MEHANIZACIJA OBRTNIŠKIH USLUG Naša obrtniška dejavnost je vedno bolj opremljena z tn^eha-nizacij'0. Pogooska sila v obrt-ttištvu se je od leta 1951 do 1954 povečala za 43%. Če gledamo elanje mehanizacije v sociali-Pti6netn in privatnem sektoiju, vidimo, da se j-e v druižbe-nem eektorju pove-čaia za 77%, v privatnem pa za 11%- Tako iz-boljšanje mehamzacije družbe-oega sektorja kaže, da tej veji gospodarstva posvečamo daneg dtoeti večjo pozornost, kaikor prej. Ce' upoštevamo, da je me. hanizacija družbenega sektorja predpostavljala leta 1951 le 49% mehanizacije vsega abrtništva, Jeta 1954 pa 60%, lahko zaklju-6imo. da je v družbenem sek-torju bila opravljena tudi kon-centracija osnovnih sredstev. Pogonsko silo smo izboljšali rlasti na področju el&ktratehifrič-nih obrtnih uslug, kje-r se je zmogljiirost od leta 1951 do 1954 povečala za tri in pol fcrat, v gradbeništvu za dva in pol krat, v živilstvu za dvakrat, itd. Ti podatki dokazujejo. da smo zla-sti v družbenem sektorju pove-čali tehnično bazo obrtništva. Tak tempo in sMpnja krepi-tve mehanizacije v družbenem sektorju je odprl obrtništvu no-ve možnosti ^- dela, Iti jih opravlja danes in ki bodo v pri-hodnje še večja. To pomem, da dobiva obrtništvo čedalj© SLrši delovni Prostor. Nezodostna mehanizacija Glede na trajno vlogo obrtni-Stva, k,i mu io js doloftiio naše gojpodarstvo in povečane zah-teve gradnj« zlasti družbenega stamdarda, pa današnja stopnja mehanizacije ne zadošča. O tem najbolj pričajo velifci gradibeoi objekti, lci čakajo dolgo časa, pxeden so dokončani poleg dru-gega tudii zato, ker obrtniška dela niso pravočasno izvršena. Podobno kakor gradtoeništvo tudi industrija ne zadovoljuje potrožnje v zadostni meri, zato se tudi tu zahteva večja pod-pora abrtnlštva. Dosedanjii re-zultati in rraažnosti proizvodne-ga obrtniStva ne dopolnjujejo dovolj industrijske prffizvodnje. Glavnl vzrok temu je nezadost-na m&hanizacija. Po podatkih popisa obrtniStva ib leta 1954 je znašala vrednost osnovnih sredstev v abrtništvu približno 50% njihove nabavne vrednosti. To dokazuje, kako so oenovna sredstva obrtniištva iz-rabljena in zastarela. Redko kje imamo razne vrste obrtn:h ser-Visnih delavnic za popravilo in vzdrževanje gmMnih dobrin, če-prav bi morale biti zelo razšir-jene. Te delavnice so v krajih, kjer so jifi ustanoviM, zeJo ko-ristne, kaj jim ostala po določilih. družbe.nega plana uporablh, za krepitev obrtoo zmogljiv03ti- V svojih planih so zanemarjaLi investici-je v obrtništvu, del dobička iz Obrtništva, ki jim je bii pre-puščen, pa so porabili za druga gos-podarska podrofja. Tako so na prim&r v MakedonUi plani-rali lani za imveisticije obrtni-štvu samo 13 milijonov. V Slo-veniji so le*a 1955 planirani znesek investicij za obrtništvo zmaajžali za 44 milijonov v pri-merjavi s potrošenimti sredstvi v letu 1954. Na Hrvatskem je lan; samo 19 ljudskih odbonov planiralo investlcije za obrtni-štvo. Pri teh odbonh pa so bile lani planirane investicije za okrog 50% manjše od inve^ticij, ki so jih dos&gli na Hrvats,kem leta 1954. Razume s€, da tako nezadost-no investiranje ne it»re zago-toviti potrebne nabave sredslev za mehanizadijo obrtniških uslug. Nove tnožnosti t-etos t>odo ljudsku odbori lah. ko uporabili sredstva okrajnega inveaticijskega sklada za krep-i-tev obrtništva na svpojem po-dročju, s te.m da bodo gledall na tiste obrti, kj laihko z večjo uparabo domačih virov pospe-šijo proizvodnjo predmetov osebne potrošnje in osebne usluge prebivalstvu. To bo pri-pomogVo k temu, da se bo bi-stveno izboljšal sedanji sklad obrtne mehanizacije in da se bo tako ublažilo pomanjkanje osnovrrih sredstev v obrtai de-javnasti. Komune morajo posvetiti naj-veijo skrb problemu mehaniza-oije obrtništva. Komune najbolj poznajo potrebe in najbcvij ob-čutljo pomen obrtne dejavnosti. Razen sr&dstev, kj j:ih daje zve-za za naprede.k obrti, imajo ko-mune miožnosti, da z lastnimi sredstvi povečajo sklad mehani-zacij« obrti. K temu je treba dodati še to. da je le-tošnji druž-beai plan občutno povečal inve-sticije v gradbeno »brtništvo iz sredstev splošnega investicijske-ga sklada. Da bj dokončno rešili problem mehanizacije obrti, go potr&bne dolgoletne naložbe. Vendar pa letos določene investicije pred-stavljajo pomemben korak na-prej. Venda.r ni realno prWako-vati, da se bo mehanfeacija obr-ti naglo pov&fala. Vse to dokazuje, da je vpra-5anje mehanizacije biolj ostro, kakor pa bl kazalo na prvi po-gled in da je to problem, kj mu Je treba dati doloieno posebno mesto. Nadaljnjj vzpon in raz-voj obrti je odvisen od tega, fcako hitro bomo r©ši.li vpraša-nje mehanlzaoij« tega važnega gospodarskega področja. M. MilasavlaevlJS Industrijski izdelki Gibanjc cen kaže v juliju na domačem triiSču določcn padec cen nekaterih indnstrijskih pro-izvodov ol> vztraianju malopro-dajuih cen na prejšnji ravni ter padec cen zelenjave, ki je vplival na ztnanjšanje cene pre-hrane v vseh življcnjskih stro-ških. /aradi slabe letine je sad-je leios drago. Pri industrijskih izdelkih smo juijja v primerj z nivojem iz iunija zabcležiU padec cen iz-delkov kovinske in elektro-in-duslrije. padec cen usnjene in gumijaste obutve ter oadaljnje popuščanje cen nckaterili tek-stilnih i/delkov. Znižanje ccn odlivkov sivcRa litega železa je vplivalo tako, da je indeks cen proizvodfev kovin-ske iniustrije padel za 5°/» ln da se jc indeks reprodukcijske-ga materiala znižal povprečno za 1°/». Padsc cen osnjene in gumija-ste obutve je vplival na padeo indeksa ccn industrijskih proiz-vodov za široko potrošnje. To znižanje so do-segli z uporabo novih kalkulacij v »Kombinatu« Borovo, čeprav so cene usnjene obutve pri nekatcrih proizvajal-cih julija rasle (n. pr. »Proleter« v Beogradu). Določen vpliv na znižanje in-deksa cen industrijskega bl»t;a za šircko potrošnjo so imele tu-di cene neftaterih tekstilnih iz-delkov- Medtera ko smo v pre-teklih mesecih zabeležili dolo-čen padec ccn bombažnih tk»-nin, so se v juliju zniževale ce-ne sviJenih tekstilnih i/delkov. Težnja po novem dvisu cen domače masti je prl neka.terih proizvajalcih v julija vplivafa na dvig indeksa ccn industrij-skih živil pri proizvajalcih p>r*r-prečno za l"/o v primerjavi z ju-nijem. Cene dragih proizvodttV so ostale na Lsti ravni. cene čo-kolade in drugih poi^vodov jz kakaa pa so se znižalc. Indeks ma.l»pro