382 ■ Proteus 84/8 • April 2022 383Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo narave Slovarček manj znanih besed: Proboscis. Dolg koničasti jeziček za srkanje nektarja. Generativno razmnoževanje. Spolno raz- množevanje s semeni. Vegetativno razmnoževanje. Nespolno raz- množevanje z deli rastlin (brsti). Polinarij. Rumeni lepljivi paketek s pelo- dom. Intraspecifična variabilnost. Raznolikost znotraj iste vrste. Cestarji so se odločili promet med predori na cesti Lokavc (Lokavec)-Predmeja zava- rovati pred padajočim kamenjem z mrežami in ograjami, in sicer prav na bogatem na- hajališču rebrinčevolistne hladnikovke (Hla- dnikia pastinacifolia, hladnikovka v nadalje- vanju). Prvič smo se na kraju samem sestali v sredo, 5. decembra leta 2018. Delati so začeli v ponedeljek, 17. avgusta leta 2020, končali pa v torek, 2. februarja leta 2021. Z vodstvom podjetja Feniks +, d. o. o. iz Tr- žiča, delovodjem in delavci smo vzpostavili zelo dobre odnose. Na gradbišče sem prišel enkrat na teden, med sečnjo drevja, čišče- njem skal in podobnimi grobimi deli celo dvakrat. Resnično so se zelo potrudili, da rastlin ne bi poškodovali ali celo uničili. Najštevilčnejše izredno lahko dostopno na- hajališče tik ob cesti smo zaradi varstva narave uspeli izločiti iz prekritja že v pr- vih dogovorih. Padci podrtih dreves, vr- tanje in izpihovanje zdrobljene kamnine, dvigovanje in razprostiranje mrež ter dru- Dorotej Černela je svoj prosti čas že od nekdaj rad preživljal v naravi, kjer je z velikim zanimanjem občudoval različne živalske in rastlinske vrste, prav svet rastlin pa je tisto področje, ki je še posebej pritegnilo njegovo pozornost. Zanimanje za naravo je bil ključen razlog, da ga je poznejša pot zanesla v biologijo. Na dodiplomskem študiju se je zanimanje za rastline še povečalo, saj je svoje znanje botanike še dodatno poglobil in na terenskih vajah spoznal pestro floro Slovenije. Ko je spoznal prvo predstavnico travniških orhidej iz rodu mačjih ušes (Ophrys), se je začelo raziskovanje te prekrasne družine, ki ga je pripeljalo tudi do zavite škrbice (Spiranthes spiralis). Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici je predstavil na botaničnem simpoziju na Wraberjevem dnevu 2021. Septembra leta 2021 je diplomiral iz biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. S študijem sedaj nadaljuje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na študijskem programu ekologije in biodiverzitete. Žan Cenc je tehnični sodelavec (laborant) na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Večino dela opravlja na področju botanike, predvsem je zadolžen za terensko delo. Ljubiteljsko se ukvarja s hortikulturo, čebelarstvom in potapljaštvom, vedno več pa zahaja tudi v gore. Zadnje čase ga zanimajo predvsem avtohtone kukavice in njihovi opraševalci kakor tudi vzgoja ogroženih vrst in vitro. Igor Paušič je po izobrazbi geograf in biolog, zaposlen je kot docent na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer poučuje splošno botaniko in sistematiko rastlin ter s študenti izvaja laboratorijske in terenske vaje. Njegovo raziskovalno področje obsega krajinsko ekologijo, arheobotaniko, zlasti pa taksonomijo in ekologijo naših samoniklih vrst iz družine kukavičevk. Ukvarja se predvsem z rodovoma Ophrys in Nigritella. Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu Daniel Rojšek Najštevilčnejše nahajališče hladnikovke ob cesti pred deli. 17. avgusta leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 384 ■ Proteus 84/8 • April 2022 385Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) ga dela številnim rastlinam večinoma niso škodovali. Celo več, med delom smo od- krili več pomembnih dejstev o varstvu te redke, ogrožene in zavarovane rastlinske vrste, ki jo želim predstaviti v nadaljevanju. Gre za izredno pomembno rastlino, zato ji namenjamo posebno skrb, še posebej smo se potrudili med deli nad omenjeno cesto. Tu- di osebno hladnikovko občudujem, še pose- bej zaradi njene lepote in trdoživosti. Temu območju rečejo v Lokavcu Mačji kot, na Gori oziroma Predmeji pa Čaven. Golobnica rečejo na Gori zgornjemu delu žleba nad mostom, kjer so previsne skale s policami v spodmolih. Na njih so v bližnji preteklosti gnezdili skalni golobi (Columba livia), sedaj pa jih ni več (Elvica Velikonja, e-sporočilo, 18. decembra 2020). V besedilu na več krajih omenjam levo in desno stran. Določimo jo glede na smer vo- dnega toka, čeprav so tam hudourniki veči- no leta suhi. Hladnikovka na kratko Hladnikovka je slovenski paleoendemit in edini rodovni endemit v Sloveniji, ki je del družine kobulnic (Apiaceae). Paleoendemit zato, ker se je izpred ledenih dob ohranil le na ozemlju zdajšnje Slovenije in nikjer drugod. Tudi pri nas raste le na zelo omejenem območju na severnih in južnih obronkih Trnovskega gozda in Gori. Rastlina je dvo- oziroma večletnica z ble- ščečimi listi, ki spominjajo na navadno ze- leno (Apium graveolens) oziroma navadni rebrinec (Pastinaca sativa). Od tod izvirata prvi del slovenskega in drugi del strokov- nega imena. Poimenoval jo je nemški bota- nik H. G. Ludwig Reichenbach po Francu Hladniku, ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani. Henrik Freyer, takratni ljubljan- ski gimnazijec, kasnejši znani lekarnar in botanik iz Idrije, jo je našel že leta 1819, v botanično slovstvo pa jo je omenjeni nemški raziskovalec vpisal šele leta 1831 (Wraber, 1990: 110, in 2003: 132; Čušin, 2004: 107- 113). Gustav Hegi (1925: 1180) navaja poleg sedanjega imena še osem drugih. Med njimi izpostavljam poimenovanji Franca Hladnika (Oenanthe apiifolia), kar bi lahko poslovenili v zeleninolistni sovec, in slovaškega bota- nika F. Langa (Oenocarpon Freyeri; Wraber, 2003: 132; Praprotnik, 2015: 156). Hladnikovke ne opisujem, saj so jo v slovenščini podrobno opisali Franc Sušnik (1964), Tone Wraber (1990), Boško Čušin (2004), Nina Šajna (2010) in Elv ica Vel ikonja (2012). Omenit i se mi zdi pomembno le dve dejstvi. Pri zelo mladih rastlinah so pritlični listi še enojni in rahlo nazobčani oziroma napiljeni. V skalnih razpokah vretenaste korenike rastejo v smeri praznega prostora, ne le navpično navzdol, lahko tako vodoravno kot celo navpično navzgor oziroma tja, kjer je prostor in/ali hrana. V Golobnici so ob hladnikovki odkrili rožnatega dolgina (Leiobunum roseum), endemično vrsto suhe južne (Šajna in sod., 2009). Varstvo hladnikovke med deli na cesti in ob njej Na gradbišču na cesti Lokavc-Predmeja smo se dobili pred začetkom dela. Najprej sem hladnikovko predstavil in jo pokazal. Na začetku so imeli težave z zamenjavo s predalpskim prstnikom (Potentilla caulescens), ker ga je tam bistveno več, oni pa se z rastlinami do tedaj niso ukvarjali. Varstvo hladnikovke je zanje postal svojevrstni izziv. Zanjo so res vzorno skrbeli, čeprav jim je to jemalo dragoceni čas. Začetne težave z raz l ikovanjem smo hitro odpravili, kajti pripravljalna dela za postavitev ograj in mrež so hladnikovko najbolj ogrožala. S podiranjem drevja so začeli zunaj nahajališča. Veje so oklestili in z njimi zavarovali rastline ter jih s tem obvarovali pred padajočim drevjem. Takoj, ko so podrli vsa drevesa, so veje odstranili, da se hladnikovke ne bi zaradi pomanjkanja svetlobe spotegnile in izčrpale. Drevesa so s padci razrahljala preperino in skalno podlago. Veter in dež sta prenašala preperino, lubje, listje in iglice ter s tem prekrivala rastline. Sproti so jih izključno z rokami pazljivo očistili, da jih z ostrimi predmeti ne bi poškodovali. Veliko preglavic je bilo s hladnikovkami, ki so rasle v obcestnem jarku, od koder je bilo treba zelo veliko usedlin izjemno previdno odstraniti in rastline ponovno izpostaviti sončni svetlobi. Potem so nalivi s prenašanjem preperine na eni strani razgalili korenike, na drugi pa liste zasuli. Tudi te težave smo uspešno rešili. Stanje hladnikovke v Golobnici in pod njo med avgustom leta 2020 in marcem leta 2022 V sredo, 18. oktobra leta 2020, mi je Blaž Belhar, vodja del, poročal o svojem opaža- nju hladnikovke v žlebu in mi pokazal slike, nato pa še z mosta več izredno lepih, zelo velikih in močnih rastlin. Kasneje smo ugo- tovili, da nahajališče pod mostom in tik nad njim ni novo, kajti žleb se imenuje Golobni- ca. Omenjajo jo Čušin (2004), Šajna (2010) ter Šajna in sodelavci (2009, 2012, 2014, 2019). Nina Šajna jo je popisovala pod mo- stom, navzdol se ni spustila, navzgor ni plezala (e-sporočilo, 1. februarja 2021). Kje natančno je popisoval Boško Čušin, nisem mogel izvedeti. Prepričan sem, da v zgor- njem delu žleba ni bil. V četrtek, 29. oktobra, sem se spustil v žleb, si ogledal rastline od blizu in določil me- je nahajališča, kolikor je bilo mogoče brez plezanja. Najprej sem se povzpel po levem gruščnatem delu žleba do skalne stopnje približno trideset metrov nad most oziro- ma 845 metrov visoko nad morje. Rastline uspevajo na grušču, v skalnih razpokah po stenah in na dnu žleba in sami hudourniški strugi, kjer jim voda celo razgali korenike. Tudi v desnem, skalnem delu žleba jih naj- demo v razpokah. Zaradi prestrmega dna se nisem povzpel tako visoko kot v levem delu. Domneval sem, da hladnikovka uspeva po Zavarovanje rastlin pred poškodbami. 2. septembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 384 ■ Proteus 84/8 • April 2022 385Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) ga dela številnim rastlinam večinoma niso škodovali. Celo več, med delom smo od- krili več pomembnih dejstev o varstvu te redke, ogrožene in zavarovane rastlinske vrste, ki jo želim predstaviti v nadaljevanju. Gre za izredno pomembno rastlino, zato ji namenjamo posebno skrb, še posebej smo se potrudili med deli nad omenjeno cesto. Tu- di osebno hladnikovko občudujem, še pose- bej zaradi njene lepote in trdoživosti. Temu območju rečejo v Lokavcu Mačji kot, na Gori oziroma Predmeji pa Čaven. Golobnica rečejo na Gori zgornjemu delu žleba nad mostom, kjer so previsne skale s policami v spodmolih. Na njih so v bližnji preteklosti gnezdili skalni golobi (Columba livia), sedaj pa jih ni več (Elvica Velikonja, e-sporočilo, 18. decembra 2020). V besedilu na več krajih omenjam levo in desno stran. Določimo jo glede na smer vo- dnega toka, čeprav so tam hudourniki veči- no leta suhi. Hladnikovka na kratko Hladnikovka je slovenski paleoendemit in edini rodovni endemit v Sloveniji, ki je del družine kobulnic (Apiaceae). Paleoendemit zato, ker se je izpred ledenih dob ohranil le na ozemlju zdajšnje Slovenije in nikjer drugod. Tudi pri nas raste le na zelo omejenem območju na severnih in južnih obronkih Trnovskega gozda in Gori. Rastlina je dvo- oziroma večletnica z ble- ščečimi listi, ki spominjajo na navadno ze- leno (Apium graveolens) oziroma navadni rebrinec (Pastinaca sativa). Od tod izvirata prvi del slovenskega in drugi del strokov- nega imena. Poimenoval jo je nemški bota- nik H. G. Ludwig Reichenbach po Francu Hladniku, ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani. Henrik Freyer, takratni ljubljan- ski gimnazijec, kasnejši znani lekarnar in botanik iz Idrije, jo je našel že leta 1819, v botanično slovstvo pa jo je omenjeni nemški raziskovalec vpisal šele leta 1831 (Wraber, 1990: 110, in 2003: 132; Čušin, 2004: 107- 113). Gustav Hegi (1925: 1180) navaja poleg sedanjega imena še osem drugih. Med njimi izpostavljam poimenovanji Franca Hladnika (Oenanthe apiifolia), kar bi lahko poslovenili v zeleninolistni sovec, in slovaškega bota- nika F. Langa (Oenocarpon Freyeri; Wraber, 2003: 132; Praprotnik, 2015: 156). Hladnikovke ne opisujem, saj so jo v slovenščini podrobno opisali Franc Sušnik (1964), Tone Wraber (1990), Boško Čušin (2004), Nina Šajna (2010) in Elv ica Vel ikonja (2012). Omenit i se mi zdi pomembno le dve dejstvi. Pri zelo mladih rastlinah so pritlični listi še enojni in rahlo nazobčani oziroma napiljeni. V skalnih razpokah vretenaste korenike rastejo v smeri praznega prostora, ne le navpično navzdol, lahko tako vodoravno kot celo navpično navzgor oziroma tja, kjer je prostor in/ali hrana. V Golobnici so ob hladnikovki odkrili rožnatega dolgina (Leiobunum roseum), endemično vrsto suhe južne (Šajna in sod., 2009). Varstvo hladnikovke med deli na cesti in ob njej Na gradbišču na cesti Lokavc-Predmeja smo se dobili pred začetkom dela. Najprej sem hladnikovko predstavil in jo pokazal. Na začetku so imeli težave z zamenjavo s predalpskim prstnikom (Potentilla caulescens), ker ga je tam bistveno več, oni pa se z rastlinami do tedaj niso ukvarjali. Varstvo hladnikovke je zanje postal svojevrstni izziv. Zanjo so res vzorno skrbeli, čeprav jim je to jemalo dragoceni čas. Začetne težave z raz l ikovanjem smo hitro odpravili, kajti pripravljalna dela za postavitev ograj in mrež so hladnikovko najbolj ogrožala. S podiranjem drevja so začeli zunaj nahajališča. Veje so oklestili in z njimi zavarovali rastline ter jih s tem obvarovali pred padajočim drevjem. Takoj, ko so podrli vsa drevesa, so veje odstranili, da se hladnikovke ne bi zaradi pomanjkanja svetlobe spotegnile in izčrpale. Drevesa so s padci razrahljala preperino in skalno podlago. Veter in dež sta prenašala preperino, lubje, listje in iglice ter s tem prekrivala rastline. Sproti so jih izključno z rokami pazljivo očistili, da jih z ostrimi predmeti ne bi poškodovali. Veliko preglavic je bilo s hladnikovkami, ki so rasle v obcestnem jarku, od koder je bilo treba zelo veliko usedlin izjemno previdno odstraniti in rastline ponovno izpostaviti sončni svetlobi. Potem so nalivi s prenašanjem preperine na eni strani razgalili korenike, na drugi pa liste zasuli. Tudi te težave smo uspešno rešili. Stanje hladnikovke v Golobnici in pod njo med avgustom leta 2020 in marcem leta 2022 V sredo, 18. oktobra leta 2020, mi je Blaž Belhar, vodja del, poročal o svojem opaža- nju hladnikovke v žlebu in mi pokazal slike, nato pa še z mosta več izredno lepih, zelo velikih in močnih rastlin. Kasneje smo ugo- tovili, da nahajališče pod mostom in tik nad njim ni novo, kajti žleb se imenuje Golobni- ca. Omenjajo jo Čušin (2004), Šajna (2010) ter Šajna in sodelavci (2009, 2012, 2014, 2019). Nina Šajna jo je popisovala pod mo- stom, navzdol se ni spustila, navzgor ni plezala (e-sporočilo, 1. februarja 2021). Kje natančno je popisoval Boško Čušin, nisem mogel izvedeti. Prepričan sem, da v zgor- njem delu žleba ni bil. V četrtek, 29. oktobra, sem se spustil v žleb, si ogledal rastline od blizu in določil me- je nahajališča, kolikor je bilo mogoče brez plezanja. Najprej sem se povzpel po levem gruščnatem delu žleba do skalne stopnje približno trideset metrov nad most oziro- ma 845 metrov visoko nad morje. Rastline uspevajo na grušču, v skalnih razpokah po stenah in na dnu žleba in sami hudourniški strugi, kjer jim voda celo razgali korenike. Tudi v desnem, skalnem delu žleba jih naj- demo v razpokah. Zaradi prestrmega dna se nisem povzpel tako visoko kot v levem delu. Domneval sem, da hladnikovka uspeva po Zavarovanje rastlin pred poškodbami. 2. septembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 386 ■ Proteus 84/8 • April 2022 387Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) grušču in skalnih razpokah do vrha žleba oziroma nadmorske višine okoli 900 metrov. Spustil sem se po levem gruščnatem de- lu žleba, približno pet metrov nad dnom hudourniške struge. Rastlin je bilo veliko tako na grušču kot v strugi, kjer so si za- vetje pred deročo vodo našle pod skalami. Najnižje sem opazil tri rastline, na manjši, s svetlim gozdom poraščeni skalno-gruščnati zaplati z redkimi vejami listopadnih dreves nad njo, ob desni strani žleba. Vse tri so uspevale med gruščem in redkimi travami v polsenci 715 metrov nad morjem. Malce više, približno pet metrov stran, sem med borovci opazil rastlino s cvetovi in mladimi plodovi. Že prej sem videl cveto- če, jesenske rastline. Večina je odcvetela v pozni pomladi in v zgodnjem poletju od- vrgla semena, opazil sem namreč ostanke stebel in kobulov. Jesenske so zacvetele po dolgotrajni poletni suši, ko je prišlo toplo zgodnjejesensko deževje in jih spodbudilo k cvetenju. Povzpel sem se po desni strani žleba, ki je bolj poraščena z drevesi in grmi od leve. Tudi na desni je bilo več desetin lepih rastlin, tako na grušču kot v skalnih razpokah po stenah. Na desnem, strmem pobočju pri žlebu so razgaljene skale med redkim borovim gozdom in travo v podrasti. V tem polsenčnem okolju so uspevale prav lepe rastline (približno 720 metrov nad morjem). V žlebu sem videl tudi travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia) in hladnikovko, ki ra- steta čisto skupaj. Grintavci so se zaradi več vode bogato razrasli. Nasprotno pa so tisti, ki rastejo v grušču na skalah ob sosednjem hudourniku, manjši in bolj sivi, saj so prisi- ljeni varčevati s skromnimi količinami vode. Po stenah rastejo štev i lni lepi jegl i- či (Primula auricula) bl izu hladnikov- ke. Primerek v žlebu pod mostom me je presenetil, saj raste v vrbovi senci, vi- soke hudourniške vode pa ga oblivajo. Na osenčenem grušču v spodnjem delu žleba rastejo skupaj s hladnikovko tudi lepi primerki temnordeče močvirnice (Epipactis atrorubens). Najnižje rastline sem opazil na grušču, poraščenem z redkim drevjem in grmovjem, in v sk a ln ih razpokah apnenčasto- dolomitnih »škrbin« na levi strani žleba, približno 705 metrov nad morjem. V torek, 10. novembra leta 2020, sva se z Blažem odpravila v zgornji strmi del Golobnice, ki brez plezanja ni prehodna. Blaž me je vodil in varoval, kajti pobočje si je ogledal dan poprej in mi sporočil, da je najvišje hladnikovke opazil v zajedi na majhnem grušču prav na vrhu žleba, v tem delu je zagotovo odkril novo nahajališče. V zgornji del Golobnice sva splezala iz so- sednjega hudournika, se povzpela na vme- sni greben in spustila nad skok, kamor sem prvič prišel izpod mosta brez plezanja. Dno žleba sestavljajo do kubičnega metra velike skale in grušč. Močnih rastlin je bilo veli- ko, podobno kot pod skokom. Od tod sva se povzpela v glavni, najširši in najstrmejši del žleba. Strmo, mestoma prepadno skal- nato vesino na več krajih prečkajo vmesne, gruščnate police, kjer je mogoče udobno ho- diti, vmes pa je treba skalne skoke prepleza- ti. Gruščnate dele poraščajo trave in redka, majhna drevesa, med njimi najdemo števil- ne zelo lepe primerke hladnikovke. Tudi tu Najnižje hladnikovke med skalnimi čermi, redkim drevjem in grmovjem na nadmorski višini 705 metrov. 5. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Med hudo poletno sušo so se listi lepih jegličev popolnoma posušili. Jeseni so po dežju ponovno vzbrsteli. 10. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 386 ■ Proteus 84/8 • April 2022 387Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) grušču in skalnih razpokah do vrha žleba oziroma nadmorske višine okoli 900 metrov. Spustil sem se po levem gruščnatem de- lu žleba, približno pet metrov nad dnom hudourniške struge. Rastlin je bilo veliko tako na grušču kot v strugi, kjer so si za- vetje pred deročo vodo našle pod skalami. Najnižje sem opazil tri rastline, na manjši, s svetlim gozdom poraščeni skalno-gruščnati zaplati z redkimi vejami listopadnih dreves nad njo, ob desni strani žleba. Vse tri so uspevale med gruščem in redkimi travami v polsenci 715 metrov nad morjem. Malce više, približno pet metrov stran, sem med borovci opazil rastlino s cvetovi in mladimi plodovi. Že prej sem videl cveto- če, jesenske rastline. Večina je odcvetela v pozni pomladi in v zgodnjem poletju od- vrgla semena, opazil sem namreč ostanke stebel in kobulov. Jesenske so zacvetele po dolgotrajni poletni suši, ko je prišlo toplo zgodnjejesensko deževje in jih spodbudilo k cvetenju. Povzpel sem se po desni strani žleba, ki je bolj poraščena z drevesi in grmi od leve. Tudi na desni je bilo več desetin lepih rastlin, tako na grušču kot v skalnih razpokah po stenah. Na desnem, strmem pobočju pri žlebu so razgaljene skale med redkim borovim gozdom in travo v podrasti. V tem polsenčnem okolju so uspevale prav lepe rastline (približno 720 metrov nad morjem). V žlebu sem videl tudi travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia) in hladnikovko, ki ra- steta čisto skupaj. Grintavci so se zaradi več vode bogato razrasli. Nasprotno pa so tisti, ki rastejo v grušču na skalah ob sosednjem hudourniku, manjši in bolj sivi, saj so prisi- ljeni varčevati s skromnimi količinami vode. Po stenah rastejo štev i lni lepi jegl i- či (Primula auricula) bl izu hladnikov- ke. Primerek v žlebu pod mostom me je presenetil, saj raste v vrbovi senci, vi- soke hudourniške vode pa ga oblivajo. Na osenčenem grušču v spodnjem delu žleba rastejo skupaj s hladnikovko tudi lepi primerki temnordeče močvirnice (Epipactis atrorubens). Najnižje rastline sem opazil na grušču, poraščenem z redkim drevjem in grmovjem, in v sk a ln ih razpokah apnenčasto- dolomitnih »škrbin« na levi strani žleba, približno 705 metrov nad morjem. V torek, 10. novembra leta 2020, sva se z Blažem odpravila v zgornji strmi del Golobnice, ki brez plezanja ni prehodna. Blaž me je vodil in varoval, kajti pobočje si je ogledal dan poprej in mi sporočil, da je najvišje hladnikovke opazil v zajedi na majhnem grušču prav na vrhu žleba, v tem delu je zagotovo odkril novo nahajališče. V zgornji del Golobnice sva splezala iz so- sednjega hudournika, se povzpela na vme- sni greben in spustila nad skok, kamor sem prvič prišel izpod mosta brez plezanja. Dno žleba sestavljajo do kubičnega metra velike skale in grušč. Močnih rastlin je bilo veli- ko, podobno kot pod skokom. Od tod sva se povzpela v glavni, najširši in najstrmejši del žleba. Strmo, mestoma prepadno skal- nato vesino na več krajih prečkajo vmesne, gruščnate police, kjer je mogoče udobno ho- diti, vmes pa je treba skalne skoke prepleza- ti. Gruščnate dele poraščajo trave in redka, majhna drevesa, med njimi najdemo števil- ne zelo lepe primerke hladnikovke. Tudi tu Najnižje hladnikovke med skalnimi čermi, redkim drevjem in grmovjem na nadmorski višini 705 metrov. 5. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Med hudo poletno sušo so se listi lepih jegličev popolnoma posušili. Jeseni so po dežju ponovno vzbrsteli. 10. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 388 ■ Proteus 84/8 • April 2022 389Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) sem opazil rastline, ki jim je hudourniška voda razkrila korenike, ko je odnesla grušč. Pod vrhom se žleb zaključi z deloma pre- visno skalno stopnjo. Pod njo je majhen spodmol z lepimi jegliči (Primula auricula). Med poletno sušo leta 2020 so se jim listi popolnoma posušili in porjaveli, česar še nisem videl. Zgodnji jesenski dež je jegliče obudil in odgnali so majhni, zbiti, sivo ze- leni poganjki. Prav na vrhu žleba so rasle tri hladnikovke v izjemno slikovitem okolju zajede nad zgor- njo previsno steno, pod čudovitim skalnim čokom; ena se je ugnezdila med drobnim gruščem, dve pa med travo na desni strani zajede (približno 925 metrov nad morjem). V torek, 17. novembra, sem si ogledal ra- stlino v spodnjem delu hudourniške struge pod mostom, 29. oktobra je na enem kobulu nastavila plodove, na petih pa cvetela. De- vetnajst dni kasneje so bili vsi plodovi še ze- leni, na dveh kobulčkih so bili sveži cvetovi. V začetku decembra je padlo precej snega, burja ga je znašala v zamete. Nato je prišla odjuga in snežno odejo stopila. Ostali so le zameti. V četrtek, 17. decembra, so iz ostankov zameta gledali kobuli. Teden dni kasneje snega ni bilo več. Pri tej rastlini je bilo še veliko zelenih listov in na pogled skoraj dozorelih plodov. Videti je bilo, da so do konca januarja leta 2021 plodovi dozoreli. Na začetku februarja so se osuli. Mesto sem označil. Spomladi leta 2021 sem si stanje ogledal in opazil mladice. Tudi ob cesti je decembrska odjuga pobra l a sneg. Pre senet l j i vo vel iko je bi lo rast l in z zelenimi l isti. Vmes so bi le sem pa t ja čisto mlade rastline, kjer so pritlični listi še enojni. Februar leta 2021 je bil kar mrzel, občasno je padel sneg, pomrznil, nato se je med odjugami stopil. Vsi listi pri hladnikovkah so kot običajno pozimi odmrli. Marec je bil zelo topel, vendar je iz Trnovskega gozda pritekal mrzel zrak in rastline so mirovale. April je bil zimski s snegom in Najvišje hladnikovke na vrhu Golobnice, nadmorska višina 925 metrov. 10. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Jesensko cvetenje. 17. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Zeleni plodovi štrlijo iz ostanka zameta. 10. decembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 388 ■ Proteus 84/8 • April 2022 389Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) sem opazil rastline, ki jim je hudourniška voda razkrila korenike, ko je odnesla grušč. Pod vrhom se žleb zaključi z deloma pre- visno skalno stopnjo. Pod njo je majhen spodmol z lepimi jegliči (Primula auricula). Med poletno sušo leta 2020 so se jim listi popolnoma posušili in porjaveli, česar še nisem videl. Zgodnji jesenski dež je jegliče obudil in odgnali so majhni, zbiti, sivo ze- leni poganjki. Prav na vrhu žleba so rasle tri hladnikovke v izjemno slikovitem okolju zajede nad zgor- njo previsno steno, pod čudovitim skalnim čokom; ena se je ugnezdila med drobnim gruščem, dve pa med travo na desni strani zajede (približno 925 metrov nad morjem). V torek, 17. novembra, sem si ogledal ra- stlino v spodnjem delu hudourniške struge pod mostom, 29. oktobra je na enem kobulu nastavila plodove, na petih pa cvetela. De- vetnajst dni kasneje so bili vsi plodovi še ze- leni, na dveh kobulčkih so bili sveži cvetovi. V začetku decembra je padlo precej snega, burja ga je znašala v zamete. Nato je prišla odjuga in snežno odejo stopila. Ostali so le zameti. V četrtek, 17. decembra, so iz ostankov zameta gledali kobuli. Teden dni kasneje snega ni bilo več. Pri tej rastlini je bilo še veliko zelenih listov in na pogled skoraj dozorelih plodov. Videti je bilo, da so do konca januarja leta 2021 plodovi dozoreli. Na začetku februarja so se osuli. Mesto sem označil. Spomladi leta 2021 sem si stanje ogledal in opazil mladice. Tudi ob cesti je decembrska odjuga pobra l a sneg. Pre senet l j i vo vel iko je bi lo rast l in z zelenimi l isti. Vmes so bi le sem pa t ja čisto mlade rastline, kjer so pritlični listi še enojni. Februar leta 2021 je bil kar mrzel, občasno je padel sneg, pomrznil, nato se je med odjugami stopil. Vsi listi pri hladnikovkah so kot običajno pozimi odmrli. Marec je bil zelo topel, vendar je iz Trnovskega gozda pritekal mrzel zrak in rastline so mirovale. April je bil zimski s snegom in Najvišje hladnikovke na vrhu Golobnice, nadmorska višina 925 metrov. 10. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Jesensko cvetenje. 17. novembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. Zeleni plodovi štrlijo iz ostanka zameta. 10. decembra leta 2020. Foto: Daniel Rojšek. 390 ■ Proteus 84/8 • April 2022 391Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) zmrzaljo. Kljub temu so sredi meseca ob cesti hladnikovke ozelenele. Kljub do 10 stopinj Celzija pod lediščem mladi listi niso pozebli, niti tisti, ki jih nista varovala led in sneg. V torek, 20. aprila leta 2021, sem ob cesti opazil številne ozelenele rastline. Obe z razgaljenima korenikama sta zimo preživeli in lepo odgnali. Takrat so po stenah, tudi tam, kjer so napeli mreže, cveteli številni lepi jegliči (Primula auricula). Rastlin torej z deli niso poškodovali. V Golobnici se je z desne stene žleba februarja ali marca leta 2021 odlomilo več deset kubičnih metrov ska lov ja . Razbilo se je na kose različnih velikosti in pod seboj pokopalo veliko hladnikovk. V drugi polovici maja leta 2021 sem ob cesti prvič opazil objedene liste rastlin. V torek, 13. julija, smo se v spodnji del žleba in na njegov vrh podali Igor Dakskobler, ki je popisoval združbe, sodelavec Vinko Treven in podpisani. Prepričali smo se, da so miši, ki so se pomladi leta 2021 množično namnožile (mišje leto), pojedle liste pa tudi korenike hladnikovk, če so le uspele priti do njih. Povzročile so veliko razdejanje. Hladnikovke so se po zdesetkanju mišjega staleža sicer obrasle, cvetele pa so le tiste, ki jih miši niso objedle. To je bilo na skalnih stenah, kjer bi miši bi le izpostavljene plenilcem. V zgodnji jesen i leta 2021 so bi le hladnikovke zelo lepe. Kot da jim miši spomladi ne bi pojedle vseh zelenih delov. Zima 2021/2022 je bi la mila in zelo suha. Veliko odmrlih listov hladnikovk ni zgnilo, med njimi sem marca leta 2022 opazil zametke zelenih poganjkov. Čakajo otoplitev, predvsem pa dež, da bodo lahko bujno odgnale. Pozno jeseni so preplastili cesto z novim asfaltom in z njim prekril i jarek med cesto in steno. Med deli smo se zelo trudili in obvarovali hladnikovke pred propadom, potem pa so jih vzdrževalci ceste z asfa ltiranjem jarka uniči l i. Za vzdrževanje cest namreč ne potrebujejo dovoljenja oziroma soglasja in zato smo izgubi l i precej h ladnikovk ob cest i . Žal je to nahajališče hladnikovke in drugih zavarovanih rastlin tudi »priročno« odla- gališče odpadkov, ki jih mečejo vanj kar z mosta oziroma s ceste. Gre za ostanke elek- tronskih naprav, pralnih strojev, štedilnikov in starih vozil ter gume. Še posebej moti- jo vreče z drobovino, ki močno zaudarjajo. Ti žlebovi so povirni kraki Lokavščka, 300 višinskih metrov niže je vodovodno zajetje. Domenili smo se, da bo v letu 2022 ajdo- vska občinska uprava poskrbela za odstra- nitev odpadkov in jih odpeljala na ustrezno odlagališče ter postavila opozorila o prepo- vedi odlaganja. Seveda bom pri tem sode- loval in na isti način ozavestil vse, ki bodo odpadke odstranjevali, kot sem to storil na obravnavanem gradbišču. Meji nahajališča v Golobnici in ob njej so: zgornja približno 925 metrov in spodnja okoli 705 metrov nad morjem. Blaž mi je pokazal tudi rastline v žlebu nad zgornjim predorom (približno 830 metrov nadmorske višine) in po stenicah približno 25 metrov nad cesto med srednjim predorom in mo- stom. Natančni podatki o mejah nahajališča so na razpolago v novogoriški enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Zaključek Na gradbiščih se pogosto zgodi, da z deli povzročijo veliko razdejanje in poškodujejo ali celo uničijo naravne pojave. Ob cesti Skoraj zreli plodovi. 5. januarja leta 2021. Foto: Daniel Rojšek. Miši so spomladi leta 2021 pojedle liste in del stebel. Kasneje je odgnal list na sliki. 13. julija leta 2021. Foto: Daniel Rojšek. 390 ■ Proteus 84/8 • April 2022 391Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) zmrzaljo. Kljub temu so sredi meseca ob cesti hladnikovke ozelenele. Kljub do 10 stopinj Celzija pod lediščem mladi listi niso pozebli, niti tisti, ki jih nista varovala led in sneg. V torek, 20. aprila leta 2021, sem ob cesti opazil številne ozelenele rastline. Obe z razgaljenima korenikama sta zimo preživeli in lepo odgnali. Takrat so po stenah, tudi tam, kjer so napeli mreže, cveteli številni lepi jegliči (Primula auricula). Rastlin torej z deli niso poškodovali. V Golobnici se je z desne stene žleba februarja ali marca leta 2021 odlomilo več deset kubičnih metrov ska lov ja . Razbilo se je na kose različnih velikosti in pod seboj pokopalo veliko hladnikovk. V drugi polovici maja leta 2021 sem ob cesti prvič opazil objedene liste rastlin. V torek, 13. julija, smo se v spodnji del žleba in na njegov vrh podali Igor Dakskobler, ki je popisoval združbe, sodelavec Vinko Treven in podpisani. Prepričali smo se, da so miši, ki so se pomladi leta 2021 množično namnožile (mišje leto), pojedle liste pa tudi korenike hladnikovk, če so le uspele priti do njih. Povzročile so veliko razdejanje. Hladnikovke so se po zdesetkanju mišjega staleža sicer obrasle, cvetele pa so le tiste, ki jih miši niso objedle. To je bilo na skalnih stenah, kjer bi miši bi le izpostavljene plenilcem. V zgodnji jesen i leta 2021 so bi le hladnikovke zelo lepe. Kot da jim miši spomladi ne bi pojedle vseh zelenih delov. Zima 2021/2022 je bi la mila in zelo suha. Veliko odmrlih listov hladnikovk ni zgnilo, med njimi sem marca leta 2022 opazil zametke zelenih poganjkov. Čakajo otoplitev, predvsem pa dež, da bodo lahko bujno odgnale. Pozno jeseni so preplastili cesto z novim asfaltom in z njim prekril i jarek med cesto in steno. Med deli smo se zelo trudili in obvarovali hladnikovke pred propadom, potem pa so jih vzdrževalci ceste z asfa ltiranjem jarka uniči l i. Za vzdrževanje cest namreč ne potrebujejo dovoljenja oziroma soglasja in zato smo izgubi l i precej h ladnikovk ob cest i . Žal je to nahajališče hladnikovke in drugih zavarovanih rastlin tudi »priročno« odla- gališče odpadkov, ki jih mečejo vanj kar z mosta oziroma s ceste. Gre za ostanke elek- tronskih naprav, pralnih strojev, štedilnikov in starih vozil ter gume. Še posebej moti- jo vreče z drobovino, ki močno zaudarjajo. Ti žlebovi so povirni kraki Lokavščka, 300 višinskih metrov niže je vodovodno zajetje. Domenili smo se, da bo v letu 2022 ajdo- vska občinska uprava poskrbela za odstra- nitev odpadkov in jih odpeljala na ustrezno odlagališče ter postavila opozorila o prepo- vedi odlaganja. Seveda bom pri tem sode- loval in na isti način ozavestil vse, ki bodo odpadke odstranjevali, kot sem to storil na obravnavanem gradbišču. Meji nahajališča v Golobnici in ob njej so: zgornja približno 925 metrov in spodnja okoli 705 metrov nad morjem. Blaž mi je pokazal tudi rastline v žlebu nad zgornjim predorom (približno 830 metrov nadmorske višine) in po stenicah približno 25 metrov nad cesto med srednjim predorom in mo- stom. Natančni podatki o mejah nahajališča so na razpolago v novogoriški enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Zaključek Na gradbiščih se pogosto zgodi, da z deli povzročijo veliko razdejanje in poškodujejo ali celo uničijo naravne pojave. Ob cesti Skoraj zreli plodovi. 5. januarja leta 2021. Foto: Daniel Rojšek. Miši so spomladi leta 2021 pojedle liste in del stebel. Kasneje je odgnal list na sliki. 13. julija leta 2021. Foto: Daniel Rojšek. 392 ■ Proteus 84/8 • April 2022 393Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Lokavc-Predmeja so storili vse, da so redke, ogrožene in zavarovane rastlinske vrste brez posledic preživele tudi zelo groba dela kot podiranje drevja, rušenje skal in podobno. Celo več, med delom smo odkrili več pomembnih dejstev o hladnikovki. Z desne stene Golobnice se je februarja ali marca leta 2021 odlomilo več deset kubičnih metrov skalovja in se razbilo na trdnem dnu žleba ter z gruščem in peskom zasulo številne hladnikovke. Te rastline so propadle. V tem primeru so naravni dejavniki hladnikovki povzročili bistveno več škode kot človek z deli v soseščini. Podnebne spremembe (hude, dolgotrajne suše, hitre spremembe vremena z izrazitimi ohladitvami in odjugami v zelo kratkem času in podobno) rastlinam zmedejo letni življenjski krog. Pri hladnikovkah je bilo cvetenje jeseni leta 2020 večinoma usodno, saj semena niso imela časa dozoreti in so propadla. Pri eni rastlini so semena dozorela ob koncu januarja leta 2021 in se na začetku februarja osula. Mlade rastline so spomladi istega leta vzklile. Vendar je bila to bolj izjema kot pravilo. Hladnikovka je na mraz dobro prilagojena. Zmrzal zelo dobro prenese, tudi mladi spomladanski listi ne pozebejo. Zanimivo, prenese tudi sol (NaCl), kajti cesto na obravnavanem območju močno posipajo in slanica v jarku hladnikovk ni prizadela. Tudi vročina in suša ji ne prideta do živega. Vodo shrani v mesnati koreniki in z njo varčuje. Med dolgotrajnimi sušami se z e len i de l i posuš ijo, po pr vem dež ju se ponov no obraste jo. Ugotovil sem, da raste hladnikovka tudi v težko dostopnih, prepadnih stenah, visoko nad tlemi, od koder veter nosi seme in ga raztrosi daleč naokoli. Sklepam, da raste na tem območju še več hladnikovk, kot sem mislil. Stanje hladnikovke je bilo sredi julija leta 2021 zaradi mišjega opustošenja porazno. Komaj kakšno ol istano rast l ino smo opazili, s cvetovi pa smo jih videli zelo malo. Kasneje so se obrasle, cvetele pa ne. Zagotovo je hladnikovka v svojem dolgem življenjskem krogu doživela številna mišja leta in druga opustošenja ter jih uspešno preživela. Zahvala Najlepše se zahvaljujem Blažu Belharju za prizadevno sodelovanje v času del, sporočilo o hladnikovki v Golobnici, vodenje in varovanje, dr. Igorju Dakskobler ju za strokovne članke in pojasnila o hladnikovki, dr. Nini Šajna za posredovanje svojih č lankov in disertacije ter pojasni la o svojih raziskavah na tem območju in Elv ic i Vel ikonja za sodelovanje pr i varstvu hladnikovke in prispevek o imenu Golobnica. Literatura: Bavcon, J.,: http://www.botanicni-vrt.si/component/ rastline/hladnikia-pastinacifolia. Čušin, B., 2004: Hladnikia pastinacifolia Rchb. – rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: Čušin, B., in sod.: Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 107–113. Dakskobler, I., Rojšek, D., Velikonja, E., 2021: Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti. Proteus, 84 (2): 54- 62. Dakskobler, I., Rojšek, D., Velikonja, E., 2022: Rastišča vrste Hladnikia pastinacifolia na južnem robu Trnovskega gozda. Folia biologica et geologica, 63 (1), v tisku. Hegi, G., 1925: Illustrierte Flora von Mittel-Europa, 5 (2): 1180-1181. München: J. F. Lehmanns Verlag. Praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia, 83/84: 1-414. Sušnik, F., 1964: Taksonomska in horološka problematika taksona Hladnikia pastinacifolia Rchb. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 69 str. Slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Rebrin%C4%8Devolistna_hladnikija. Šajna, N., 2010: Ekologija, biologija in populacijska genetika hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae). Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 104 str. Šajna, N., Kušar, P., Slana Novak , L., Novak, T., 2009: Notes on thermo- and hygropreference in Leiobunum roseum C. L. Koch, 1839 (Opiliones: Sclerosomatidae) in a habitat of Hladnikia pastinacifolia Reichenbach, 1831 (Spermatophyta: Apiaceae). Contributions to Natural History, 12: 1111-1123. Šajna, N., Kavar, T., Šuštar - Vozlič,, J., Kaligarič, M., 2012: Population genetics of the narrow endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae) indicates survival in situ during the pleistocene. Acta Biologica Cracoviensia, 54 (1): 1–13. Šajna, N., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2014: New insights into the anatomy of an endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. Acta Botanica Croatica, 73 (2): 375- 384. Šajna, N., Šipek M., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2019: Germination behavior of the extremely rare Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae). Acta Botanica Croatica, 78 (2): 107-115. Velikonja, E., 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja: Samozaložba, 252 str. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 239 str. Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrijski razgledi, 48: 104-135. Mlada hladnikovka, pritlični so listi še enojni in rahlo nazobčani oziroma napiljeni. 14. septembra leta 2021. Foto: Daniel Rojšek. 392 ■ Proteus 84/8 • April 2022 393Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo naraveBotanika in varstvo narave • Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Lokavc-Predmeja so storili vse, da so redke, ogrožene in zavarovane rastlinske vrste brez posledic preživele tudi zelo groba dela kot podiranje drevja, rušenje skal in podobno. Celo več, med delom smo odkrili več pomembnih dejstev o hladnikovki. Z desne stene Golobnice se je februarja ali marca leta 2021 odlomilo več deset kubičnih metrov skalovja in se razbilo na trdnem dnu žleba ter z gruščem in peskom zasulo številne hladnikovke. Te rastline so propadle. V tem primeru so naravni dejavniki hladnikovki povzročili bistveno več škode kot človek z deli v soseščini. Podnebne spremembe (hude, dolgotrajne suše, hitre spremembe vremena z izrazitimi ohladitvami in odjugami v zelo kratkem času in podobno) rastlinam zmedejo letni življenjski krog. Pri hladnikovkah je bilo cvetenje jeseni leta 2020 večinoma usodno, saj semena niso imela časa dozoreti in so propadla. Pri eni rastlini so semena dozorela ob koncu januarja leta 2021 in se na začetku februarja osula. Mlade rastline so spomladi istega leta vzklile. Vendar je bila to bolj izjema kot pravilo. Hladnikovka je na mraz dobro prilagojena. Zmrzal zelo dobro prenese, tudi mladi spomladanski listi ne pozebejo. Zanimivo, prenese tudi sol (NaCl), kajti cesto na obravnavanem območju močno posipajo in slanica v jarku hladnikovk ni prizadela. Tudi vročina in suša ji ne prideta do živega. Vodo shrani v mesnati koreniki in z njo varčuje. Med dolgotrajnimi sušami se z e len i de l i posuš ijo, po pr vem dež ju se ponov no obraste jo. Ugotovil sem, da raste hladnikovka tudi v težko dostopnih, prepadnih stenah, visoko nad tlemi, od koder veter nosi seme in ga raztrosi daleč naokoli. Sklepam, da raste na tem območju še več hladnikovk, kot sem mislil. Stanje hladnikovke je bilo sredi julija leta 2021 zaradi mišjega opustošenja porazno. Komaj kakšno ol istano rast l ino smo opazili, s cvetovi pa smo jih videli zelo malo. Kasneje so se obrasle, cvetele pa ne. Zagotovo je hladnikovka v svojem dolgem življenjskem krogu doživela številna mišja leta in druga opustošenja ter jih uspešno preživela. Zahvala Najlepše se zahvaljujem Blažu Belharju za prizadevno sodelovanje v času del, sporočilo o hladnikovki v Golobnici, vodenje in varovanje, dr. Igorju Dakskobler ju za strokovne članke in pojasnila o hladnikovki, dr. Nini Šajna za posredovanje svojih č lankov in disertacije ter pojasni la o svojih raziskavah na tem območju in Elv ic i Vel ikonja za sodelovanje pr i varstvu hladnikovke in prispevek o imenu Golobnica. Literatura: Bavcon, J.,: http://www.botanicni-vrt.si/component/ rastline/hladnikia-pastinacifolia. Čušin, B., 2004: Hladnikia pastinacifolia Rchb. – rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: Čušin, B., in sod.: Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 107–113. Dakskobler, I., Rojšek, D., Velikonja, E., 2021: Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti. Proteus, 84 (2): 54- 62. Dakskobler, I., Rojšek, D., Velikonja, E., 2022: Rastišča vrste Hladnikia pastinacifolia na južnem robu Trnovskega gozda. Folia biologica et geologica, 63 (1), v tisku. Hegi, G., 1925: Illustrierte Flora von Mittel-Europa, 5 (2): 1180-1181. München: J. F. Lehmanns Verlag. Praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia, 83/84: 1-414. Sušnik, F., 1964: Taksonomska in horološka problematika taksona Hladnikia pastinacifolia Rchb. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 69 str. Slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Rebrin%C4%8Devolistna_hladnikija. Šajna, N., 2010: Ekologija, biologija in populacijska genetika hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae). Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 104 str. Šajna, N., Kušar, P., Slana Novak , L., Novak, T., 2009: Notes on thermo- and hygropreference in Leiobunum roseum C. L. Koch, 1839 (Opiliones: Sclerosomatidae) in a habitat of Hladnikia pastinacifolia Reichenbach, 1831 (Spermatophyta: Apiaceae). Contributions to Natural History, 12: 1111-1123. Šajna, N., Kavar, T., Šuštar - Vozlič,, J., Kaligarič, M., 2012: Population genetics of the narrow endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae) indicates survival in situ during the pleistocene. Acta Biologica Cracoviensia, 54 (1): 1–13. Šajna, N., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2014: New insights into the anatomy of an endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. Acta Botanica Croatica, 73 (2): 375- 384. Šajna, N., Šipek M., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2019: Germination behavior of the extremely rare Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae). Acta Botanica Croatica, 78 (2): 107-115. Velikonja, E., 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja: Samozaložba, 252 str. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 239 str. Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrijski razgledi, 48: 104-135. Mlada hladnikovka, pritlični so listi še enojni in rahlo nazobčani oziroma napiljeni. 14. septembra leta 2021. Foto: Daniel Rojšek.