
sprejema   delo na —  Naslov pove »Slov. Naroda«.
dom. uprava 6327
Pianistinja
sodeluje pri plesnih vas j ah in prireditvah. — Po? nudbe pod »Izvežbana 6319« na upravo »Slov. Naroda«.
Krojaški pomočnik
ki je zanesljiv in zmožen vsakega boljšega velike* ga dela — dobi trajno mesto takoj. — Modni salon Jos. Ježek, Selen* burgova ulica 6/1. 6330
Bredam
Šivalni stroj,
skoro nov, se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6318
Spalno opravo,
primerno za samce ali prenočišča, vse skoro no* vo — prodam po ugodni ceni. — Poizve se: Can* karjevo nabrežje št. 9/1.
6322
Pianino,
lep *n v dobrem stanju, sc ceno proda. Istotim sc proda star harmonij. — Več pove: I. Zupan, Bu* kovca št. 45, p. Vodice. Gorcnsko. f-324
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 50-19
Prazna soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom — se odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6323
Meblovana soba
v sredini mesta se odda gospodični. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6326
V zračno sobo
se sprejmete gospodični ali dijaka. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6329
Nova vila
s prostim stanovanjem in lepim vrtom — naprodaj. Cena 225.000 Din. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6317
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
POZOR! POZOR!
Krasno posestvo,
obstoječe iz stanovanja ter kompl. gospodarske* ga poslopje — takoj na* prodaj. — Posestvo ob* stoji iz 13 oralov razne zemlje; sadonosnik, vi* nograd, gozd, njive in travniki. Pri tem se lahko redi 6—7 glav živine in se nahaja vse na enem kompleksa, skup t. j z do* bro pitno vodo ob glavni cesti na prometnem kra* ju. Naprodaj za malen* Kostno vsoto 160 000 Din. — Poizve se pri Zlatku Beranič, trgovcu, Medve* ce, pošta Pr a gorsko. 6525
Malo kmetsko
posestvo
v Šmarju — se bo pTO* dalo v nedeljo 12. okto* bra na prostovolini iavni dražbi. 6321
Pozor!
Plačujem dobro siare cbleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Dra* me Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 6311
Gobe
i n
fižol
kupuje 6236
SEVER & KOMP.
Ljubljana. U/olfova ulica št. 12.
Moderne damske cilindr* ske oblike došle v klobu* čevini (filcu), baržunu in plišu raznih barv. Cena od Din 300; baržun in klo* bučevina (filc) od 160.— dinarjev naprej.
M- Horvat,
modistka, Ljubljana, Sta* ri trg 21. 63/T
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec 52/T
»
LILIHIP
«
turški med, prave Fortu* na, šuir^.: bomboni — v zalogi samo pri Josip Viteku, Ljubljana, Kre* kov trg 8. 6251
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«. Džamonja in drugovi, družba z. o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej* ših vrstah in v vseh obli* kah. — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod* logah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spodarskih rastlin. Cvet* je v loncih in razno okusno grmovje in drev* je imamo celo leto! — Zahtevajte cenike ! 6274
Inserati v »Malih oglasih«
imajo  neoporečno velik
uspeh v »Slov. Narodu<r.
'i
Pravkar fe izšla brošura
Može ob poti
c7p. Jiobide dramska pesnitev v 5 deran jih. Dobiva se v Narodni knjigarni za ceno Din 15.
6150
-O
?? Kdo si zviša promet ??
i p efiezono oopai ioph
j Raznašalko (-ca) j
■ za Vodmat
■ se sprejme takoj.
f Uprava Slovenskega Naroda.
Knjigovodjo-bilancista
m samostojno moč, po možnosti neoženjen, išče za takojšnji m J   nastop Konzervna tovarna „Globus" na Vrhniki. J
I
imeesbhmmmS
Plača po dogovoru. Reflektira se samo na prvovrstne moči s prima referencami. 6295
Lastnina  in tisk  »Narodne tiskarne«,.