318 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. oktobra 1913.
— (Osebne vesti.) Pravosodno ministrstrstvo je izreklo priznanje višjesodnemu svetniku v Zadru iVlihi Obuljenu o priliki zaprošene začasne upokojitve za mnogoletno, nadvse požrtvovalno in vestno delovanje v službi pravosodne uprave. — Imenovani so: za avskultanta pravni praktikant Marko Ružičv okrožju višjega dež. sodišča v Trstu; za prvega državnega pravdnika v Celovcu dež. sodni svetnik Viljem PortugalI v Gradcu. — Odvetniško pisarno sta otvorila: dr. Marko Stanjko v Ljutomeru, dr. Ivan Šavnik v Trsru. — V pokoj en a sta na prošnjo: dež. sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Robert Englisch v Podkloštru stalno, državnega pravdnika namestnik dr. RidigerSandriv Rovinju začasno. — Umrl je avskultant Karel Jožef Kavčič v Gorici.
— (Novi člani oz. naročniki.) Dr. Ivan Černe, tajnik dež. banke, tu; dr. Igo Jane, odvetnik v Radovljici; dr. Mirko Koršič, c. kr. sodnik v Gorici; dr. Vladimir Orel, odv. kand. v Gorici; dr. Karel Šabec, odv. kand. v Gorici; Josip Zdolšek, okr. sodnik in predstojnik na Vranskem; dr. Diego Ziegler, odv. kand. v Gorici; Josip Zorzi, c. kr. drž. pravd. nam. v Gorici; dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru; dr. Ivan Zabukovšek, odvetnik v Šmarju pri Jelšah.
— (Franc Ksaver Jelenec [Jellenz]) pravoslovec, rojen v Selcih na Gorenjskem 26. novembra 1749, umrl v Inomostu 19. aprila 1805. Obiskoval je
Razne vesti. 319
šolo v Beljaku, v Celovcu in v Ljubljani. Ker se ni hotel ukloniti volji očetovi, ki ga je bil namenil za duhovniški stan, ga je oče zavrgel — in naš Jelenec samemu sebi prepuščen je šel 1770 na Dunaj, da bi študiral pravoslovje, toda revščina in beda ga je prisilila, da se je vpisal k vojakom. Ko so se bile njegove razmere nekoliko zboljšale, se je zopet vrnil k študijam ter se je izobrazil za učiteljstvo in postal profesor cerkvenega prava na visoki šoli Inomoški - in ko so to šolo leta 1782 ukinili, je postal profesor državljanskega prava v Freiburgu kjer je pridržavši profesuro leta 1791 postal tudi apelacijski svetnik. Leta 1797 je prišel kot apelacijski svetnik in ravnatelj juridične fakultete v Inomost, kjer je ostal do svoje smrti, ki ga je dohitela v 56. letu njega starosti.
Pisateljsko delovanje njegovo se omejuje na nekaj manjših pesniških, pravoznanskih in zgodovinskih sestavkov po časopisih. V Posseltovem Archivu (1789, I. zv.) je njegov hvalospev na Jožefa H. govorjen v imenu visoke šole Freiburške in Posseltov Wissenschaftliches Magazin fur Aufklarung (1785, 3. sn.) obsega Jelenčev govor o rimskem pravu povodom otvoritve predavanj, vrhu tega pa v naslednjih snopičih še več sestavkov o predmetih javnega in zasebnega prava. Samostojno so izšli v tisku tile spisi: .Rede auf den Tod der romischen Kaiserin Maria Theresia (Innsbruck, 1780)" — „Der Mann am Capitol besungen (Kempten, 1784)" — Zwei Reden liber die allgemeinen Grundsatze des Criminal-rechts und der Literatur desselben (Wien, 1785) in sicer prvi govor „Allgemeine Grundsatzejdes Kriminalrechts" govorjen 20. aprila 1784 — drugi govor pa .Literargeschichte des Kriminalrechts".
Jelenec je bil na glasu kot bistroglavec in prostomislec in je kot profesor užival pri mladeničih učencih veliko udanost, katero je on v tistih časih, ko je vse vrelo v razlikah mnenj in se ravnalo na vojsko, izrabljal v pospeševanje domoljubnega mišljenja in plemenitih namenov. ~ .Biedermanns Chronik" posebno pohvalno povdarja o njem, da si je mnogo prizadeval, da iztrebi zastarele predsodke in sesvedrane, zmedene nazore.
— (Kriminalistični zavod na vseučilišču v Gradcu.) K izvajanjem v razpravi drja. Fr. Goršiča o prostem pravu str. 271, ki je načela vele-važno pravnomodroslovno vprašanje v našem glasilu, dovoljujem si pripominjati, da se kriminalno pravo na vseučilišču v Gradcu že predava v najožjem stiku s prakso. Tu obstoja od lanskega leta sem kriminalistični zavod, ustanovljen od prvaka kriminalistike prof. drja. Hansa Grossa, ki je izšel sam iz prakse in pač zato dobro čutil, kako krvavo je potreba juristu tudi praktičnega zmisla za predmet. G ros s je utemeljeval ustanovitev inštituta naravnost s tem, da je treba postaviti kazensko pravo na podlago iz življenja vzeto. Dijak jurist naj vidi, kaj je hudodelstvo, kako se izsledi, kako se preganja, kako se izvršuje kaznovanje v praksi. Definicije hudodelstev mu ne hasnejo mnogo; še le če spozna, kako se hudodelstva v resničnem življenju izvršujejo, dobi zmisla za pravilno upoštevanje teh socijalnih pojavov in za socijalni boj taiste. Dijak pa naj tudi že izve, kako se v praksi hudodelcu hudodelstva dokažejo, kaki problemi pridejo tu v poštev — osobito v psihološkem oziru. Celo polje kriminalne psihologije in antropologije, kriminalistike, na vse zadnje kriminalne statistike naj se mu odpre. Če medicinci pridobivajo svoje uke ob
320 Razne vesti
živem materijalu, zaltaj naj bi bilo pri juristih drugače?! Le tisti jurist, ki se je učil teorije ob praksi, bo v resnem jurističnera poklicu odolel praktičnim potrebam. Gross je prišel po tem potu do čisto pravilnega zaključka: Kriminalistični inštitut, iz kojega naj črpa dijak zmisel in razumevanje za prakso, spada na vseučilišče. Kakor že rečeno, ustvaril se je graški kriminalistični zavod 1912. leta. Ima šest oddelkov. Prvi oddelek ima skrb za predavanja o predmetih iz kriminalističnih pomožnih vednosti, osobito o realijah kazenskega prava; drugi tvori knjižnico, tretji je kriminalni muzej četrti — kriminalni laboratorij, kriminalna štacija, ki je poklicana, da ob bogatih sredstvih kriminalističnega zavoda preiskuje, daje svete naravnost praktikom, ki se na stacijo obračajo; zadnji oddelek tvori — publicistični organ zavoda, ki je za sedaj še prosluli Grossov arhiv. — Pobližji opis notranjega ustroja in vspehov kriminalističnega zavoda si pridržim za drugo priliko. Danes naj še omenim, da vlada med dijaštvom za ta zavod dovolj zanimanja, in da vse kaže, kako prav je imel Gross, trdeč, da uvedba novih predmetov v kazensko pravo po zmislu modernih zahtev dijaka ne bode obteževala, marveč mu študij celo olajševala, ker mu bode dajala mnogo več veselja do stvari. — Slednjič bi še pripomnil, da so tudi drugod čisto v zmislu modernega pokreta prostega prava zboljšali pouk kriminalnega prava. Tako sta ustanovili vseučilišči v Luttichu in Lausanne posebne kriminalistične laboratorije in ju vzeli popolnoma pod svoje okrilje; njihova zadeva je slična, pa ne tako univerzalna kakor graškega kriminalističnega zavoda. Dr. M. D.
— (»Prosto' pravo na dunajskem vseučilišču.) Za prihodnji zimski tečaj prijavlja docent dr. Kelsen koleg: .Einfuhrung in die Methodologie der Rechtswissenschaft (Methode der Rechtsanwendung mit besonderer Beruck-sichtigung der Freirechtsbewegung.) P.
— (Corrigenda.) Beri stran 257 , 4 vrsta od zgoraj G e vso v, stran 257, 3 vrsta od zdolaj sources, stran 260, 22 vrsta od zgoraj , s pravimi očmi", stran 260, 9 vrsta od zdolaj vrednotno znanost, stran 262, 14 vrsta od zgoraj 1 a ko nično, stran 262, 5 vrsta od zdolaj dolnjih mesto delujočih, stran 263, 3 vrsta od zgoraj cesto mesto čisto, stran 265, 11 vrsta od zgoraj za nor i (ne zamori), stran 265, 15 vrsta od zgoraj stopnji, stran 265, 18 vrsta od zgoraj Da (mesto Ta).
^Slovenski Pravnik" izhaja .15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva .Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26 oz. 22.