Leto m, stev. 19 („jutro«xvinžt.io^a) Ljubljana, ponedeljek lj. maja 1935 c. lavuuivo. c-juui jautL, h nafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 8123, 8124, 3125, 8126. uiaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon fit. 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja Cena i Din Uredništvo; LJubljana: KnaflJeva ulica 6. Telet 01 fit. 3122, 8123. 3124. 3125 in 8126 Ponedeljska Irdaja »Jutra« Izbajfc vsa V ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot fit. 2440. Celje: StrossmayerJeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Liubljana v znamenju mlade Jugoslavije Dve mogočni manifestaciji jugoslovenske mladine - Glavni dan kongresa nacionalnih akademikov — Praznik podmladka Jadranske straže — Mlada generacija prisega zvestobo jugoslovenski misli Ljubljana, 12. maja. Jugoslovenska akademska mladina, ki se je zbrala iz vseh kulturnih središč države na svoj prvi kongres v Ljubljani, da osnuje Zvezo jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, je naše sicer čemerno, mrtvo mesto izpremenila za tri dni v pravo taborišče vedre, vesele, vse najboljše obetajoče mladosti. Kakor je to navada le ob največjih narodnih prazniKih, je snoči ostala skoraj vsa Ljubljana prav do polnoči na nogah, na ulicah se je oglašala pesem in vrtinec nekakšnega svetlega, navdušenega optimizma je zajel vse mesto. Med udeleženci kongresa, ki jih je okrog 3000, najbrž ni mnogo manj ko 2000 omla-dincev iz najrazličnejših delov države, ki jih je pot zanesla toikrat prvič v Ljubljano. A čeprav je delo vsake velike prireditve spojeno z žrtvami, napori, samoza-tajevanjem, so mladi gostje vendar vsi brez izjeme navdušeni nad lepoto našega mesta, njegove okolice in slovenske pokrajine vobče in nad gostoljubjem naših ljudi. Tako vrši ta kongres mimo zgodovinskega dela, ki je zapisano na njegovem dnevnem redu, tudi funkcijo medsebojnega spoznavanja in utrjevanja vzajemne ljubezni, ki je brez dvoma eden najtrdnejših temeljev narodne skupnosti. terkega kialja in predsednika Masaryka v zgodovini oteh bratskih narodov 'n orisal naloge nacionalne mladine v novi dobi. Zastopniku zlate Prage se je v češčini na kratko zahvalil generalni tajnik akcijskega odbora Marušič, nato pa so pozdravili kongres še delegatje M i 1 u t i n o v i č iz Beograda, Ispanovič iz Suibotice, B u k š a iz Skoplja, H1 i n i č k a iz Zagreta, Tomšič iz Ljubljane in zastopnik akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. Mogočen sprevod po mestu Otvoritveno svečanost, ki je bila v celoti ena sama veličastna manifestacija za zmago čiste jugoslovanske misli in za krepko, enotno Jugoslavijo, je oddajal tudi ljubljanski radio. Predsednik Uršič je imel še daljši, globoko zamišljen referat o idejnih osnovah gibanja jugoslovenske nacionalne akademske mladine, nato pa se ije na letnem telovadišču zbrala vsa množica zborovalcev v impozanten sprevod, ki je krenil s Tabora do kavarne Evrope in mimo glavne pošte pred magistiat, kjer se je nato vršil velik javen shod visokošolcev in občinstva. Sprevodu na čelu je stopala sokolska godba, nakar so akcijskemu odboru, zastopnikom univerz, delegatom vseh nacionalnih društev in pestri, slikoviti skupini narodnih noš sledili slušatelji iz Skoplja, Subotice, Zagreba, Beograda in Ljubljane. Nekako sredi cel kilometer dolgega sprevoda je igrala tudi vojaška godba, na vsej dolgi poti pa je tvorilo občinstvo špalir in simpatično pozdravljajo mlado Jugoslavijo. kongresa na Taboru Po internem delu, ki so ga delegatje nacionalnih akademskih društev iz vse države začeli včeraj na skupščini v univerzitetni zbornici, je bila današnja nedelja posvečena predvsem manifestativnemu nastopu mladine pred najširšo javnostjo. Vsi ogromna množica visokošolcev, ki jih Ljubljana še nikoli ni imela prilike v to Ihkem številu pozdraviti v svoji sredi, se je davi zbrala v veliki dvorani sokolskega Tabora, praznično okrašeni z narodnimi trobojaicami, z grbi vseh večjih jugoslovenskih mest in s poprsjem mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Razen mladih zborovalcev so skupščini prisostv »vali tudi najodličnejši predstavniki naše javnosti, med drugimi pomočnik bana dr. Pirkmajer, zastopniki beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze ter subotiške in skopske fakultete; univerzo kralja Aleksandra sta zastopala profesorja dr. Hadži in dr. Radojčič, iz Zagreba pa je prihitel na kongres tudi nestor jugoslovenskega naprednega akademskega gibanja univ. orof dr. Ilešič, mestni svetnik dr. Fettich je zastopal župana, navzoči so bili dalje predsednik deželnega sodišča Vrančič, zastopnice narodnega ženstva ge. Mačkovškuva, Majaronova in Zajčeva (za Klub Primork), dr. Fux za SK.J, predsednik napredne starešinske zveze dr. Zalokar, predsednik GMiD inž. Maokovšek, zastopnik NO Šan-tel, ravnatelj akademskega kolegija prof. Jeran, — minister dr. Kramer pa je svojo odsotnost opravičil i.n sporočil kongresu, ki ga je pozdravil že sinoči, še pismeno svoje najboljše želje. Pozdravi Predsednik Uršič je otvoril zborovanje s kratkim pozdravnim nagovorom, v katerem se je spominjal najprej tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja in odredil minuto pobožnega molka, nato pa izrazil neomajno zvestobo mlademu vladarju, ki mu je bila med burnimi aklamacijami odposlana vdanostna brzojavka, a sokolska godba je intonirala narodno himno. Ko je bilo prečitanih še dvoje p> zdravnih pisem, ki sta jih poslala SKJ :n pa Zveza bolgarskih visokošolcev, je naj-pr-j pomočnik bana dr. Pirkmajer v banovem in svojem imenu pozdravil akademsko mladino kot bodoče voditelje uso-rle našega naroda in poželel kongresu najboljšega uspeha. Ta impozantna manifestacija, ki prinaša prve žarke svita v mrak negotovosti, nemira, razočaranja in iskanja današnjih dni, naj bo mejnik in izhodišče nove dobe jugoslovenske nacionalne orientacije in dela. Sodobniki so ustvarili našo svobodno domovino, blagopokojni Viteški kralj je zedinil narod, mladim pa je naloženo, da to svobodo oouvajo ter jo oplojeno in srečnejšo ohranijo zanamcem, boba, ki v nji živimo, kaže znake usodnega razkroja, zato naj se mladina toliko bolj varuje, da ostane pozitivna in konstruktivna. Da bo uspesla v tem stremljenju, mora imeti mnogo trdne državne za-•vesti ter dobre volje in optimizma. Za talko mladino se ni v borbi za svobodo zaman prelivala kri, za tako mladino ne trohne zaman hekatombe kosti padlih junakov. S pozivom, naj se vsi zbero pod praporom jugoslovenske nacionalne mladine, je g. podban končal svoj go/or, ki ga je mladina sprejela z živahnim od ^ravan jem. Sledili so pozdravi, ki so jih izrekli dr. Fettich v imenu Ljubljane in njenega župana, primarij dr. Zalokar v imenu napredne starešinske zveze, z željo, naj bi naši omladinci družili v svojem značaju viclentni tip Jugoslovena, o kakršnem go-vvori Jovan Cvijič, s tipom Slovana ljubezni, dalje dr. Fux za SKJ Ln inž. Bevc za ljubljansko sokolsko župo in Sokola I. Med viharnimi ovacijami je de'egat češkoslovaških študentov A d a m e c podčrtal zgodoi.nsko vlogo blagopokojnega Vi- ManlSestacijski zbor na Mestnem trgu Študentje, njihovi gostje in domače občinstvo je do kraja napolnilo široki trg pred mestno hišo, da se je moral ustaviti na križišču pred rotovžem ves tramvajski in ostali vozni promet. Vrsto govorov je s tribune na stopnišču pred mestno hišo, katere pročelje so krasile narodne troboj-nice in grbi vseh treh prestolnic države, otvoril predsednik kongresa Uršič, ki se je v svojih programatičnih izvajanjih spominjal dejstva, da je pred dobrim četrt-stoletjem prav na istem mestu imela svoj prvi veliki zbor narodno-radikalna omladi-na, ki je tedaj prvič pozdravila v svoji sredi zastopnike mladine vsega jugoslovenskega naroda. Čeprav je med onim in današnjim zborom velika zgodovinska razli ka, ju veže vendar tesna duhovna kontinuiteta. Kar je bilo tedaj še revoluciona ren program, je danes ustvarjeno dejstvo, naloga današnje generacije pa je, da če treba, tudi s krvjo ohrani priborjeno svobodo. Nacionalna akademska mladina je izbrala Ljubljano za mesto svoje manifestacije predvsem zavoljo tega, ker je ta del naše skupne domovine najbolj eksponi ran ter je bil že od nekdaj interesna sfera raznih tujih sil. Z zborovanjem v Ljubljani so hoteli naši visokošolci dati simboličnega izraza svoji trdni odločno-sti, da ohranijo in obranijo ta mejnik, ki tvori Evropi obenem vrata na Balkan, Balkanu in jugoslovenstvu. Govor, ki ga jb zbrana množica ponovno prekinjala z iskrenim odobravanjem, je predsednik zaključil z zagotovilom, da bo na veke ostal ideal naše akademske mladine: nacionalno in državno enotna, socialno pravična, nasproti vsemu svetu suverena, velika, močna Jugoslavija. Glavni tajnik Marušič je imel nato pomemben govor o blagapokojnem Viteškem kralju in je izvajanja, polna goreče vneme, zaključil s sveto zaobljubo, da bo nacionalna akademska mladina do zadnje kaplje krvi ostala zvesta idejam velikega vladarja. Nato so se zvrstili pozdravni nagovori. Mestni svetnik dr. Fettich je v imenu župana in Ljubljane vnovič izrekel dobrodošlico vsem mladim gostom iz vseh naših vseučiliških mest, nato pa so govorili študentovski delegatje M i 1 u t i n o -v i č iz Beograda, Marinkovič iz Zagreba, Pavle Denkov kot zastopnik bolgarskih visokošolcev v Jugoslavijo, D o-brila iz Zagreba v imenu jugoslovenske mladine iz zasedenega ozemlja, Plečič iz Skoplja, Radojevid iz Subotice in Tomšič iz Ljubljane. Največje navdušenje zborovalcev je izzval mladi, temperamentni Bolgar, ki je pozival svoje jugoslovenske tovariše na delo za ustvaritev velike, močne, enotne Jugoslavije, o kakršni je sanjal tudi pokojni Stambolijski. Malo pred eno je predsednik Uršič zaključil impozantno manifestacijo s prisego, da bodo študentje kralju Aleksandru na veke čuvali njegovo Jugoslavijo. Sokolska godba je še enkrat zaigrala nacionalno himno, nato pa se je vnovič uredila po-vorka, s katero so omladinci odkorakali na Kongresni trg, kjer je bil razhod. Popoldanski referati Popoldne ob pol 16. uri je pričel delovni del kongresa, ki je obravnaval v dveh referatih nacionalno-politična vprašanja in delo jugoslovenske nacionalne omladine za naše narodne manjšine. V prvem referatu Subotičana Štefanova se je v splošnem posebej obravnavalo tolmačenje nazorov naše akademske omladine o jugoslovenski državni in omladinski misli. Referat je bil skrbno sestavljen, temeljil je na zgodovinskih dejstvih in je referent smotreno izvajal z upoštevanjem tudi novejše zgodovine in sedanjega stanja smernice za bodoče delo akademske mladine. V živahni debati po referatu so se v mnogih točkah iznesli še obširne pojasnitve. Posebej je podčrtati, da so se z velikim zanimanjem in pripravljenostjo udeleževale debate tudi študentke, ki so dokazale, da se enako kot njihovi tovariši zanimajo za vsa, ne samo specialna ženska vprašanja današnjega časa. Naslednji referat g. Bratuljiča je bil posebej zanimiv v toliko, ker je dokazal, da se za najbitnejša vprašanja našega narodnega življenja, to je za narodne manjšine, živo zanimajo tudi akademiki na jugu. Tudi ta referat je bil v skrbni sestavi oprt na mnoge zgodovinske in statistične podatke in je referentu uspelo prikazati težko borbo naših ljudi v Italiji in Avstriji, obenem pa njihov občudovanja vreden optimizem in vztrajnost. Vsega našega naroda odločna zahteva je, da se dajo naši narodni manjšini vsaj take pravice, kakor jih uživajo tuje manjšine pri nas. Akademiki, ki niso prisostvovali popoldanskim razpravam, so porabili čas za ogled mesta in okolice. Sestanek akademskih starešin V Zvezdi je bil sinoči pozdravni večer delegatom jugoslovenskih akademikov, združen s sestankom akademskih starešin iz vseh naših univerzitetnih mest. Poleg drugih odličnih predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja so bili v lepem številu navzoči zlasti univerzitetni profesorji naših univerz. Večer je otvoril predsednik Zveze naprednih akademskih starešin g. dr. Zalokar, ki je v svojem govoru med drugim poudarjal potrebo čim tesnejšega sodelovanja med vsemi tremi jugoslo-venskimi univerzami. Ljubljanski župan dr. Ravnihar je pozdravil starešine in akademike, želeč jim nele prijetnega bivanja v beli Ljubljani, marveč tudi uspeha pri stremljenju za sodelovanjem vse jugoslovenske inteligence. Predsednik dr. Zalokar je nato v kratkih potezah podal historiat Zveze jugoslovenskih naprednih akademskih starešin. Poudarjal je med drugim, da je Zveza edinstvena samostojna in nepolitična organizacija, ki veže napredno inteligenco, brez ozira na politično gledanje posameznika, samo na osnovi jugoslovenskega programa, jugoslovenske državne ideje. Podčrtal je potrebo, da bi se enake organizacije ustanovile tudi po drugih pokrajinah države. Po navdušenem pritrjevanju predsednikovim izvajanjem je direktor Srednje tehnične šole g. Reisner obravnaval današnji najtežji studentski problem, njegovo ma-terielno stran. Govorili so še univ. prof. dr. Ilešič in dr. Laza Popovič iz Zagreba ter dr. Nikola Popovič iz Beograda. Zlasti slednji je energično podčrtal potrebo, da se organizira jugoslovenska inteligenca, ki bo znala kritično presojati politične in vse druge pojave v našem javnem življenju. Nj. Vel. kralju Petru II. je bila odposlana naslednja udanostna brzojavka: »Jugoslovenski intelektualci iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, zbrani ob priliki kongresa nacionalne omladine, zagotavljajo Vaše Veličanstvo o svoji nepokolebljivi volji, stati na braniku prestola, države in nacije. — Za »Zvezo naprednih starešin« predsednik dr. Zalokar«. Po zborovanju je bila v dvorani Ljub- I Ijanskega kluba skupna večerja, ki jo je Zveza naprednih starešin priredila stareši- | nam iz drugih jugoslovenskih mest ter predstavnikom na omladinskem kongresu zbrane akademske generacije. Večer, ki mu je prisostvoval tudi minister dr. Kramer, predsedoval pa primarij dr. Zalokar, je potekel v prijetnem tovariškem razpoloženju ter je utrdil ali na novo navezal mnoge osebne stike, ki bodo brez dvoma mnogo pripomogli, da se prej ali slej realizira misel nepolitične organizacije jugoslovenskih starešin v vsej državi. Storil pa je koristno delo tudi v ustvarjanju atmosfere zaupanja in razumevanja med starejšimi in najmlajšimi akademskimi generacijami. IIM4 Za naš Jadran in mladi rod Ljubljana, 12. maja. Bila je današnja materinska nedelja praznik naše mladine, tako lep, kakor smo si ga mogli le želeti. V bujnem pomladnem okrasju, vsa zelena in sveža, z zastavami poživljena, od solnca obsijana je Ljubljana doživela manifestacijo, ki je tisoče in tisoče ljudstva, zbranega na Kongresnem trgu in potem v gostem špalirju po glavnih ulicah navdušila in močno utrdila v zavesti, da pod okriljem Jadranske straže raste nov rod, ki se bo vse drugače kakor mi za vedal, kaj nam je Jugoslavija in kaj je Jugoslaviji sinji Jadran. Lepa akademija Za uvod k prazniku so podmladki ljubljanskih šoti in zavodov pokazali na veliki akademiji v Unionu, koliko lepega jih naučijo marljivi vzgojitelji. Da bi podrobno obravnavali izredno pestri spored, nam je nerodno, ker se bojimo zamere. Res je namreč, da zaslužijo prav vsi toplo pohvalo. Bilo je mnogo lepega petja in godbe. Rajalni nastopi in plesi v narodnih nošah so poživljali večer, čuli smo govor in deklamacije, zaključila pa je akademijo lepa alegorija z državno himno, ki jo je pela vsa dvorana. A dvorana je bila polna, da je bilo kar vroče, saj je že mladine, ki je nastopila, bilo nič manj kakor 850. In občinstvo ni štedilo s pohvalo, pa menda tudi ni prehudo zamerilo, če včasi ni bilo tiste tišine in pozornosti, kakor jo sicer hočemo pri velikih koncertih. Poleg oblastnega in kraj. odbora so prisostvovali akademiji ugleckii predstavniki, tako zastopnik divizionarja general Jovanovič, župan dr. Ravnihar, konzul Sevčik in mnogi dragi. Glavna skupščina oblastnega odbora V dvorani Trgovskega doma so se danes ob poldesetih zbrali delegati oblastnega odibora JS h glavni skupščini. Dvorana, ki je modro poslikana, je bila za zbor najprimerneje izbrana. Oder je bil okrašen s kipcem kralja Petra IL, s trobojko, z lovor jem in cipresami. Točno ob desetih je skupščino otvoril predsednik, g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Pozdravil je delegate, ki jih je okrog 100 prišlo z dežele, posebej pa še zastopnika bana načelnika prof. Breznika, generala Jovanoviča kot zastopnika komandanta divizije, rektorja Samca, podžupana Jarca, dalje delegacije, ki so zastopale: uditeljstvo, Narodno odbrano, rezervne oficirje in dobro-voljce, Klub koroških Slovencev, Zbornico za TOI, JČ ligo, Kolo jugoslovenskih sester, tisk. Še prav posebno dobrodošlico je izrazil delegatoma izvršnega odbora Jadranske straže iz Splita gg. dr. Jeriču in dr. Despotu. Navzoči so z odobravanjem odposlali izraze vdanosti najvišjemu pokrovitelju JS Nj. Ved. kralju Petru in brzojavne pozdrave predsedniku vlade, izvršnemu odboru v Splitu in banu dr. Pucu. Glavno skupščino pa so brzojavno pozdravili: šikof dr. Rozman, izvršni odibor JS in Klub koroških Slovencev. Skupščina je stoje počastila spomin Viteškega kra^a. Nadalje se je predsednik toplo spominjal med letom umrlih odbornikov gg. univ. prof. dr. Ljudevita Bohma, senatorja dr. Valentina Rožiča, slikarskega mojstra Filipa Pristoua in veletrgovca Frana Stupice. Poudaril je velik napredek organizacije, ki je našla v slovenskih kra-jij svoj odmev zlasti zaradi tega, ker ie Jadranska straža ob vsaki priliki propagirala zvezo Slovenije z morjem. Predvsem se je toplo zahvalil vsemu oblastnemu od- boru, še zlasti neumornemu tajniku dr. Željku Jegliču, vsem ogrankom in po-verjeništvom, posebej funkcionarjem našega podmladka. Podmladki so dosegli v naši banovini številčno skoraj že svoj višek, saj je le še malo šol brez njih. Nekatere občine so s svojimi podporami okrepile mladinski sklad. Bile so to občine le iz malega števila naših srezov, nikakor ne najbogatejše. Naj bi njihov zgled podžgal tudi druge. Sedanje delo oblastnega odbora je v veliki meri posvečeno pripravam za kongres v septembru. Venomer pa se odbor trudi, da uresniči svojo glavno pro-gramatično točko: lastni dom na Jadranu. Predsednikov govor je skupščina sprejela z odobravanjem. Ker pa se je že približala ura izročitve praporov na Kongresnem trgu, je predsednik povabil vse navzoče, da se korporativno udeležijo slovesnosti. Na Kongresnem trgu Ves Kongresni trg je bil sličen živemu j kostanji se je zgostila po dolgem in da- mozaiku. Tam gori od veličastne fasade nunske cerkve do Filharmonije, zgoščeno zlasti pred univerzo in okrog spomenika sv. Trojice je v ogromnih kolonah razporejena stala mladina ljubljanskih in okoliških šol. Nežna otročad, ki črpa prvo znanje v osnovnih šolah, dijaštvo meščanskih in strokovnih šol, vse do maturantov in brhkih maturantic je bilo na Kongresnem trgu zbrano v mogočnem razporedu, za katerega je po pravcatem generalštabnem načrtu skrbel g. prof. Trošt. Slika, ki mora ostati nepozabna. Sredi Kongresnega trga ob Lavrenčičevi hiši je stal širok oder, ves opasan z državno trobojko, na njem bel kraljev kip na visokem črnem podstavku, palme, zastave na visokih rdečih drogovih. Pred oder so se postavili mladi praporščaki s kumicami, pribočniki in poverjeniki, zastave pa so počivale na mizi na odru. Nekaj višje od odra je bila postavljena godba Sloge pod vodstvom Heriberta Svetla, poleg nje pa krepki, številni pevski zbor H. državne realne gimnazije pod vodstvom prof. Švajgerja. Reditelji niso imeli dosti dela, ker je učiteljs-tvo samo skrbelo, da se je načrt izvrševal v redu. Za častno stražo so oder obstopili skavti s svojimi prapori. Mnogi člani Jadranske straže in predstavniki narodnih organizacij so se pridružili skupščinarjem. Spredaj sredi mladine je silno močno poživljal slikovitost ogromne skupine oddelek častnikov v novih paradnih uniformah. Pa tudi mladina sama je bila kakor majcena armada. Na glavah čepice, na rokah emblemi JS. Pod razcvetelimi leč notri v Zvezdo množica Ljubljančanov, z vseh oken so zrli prebivalci in gostje na žiivopisani trg. Še prav posebno lep je utegnil biti razgled onim na Gradu, kjer se te slavnostne dni spet sredi zelenja odraža beli, veliki opomin: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ko je bila vsa družba uglednih predstavnikov na odru zbrana — prišel je tudi g. diviz. general Nedeljkovič — je speaker g. Viktor Pirnat lahko po mikrofonu oznanil v svet pričetek izredne mladinske slovesnosti. G. dr. Pirkmajer je v daljšem govoru poveličeval pomen današnjega dne in izvajal: Nagovor predsednika g. podbana dr. Pirkmajerja — Dragi mladi stražarju spoštovani prijatelji in člani Jadranske straže! Ali se nam ne širi srce ob pogledu na to mogočno krdelo mladih jadranskih stražarjev? Ali nas ne navdaja ponos in zadovoljstvo ob navdušenju, ki sije iz oči in obraza 10.000 mladih bitij, ki so složna v eni misli in v eni želji, da je Jadran naša svetinja, naša nada in naša svetla luč, ki nam sveti v mraku današnje težke dobe. Mi, ki ne živimo ob morju, morje malo poznamo in ne moremo pojmiti njegovega pomena za nas. Toda vsa naša gospodarska in kulturna miselnost bi počivala na nedo-statnih temeljih, ako ne bi vpoštevali pomorskega momenta, vse naše gospodarsko udejstvovanje pa tudi kulturno stremljenje bi se kretalo po nepravih tirih, ako ne bi jemali v račun nebrojnih možnosti in neizogibnih potreb, ki jih daje pomorska lega naše lepe zemlje. Dragi mladi stražarji! Vsi vemo. da je Jadransko morje naše. ali prav naše bo šele takrat, kadar bo slehernemu Jugoslovenu prešlo v kri m meso, da je to morje naša prvenstvena potreba, brez katere nam ni življenja ne obstanka! Naša organizacija polaga posebno važnost na to, da se mladina že zgodaj prepoji z jadransko pomorsko miselnostjo, ker ve, da bo v bližnji bodočnosti ves narod v našem taboru, prežet z istim duhom in z istim navdušenjem za naše morje in po morju za lepšo bodočnost Jugoslavije. Morje so pljuča vsake države. Stari Rimljani so imeli izrek: vivere non necesse est. navigare necesse est; to se pravi: morje je potrebnejše od življenja, brez morja za državo ni življenja. Zato moramo biti hvaležni nebrojnim žrtvam, ki so jih položili na oltar domovine naši nesmrtni junaki, ki so nam ustvarili svobodno domovino in ohranili naš jugo-slovenski Jadran. Samo ena je domovina — njej naj bodo posvečene naše mlade sile, njej naj velja utrip naših stc, danes in vekomaj! Stražarji Jadrana! Pred nami lebdi svetli zgled požrtvovalnosti in ljubavi do naroda in domovine. Naš Viteški kralj Aleksander v delu in v žrtvah za narod ni poznal mej. Njegova zapuščina nam je danes edina uteha in najjačja opora, da ne omagamo. Zato je danes tem večja naloga Jadranske straže in zlasti njenih pomladkov, ki morajo postati najčvTstejša opora mlademu kralju Petru II., vrhovnemu pokrovitelju. Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Vsa mladina, vsa množica se je odzvala z navdušenjem. Godba je intoni- rala himno in z mladinskim Aoroca druge realne gimnazije so tisočera mlada grla prepevala, da je donelo kakor koraL Potem pa je stopil v ospredje stolni kanonik dr. Opeka in izpregovo-ril: Ne samo s četrto zapovedjo, temveč tudi s svojim zgledom je Krist zapovedal ljubiti domovino. Ustvarjal je dobroto, ljubil je galilejske gore in puščave, ljubil je domača polja in vinograde, s trsjem in klasom je razlagal svojim najgloblje verske skrivnosti. Nad vse pa je ljubil Tibe-rijsko morje, največ je bival ob njem. Mladi moji, drage so vam gore in višine, toda nad vse drago vam je veličastno morje. Veste, da je morje domovini temelj moči, zaklad lepote, vir zdravja, trdnjava varstva in miru. Organizirani ste, da bi čim bolj razumeli njegov pomen in po svoje pomagali okoriščanju z morjem. Ras>tite v junake, ki bodo v potrebi znali dati kri m življenje za morje. Srčno rad blagoslovim vaše zastave, saj vem, da pomenijo trdno skupnost, saj so znamenje enega duha in srca, moči in poguma. Kjer vihra zastava, je udarna sila, tam srca ne trepečejo v strahu pred bojem in žrtvijo. Zastave pomnijo zvestobo: kdor zbeži yd njih, je izdajica. Blagoslov vaših zastav je blagoslov vaše lepe skupnosti, poguma, zvestobe v sveti službi domovine. Zato bom iz polne duše in srca poklical blagoslov na vaše zastave! prvenstveni važnosti Jadranskega morja za našo zemljo. Pot, ki nam jo je pokazal Veliki Pokojnik, mora hoditi JS, a pri tem poklanjati največjo pažnjo bodočnosti našega naroda, naši mladini. Zajeti hoče mladino v vsej državi in stvoriti to mladino jugoslovansko, zdravo in čvrsto po duha in telesu, močno ln edino po nacionalni zavesti. To naj bo branik, ki ga postavi JS v spomin Prvemu Čuvarju Jadrana in naj bo ščit ljubljenemu Najvišjemu Pokrovitelju. Jadranskemu problemu in akciji JS naj T bodoče vlada in vsi odločujoči čini tel ji posvetijo pažnjo, ker je glede na gospodarsko stanje države še zlasti potrebno, iskati novih poti za izboljšanje gospodarskega stanja. JS dravske banovine smatra najkrajšo železniško zvezo dravske banovine z morjem in avtomobilsko zvezo med Ljubljano in Su-šakom za najvažnejši gospodarski problem svojega področja ter bo vložila vse napore, da se to vprašanje t najkrajšem času po- voljno reši. Pri volitvah je bila sprejeta naslednja kandidatna lista: predsednik: dr. Pirkma-jer Otmar, pomočnik bana; upravni odbor: Bekš Joža, šef davčne uprave, Breznik Josip, načelnik prosv. odd. banske uprave, Brilli Janko, poslovodja, dr. červinka J., primarij, Novo mesto, dr. Dular Milan, direktor velesejma, Gogala Josip, direktor trgovske šole, dr. Hlavatv Robert, zdravnik, Jančigaj Franc, mag. direktor, dr. Jeglič Zeljko, svetnik drž. žel., Jelačin Ivan, predsednik Zbornice TOI, Jovanovič Jovan, brigadni general. Kmet Nada, zasebnica. Kos Tone. uradnik Zadr. gosp. banke. Majcen Ciril, predsednik Zveze gostilniških združenj, Marianovič Hubert, tajnik učiteljišča, dr. Murko Vladimir, uradnik Mestne hranilnice. Orožen Franc, sodnik Okrožnega sodišča, dr. Petrič K^rel. direktor Higienskega zavoda, dr. Pirjevec Karel, direktor trp. akademije. Pirnat Viktor, referent banske uprave. Pogačnik Josip, tajnik TPD, dr. Slokar Ivan. generalni direktor Zadr. gosp. banke, Soss Karel, predsednik Združenja trgovcev, polkovnik Tartaglia Kvintilijan, komandant žand. polka, Zni-darčič Josip, sreski načelnik, dr. Vovk Janko, odvetnik na Jesenicah, eno mesto pa je rezervirano za univerzo. Nadzorni odbor: Betriani Božidar, sreski šol. nadzornik v Kočevju. Jederlinič Tomo, učitelj mešč. šole na Viču, Keršovan Vekoslav, upravnik policije, Cugmus Josip, žel. direktor, dr. Pintar Ivan, zdravnik, dr. Oblak Ciril, odvetnik, dr. Zupanič Niko, minister v pokoju. Na predlog prosvetnega šefa prof. Breznika je bila Nj. Vel. kralju poslana še posebna brzojavka, ki navaja, da je razvitju 41 praporov ljubljanskih šol in zavodov prisostvovalo 12.000 dijaštva in prav toliko občinstva in vsi izražajo mlademu vladarju svojo zvestobo in vdanost. S toplo zahvalo je nato dr. Pinkmajer zaključil glavno skupščino. Izročitev praporov Ko je g. dr. Opeka opravljal obredne molitve, je godba zaigrala koral. Po blagoslovitvi je nastopil svečani trenutek, pričakovan z največjo pozornostjo. Predsednik dr. Pirkniajer je nagovoril zastavonošo: — Zastavonoše! Izročam vam svetlo znamenje naše skupnosti, naših vročih želja in našega požrtvovalnega dela, izročam vam svete prapore PJS, da jih zvesto varujete in čuvate v ponos našim mladim stražarjem in čuvaricam našega morja, v čast naši svobodni domovini Jugoslaviji in njenemu narodnemu kralju, našemu vrhovne- __________ mu pokrovitelju, ter v blagor našega jugo- | tisože^ ^ tis^čevV Spregovoril je še dr. glasno izgovoril: »Gospod predsednik, ponosni sprejemamo sveto naše znamenje in varovali ga bomo verno, požrtvovalno in zvesto do poslednjega diha ter z njim nemo klicali slehernemu Jugoslovenu: Čuvajmo naše morje!« Zaključna beseda načelnika prof. Breznika Mladina je vzklikala in mahljala z rokami. Kakor šumenje morja, kakor valovje, ki se dviga, odbija od brega in vrača, tako se je prelivalo vzklikanje Konec zasedanja Balkanske zveze Včeraj so zunanji ministri Balkanske zveze končali svoja posvetovanja v popolni soglasnosti — V tesnem sodelovanju z Malo antanto bo Balkanska zveza ščitila red in mir na Balkanu slovenskega Jadrana! Vodite svoje mlade čete preko vseh zaprek do mogočnega cilja velike pomorske sile Jugoslavije in vaši prapori naj vsakogar vedno opominjajo: Žrtve za naš Jadran vse, a našega Jadrana, sinjega Jadrana nikdar in nikomur ne! 41 mladih praporščakov prevzame prapore Takoj nato so začeli prihajati na oder po točnem vrstnem redu mladi praporščaka fantje kakor dekleta z botri in botricami. Prvim trem praporom je ku-rnoval izvršni odbor JS v Splitu in delegat dr. Jerič je na vse tri privezal krasne trake, ob tem pa izrekel geslo: »Za pomorsko silo Jugoslavije!« Slično geslo so izrekli tudi ostali botri in bo-trice, ki so privezali svilene, vezene trakove. Vsak praporščak je ob prevzemu prapora iz rok predsednika poljubil simbol moči in slave in vzkliknil: »Čuvajmo naše morje!« Izročanje je šlo naglo od rok, bili pa so vmes prizori, da so jih zlasti oni v bližini motrili .res iskreno vzhičeni. Botri in botrice Poleg izvršnega odbora JS so kumovali gospe in gospodje: Sonja Radoničeva, Milica Reisnerjeva, Drago Kosem, inž. Dede-kova, Marija Jevčeva, Cenka Volkova, Elizabeta Majerjeva, Josip Šilih, Mira Bn-gelmanova, Marija Piricmajerjeva (dvakrat), Marija Tadarjeva, Stanislava Torina, Marija Muserjeva, Staniko Knez, ga. Požar jeva, Stanko Rožiman, Andrej Ažman, Gusti Gorjupova, Miroslava Leitgebova, ga. Batelinova, Matilda Turkova, Francka Hodnikova, Luiza Mergenthalerjeva, g. Ki-sovec, Suzana Omejčeva, Cecilija Kraš-nerjeva, Angela Poženelova, ga. Mohoriče-va, ga. Hočevarjeva, Jožica Zajčeva, ga. Skubicova, prof. dr. Blaž Svetel, ga. Olup, Albin Smrkolj, Jerica Podobnikova in Marija Stupica. Vedno bolj se je množil gaj pestrih praporov pred odrom. Ko so biM vsi zastavonoše spet na svojem mestu, je pogled na navdušeno mladino tako prevzel dostojanstvenike na odru, da se niso mogli vzdržati glasne hvale: »Krasno, nepopisno!« Slednjič je stopil na oder čili praporščak L realne gimnazije Radko Svajger z zastavo v roki in je Despot. Sporočil je pozdrave iz Splita. Ko se je spominjal največjega junaka, Viteškega kralja, in ko je zaključil z vzklikom: »Jadran je naš!« — se je znova razlil orkan navdušenja. Nato so bile prečitane številne brzojavne čestitke, za zaključek pa je izpregovoril prosvetni šef g. prof. Breznik: — Mladi prijatelji! Veselje vam žari v očeh. Prišel je dolgo pričakovani dan: Pravkar je zaplapolalo pred nami 41 novih Bukarešta, 12. maja. r. Zasedanje sveta Balkanske zveze je bilo s sinoč-njo sejo v glavnem že zaključeno. Ju-goslovenski zunanji minister in predsednik vlade g. Je vtič je že sinoči odpotoval. Danes so ostali trije zunanji ministri skupno s pomočnikom jugosloven-skega zunanjega ministra dr. Puri čem razpravljali še o nekaterih gospodarskih vprašanjih, ki jih je predložil gospodarski svet Balkanske zveze. Zaključni komunike o zasedanju Balkanske zveze bo objavljen šele jutri. Kolikor se je moglo dognati, so zunanji ministri Balkanske zveze posvetili posebno pozornost mednarodnim vprašanjem, Id se nanašajo na ureditev Podunavja. V središču razprav je bila zlasti sklenitev podunavskega pakta ter vprašanje zopetne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Po informacijah iz poučenih krogov so zunanji ministri Balkanske zveze zavzeli stališče, da je povečanje oborožitve teh držav, ki se na tihem že delj časa več ali manj pripravljajo, nedopustno, ker je v nasprotju z določbami mirovnih pogodb in ker bi to dalo samo nove pobude revizionistični pro- blagoslovljenih zastav vaših krepkih orga- pj™^ j^,. bi m0gi0 izzvati še večjo lri ofAiain el-rt.rt Vfl fWl etrdsafiM, r 0 __ nizacij. ki štejejo skoro 70.000 stražarjev in jih štejemo med največje in najpomembnejše v vsej državi. Društvo more razviti svojo zastavo šele tedaj, ko se je tako okrepilo in razvilo, da lahko javno manifestira za svoje ideje in cilje. Do te stopnje razvoja so dospele zdaj vaše organizacije. Pomlad je simbol mladosti in vstajajo-čih mladih moči. Z današnjo slavnostjo ste te svoje mlade sile poudarili in jih ponudili domovini, da jih uporabi. Lepe in pomembne so vaše zastave. Državne barve so na njih. To govori jasno. Jadranski stražarji morajo biti pravi Jugosloveni! Jugoslavijo morajo ceniti, ljubiti, čuvati. Danes le z vročo ljubeznijo, a čez leta, če bo treba, tudi s svojo srčno krvjo. Varovati narodno in državno edinstvo, to je prva dolžnost vsakega člana Podmladka Jadranske straže in vaši prapori vas k temu neprestano spodbujajo. Kakor je odpeljal Sve-togorec Vasa mrtvo truplo kraljeviča Marka po morju k zadnjemu počitku, tako se je vračalo tudi mučeniško telo našega Viteškega kralja na svoji zadnji poti po morju. Naša strta srca so mu sledila. Njegove mrtve ustnice Se niso več ganile. Le njegov svetli duh je plaval takrat med nami, je še roteče klical: Čuvajte Jugoslavijo, čuvajte naše morje! Ljubite se med seboj, pomagajte si med seboj, bodite bratje in sestre. Če bo korakala vsa naša mladina za temi zastavami, nam ne bo več treba gledati s strahom v bodočnost. Zaman bo grozil tujec. Vsaka vaša zastava je glasen klic: Čuvajte naše morje! In odgovor vseh vas tisočev ob teh zastavah je: Čuvali ga bomo! Godba je udarila zanosno himno pod-mLadikarjev, zastave so še sklonile in mladina je prepevala. Čutilo se je, kako zvesto si je mladina osvojila res učinkovito skladbo. Pohod mlade armade Svečanost na Kongresnem trgu je bila zaključena. Toda najučinkovitejša manifestacija se je šele zdaj razvila z zmagoslavnim pohodom po mestu. Za godbo so se uvrstili prapori s spremstvom, nato v družbi članov oblastnega odbora številni dostojanstveniki, takoj za njimi pa se je začel odvijati ogromni klopčič mladine s Kongresnega trga. Sprevod je šel ob zvokih koračnic po Šelenburgovi ulici, po Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti. Vsepovsod je bil špa-lir tako gost, kakor ga že od sokolskega zleta nismo videli. Bilo je pozdravljanja, mladina je vzklikala, nekatere dame so metale cvetje. Pred palačo banske uprave so se praporščaki postavili v dolgo vrsto, ob njih oblastni odbor, predstavniki, delegati, mnoge dame. Godba je »viral a koračnico pomladka, ki je stopal mimo v dolgih, dolgih kolonah. Trikrat se je morala godba oddahniti, minilo je pol ure, minilo tričetrt, toda četverostopi fantov in deklet z 41 osnovnih, meščanskih, strokovnih šol in gimnazij so se pomikali v naglem pohodu mimo zastav kakor živa reka, vse razigrano, razgreto, glasno in zdravo. Še to: ta pohod je bistremu opazovalcu odkril pravo socialno sliko Ljubljane in okolice. Točno eno uro se je mimo praporov vr- stil im pomikal sprevod. In to pričuje dovolj, kako je bil veKk. Ne, prav nobena nezgoda se ni primerila, ko so se vendar tudi drobni malčki zadržali tako hrabro, da jih ni utrudila dolga svečanost na Kongresnem trgu, še manj potem hrupni pohod mimo tolikih Ljubljančanov in Ljubljančank. Popoldne Po razhodu so se delegati in člani oblastnega odbora podali k skupnemu kosilu v »Zvezdo«. V prijetni družabnosti sta izrekla zdravice podban dr. Pirk-majer in dr. Despot. Po kosilu so se vsi spet skupno podali v Trgovski dom, kjer se je skupščina nadaljevala. Obširna poročila, iz katerih smo že včeraj posneli tehtne podatke, so bila sprejeta soglasno. Vobče je vsa skupščina potekla v najlepši harmoniji in so bili vsi sklepi storjeni soglasno. Ob zaključku je bila sprejeta naslednja resolucija: JS, katere namera je, razviti zmisel vsega jugoslovenskega naroda za naš Jadran in ki se je, v tem delu vztrajajoč, razvila v močno vsedržavno organizacijo, je v duhn načel Viteškega kralja poklicana, da z vso vnemo in največjo vztrajnostjo budi in učvrščuje pomorsko zavest in prepričanje o zmedo in še bolj napet položaj. Morebitno oborožitev bi Balkanska zveza mogla odobriti samo tedaj, če bi prizadete države podale realna jamstva in se odrekle vsaki teritorijalni revizij. Vsako debato o taki reviziji Balkanska zveza že v naprej odklanja. Sklenjeno je bilo, da bo Balkanska zveza sporočila to svoje stališče velesilam in jim obenem predložila točne in zanesljive podatke o skrivnem oboroževanju Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Za enkrat odklanja Balkanska zveza neposredna pogajanja s temi državami. V zvezi s tem je bilo govora tudi o povratku Habsburžanov. Balkanska zveza je v tem pogledu v celoti osvojila stališče Male antante, ki slej ko prej odločno odklanja obnovo habsburške monarhije. Končno so v nizu vprašanj, ki so na dnevnem redu, obravnavali tudi vprašanje zbližanja držav Balkanske zveze z Italijo. V zvezi s tem je bilo govora tudi o sredozemskem varnostnem paktu, pri čemer so z zadovoljstvom ugotovili, da so se v zadnjem času v znatni meri izboljšali odnošaji med Francijo in Italijo na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani. Popolna solidranost držav Balkanske zveze je prišla do izraza tudi v ponovnem sklepu, da bo Balkanska zveza v vseh mednarodnih vprašanjih kar najtesnejše sodelovala z Malo antanto, ker vidi samo v takem sodelovanju najzanesljivejše jamstvo za red in mir v tem delu Evrope. Zasedanje je končano Bukarešta, 12. maja. AA. Danes ob 13.30 se je končalo zasedanje sveta Balkanske zveze. Po končani seji je rinnunski zunanji minister g. Titulescu dal poročevalcem listov tole izjavo: Končali smo politično konferenco s popolnim sporazumom. Jutri bomo nadaljevali proučevanje gospodarskih vprašanj. Jutri popoldne bo izdan sklepni komunike. Jutrišnjim razgovorom bodo prisostvovali tudi zastopniki gospodarskih odsekov sveta, in sicer podpredsednik turškega parlamenta Hasan Sakar, bivši grški minister Harasikis, pomočnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Božidar Purič in predsednik romunskega odseka g. TabakovicL Je vtič zadovoljen BukareSta, 12. maja. AA. Po včerajšnji popoldanski seji sveta Balkanske zveze je dal jugoslovenski predse din ik vlade in zunanji minister g. Jevtič na vprašanje novinarjev tole kratko izjavo: Da, zelo sem zadovoljen! Izdelali smo v vsakem pogledu popoln komunike, ki ga boste brali jutri. Zveza balkanskega tiska Bukarešta, 12. maja. AA. Na pobudo šefa romunskega tiskovnega urada g. Dra-guja so zastopniki tiskovnih uradov držav Balkanske zveze na posebni konferenci izmenjali misili, da se dožene najboljši način za utrditev odnošajev med tiskovnimi uradi in tiskom med štirimi državami Balkanske zveze. Na konferenci so se popoli.j-ma sporazumeli. Sprejeli so na znanje predlog sindikata romunskih novinarjev, ki predlaga ustanovitev skupne organizacije zastopnikov tiska štirih držav, da se na ta način izboljša obveščanje javnega mnenja teh držav v vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. V kratkem bo tudi predlog o ustanovitvi tiskovne antante izročen v proučitev novinarskim ustanovam prizadetih držav. Povratek g. Jevtiča v Beograd Beograd, 12. maja. AA. Danes ob 17.30 se je vrnil iz Bukarešte predsednik vlade in minister zunanjih zadev gosp. Bogoljub Jevtič. Na obmejni postaji Zombolji so predsednika vlade g. Jevtiča pozdravili zastopniki romunskih krajevnih oblasti in prometni minister g. Vujič, ki mu je potoval naproti. V Bukarešti bo zastopal predsednika vlade pomočnik ministra dr. Božidar Purič, z njim pa ostane v Bukarešti tudi dr. Slavko Kojič, osebni tajnik g. Jevtiča, Na beograjski postaji so sprejeli predsednika vlade g. Jevtiča pravosodni minister dr. Dragotin Kojič, turški poslanik AH Hajdar Aktaj, grški poslanik Mellas, romunski poslanik Guranescu, svetnik francoskega poslaništva Knobel ter višji uradniki zunanjega ministrstva Lavalov uspeh v Varšavi Razgovori v Varšavi so znova učvrstili francosko-po!}-sko zavezništvo in razjasnili vse nesporazume Varšava, 12. maja. r. Razgovori, ki jih je imel francoski zunanji minister Laval s poljskimi državniki, so bili sinoči končani. Kakor soglasno ugotavljajo v francoskih iin poljskih krogih, so rodili ti razgovori popolen uspeh. Lavalu se je posrečilo razpršiti pomisleke podjske vlade glede fram-cosko-ruskega zbližanja, na drugi strani pa so poljski državniki pojasnili Lavalu smisel in značaj sodelovanja Poljske in Nemčije. V varšavskih političnih krogih zatrjujejo, da je Laval pozval Poljsko k sodelovanju pri sklenitvi kolektivnega varnostnega pakta, ki bi, sloneč na osnovi medsebojnega posvetovanja, obsegal vso vzhodno Evropo, baltsike države in Malo antanto. Ta pakt ne bi vseboval določb o medsebojni pomoči. Poljska vlada se glede tega predloga še ni izjavila, vsekakor pa so v poljskih političnih krogih prepričani, da so razgovori dosegli svoj cilj in da je frako Ložar s kratkim predavanjem o pomenu slikarjsvega dela. Razstava, ki bo nato deset dni dostopna občinstvu od 3. do 21. ure in za katero je dal na razpolago prostore šel ljubljanske podružnice tvrdke Bat'a g. Kave v pritličnem lokalu Batove hiše nasproti pošte, podaja retrospektivno revijo vsega Maleševega razvoja od zagrebških in praških študentovskih let do najnovejše dobe in obsega nad 150 del, med katerimi so zastopane vse grafične tehnike. Posebno mnogovrstna in bogata je zbirka monotipij, ki jim je Maleš posvetil največji delež svoje umetniške vneme in tvornosti. Razstavljenih je tudi večje število zanimivih študij iz nemških zooloških vrtov, ki jih je Maleš obiskal pred leti o priliki študijskega potovanja po Nemčiji, in pa raznih tihožitij. Posebnost te nove Maleševe razstave je tudi v tem, da bo vsaka kupljena vstopnica (za dijake po 2, za vse ostale po 3 Din) predstavljala obenem tudi vrednost »rsčke: kuponi bodo namreč numerirani, ob zaključku razstave pa bo žrebanje številk, ki bo srečnim dobitnikom prineslo 6 raznih Maleševih del. Obiskovalci razstave se v naprej opozarjajo, naj hranijo kupone do kraja. Helene Pessl podeluje pri nas po svoji osebni asistentki 13« in 14» t. m. v židovski ulici ter 15. in 16. t. m. v Nebotičniku BREZPLAČEN PRAKTIČEN POUK o modernem negovanju lepote in obraza Prosimo, da se pravočasno prijavite. Drogerija A. KANC židovska ulica in Drogerija L KANC Nebotičnik Objave Sokol Vrhnika priredi drevi ob 20. predavanje o higieni kmečke niše 8 skioptičnlmi slikami. Predava od ZKD g. dr. Josip Pe-trič, zdravnik in direktor Higijenskega zavoda v Ljubljani. Znani predavatelj in psiholog iz Zagreba Bruno Hercl, bivši docent za biofizijo, je prispel v Ljubljano, kjer bo predaval mladini po priporočilu prosvetnega ministrstva o vzgoji in jačanju volje. u— Novost za Ljubljano »o Petrlčkove ledenke. Moderna izdelava odličnega sladoleda na paičicah! Višek higiene. Komad 1 Din. Maribor preko nedelje Maribor, 12. majnika. ZBOROVANJE SODNIKOV je bilo danes dopoldne na sodišču. Bil je redni letni občni zbor Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Munda, namestnik višjega drž. tožilca v Ljubljani. Uvodoma se je spomnil smrti velikega kralje Zedinitelja, nakar so sledila obširna poročila marljivih funkcionarjev, in sicer tajnika dr. štuklja iz Ljubljane in blagajnika dr. Rupnika. Odbor je smatral kot važno aktualnost pereče vprašanje čim ugodnejše sistematizacije uradniških mest in je zaprosil centralo v Beogradu, da pri zadevnih posvetovanjih v komisiji skuša doseči za sodnike in državne tožilce čim najugodnejše pogoje za napredovanje v višje polo-žajne skupine. Tudi je odbor interveniral, da se ukinejo ali vsaj revidirajo ominozne uredbe glede redukcije prejemkov poročenih drž. uradnic in uradnikov-samcev. Tudi se je odbor zavzel za to, da bi pripravniki-volonterji dobili primerno nagrado. V posebni spomenici so se predložile centrali zahteve, da se glede sodnikov in drž. tožilcev vzpostavijo takoj prvotne določbe o prejemkih, kakor jih je uzakonil uradniški zakon iz 1. 1931 ter da se ukine določba § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu za 1933-34. Prepis spomenice se je dostavil vsem vodilnim aktivnim politikom dravske banovine. Akcija odbora za uvedbo bolniškega zavarovanja društvenih članov v okviru društva žal ni uspela. Članom se priporoča, da se včlanijo pri Podpornem društvu drž. in banovinskih uslužben- cev dravske banovine. Po obravnavanju poročil se je razvila živahna debata. Društvo bo v novem poslovnem letu vodil v glavnem dosedanji odbor. Popoldne so udeleženci občnega zbora iz vseh krajev naše banovine napravili skupen izlet v Limbuš. LEPO PRIZNANJE za svoje delo sta doživeli včeraj zvečer vneti sodelavki pri velikem zbliževalnem delu med Francijo in Jugoslavijo ga. C. d'Acaro in ga. Vrečkova. V »Vesni« jima je francoski konzul g. Remerand izročil insignije reda »Palmes academiques«. Na sporedu so bile glasbene in recitacijske točke, pri katerih so sodelovali Lj. Košir, V. Jenko, A. Vomerjeva in obe odlikovanki. Razen tega so z uspehom sodelovali J. Požar, T.Neralič, M. Škofič, K. šumenjak, K. Cigtith, M. Gro-bovšek, A. Pirchan in V. Peitler. Bil je lep večer. BILANCA VZTRAJNEGA KULTURNEGA DELA Sinoči je bil v prostorih Glasbene Matice redni občni zbor Ipavčeve župe. Zborovanje je vodil predsednik prof. V. Mirk, ki je pozdravil vse navzoče, posebej g. Premel-ča kot zastopnika Hubadove župe. Nato je poročal o stremljenjih obeh žup, tajnik Mordej pa o podrobnem delu. Sledili sta poročili blagajnika Joška Lukše in župnega zborovodje A. Horvata, ki je kritično omenjal skupne pevske vaje mariborskih zborov. Arhivarsko poročilo je podal g. Jago-dič. 2upa ima 220 zborov. Odbor je z nekaterimi spremembami ostal dosedanji s prof. Mirkom na čelu. Mariborski zbor JS Odlično uspela skupščina oblastnega odbora ob desetletnici delovanja — Mladinski dom Viteškega kralja Maribor, 12. maja. Ob polnoštevilni udeležbi delegatov iz področja mariborskega oblastnega odbora Jadranske straže je bila danes v mestni posvetovalnici oblastna skupščina. Predsednik dr. Franjo Lipold se je spomnil mučeniške smrti Viteškega kralja, nakar je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n., pozdravna brzojavka pa osrednjemu odboru v Splitu. Predsednik je toplo pozdravil poleg delegatov zastopnike vojske, Tujskoprometne zveze, Slov. ženskega društva, Zgodovinskega društva, Dijaške kuhinje, Ljudske univerze in Nanosa. Ko je bil prečitan pozdrav centrale v Splitu, so sledila obširna in izčrpna poročila tajnika Janka Pirca in blagajnika A. Lavrenčiča. Veliko delo v 10 letih Iz poročil povzemamo: Z današnjim občnim zborom poteka deset let, odkar deluje na teritoriju bivše mariborske oblasti oblastni odbor Jadranske straže. Deset let intenzivnega dela, deset let lepih uspehov. Posebno so se odlikovali krajevni odbori: Celje, Gornja Lendava, Maribor, Mežica, Ptuj, Rogaška Slatina, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Lenart, Šoštanj ln Žalec ter poverjeništva Dobrna, Križevci, Pragersko, Turnišče in št. Hj pri Turjaku. V propagandne svrhe je bilo razpečanih nad 400 predavanj, 4500 brošu-ric, nad 100 prospektov itd. Tudi je organiziral oblastni odbor za svoje območje od 27. maja do 3. junija 1934 pomorski teden. Oblastni odbor združuje 33 krajevnih odborov in 63 poverjeništev, članov je 5328. Tudi je na teritoriju mariborskega oblastnega odbora krepko organiziran Podmladek Jadranske straže. Organizacija PJS je razpredena skoraj po vseh šolah. Ker doslej oblastni odbor še ni imel lastnega doma, so poslali posamezni ogranki članstvo in podmladek na letovanje v že obstoječe kolonije drugih odborov, deloma pa je mladina dobila podporo, da bi mogla vsaj nekaj časa preživeti na našem Primorju. Došlo je oblastnemu odboru 2092 dopisov, odposlanih je bilo 1356, razen tega 953 okrožnic. Dohodki so znašali 363.952 Din, izdatki pa 294.243 Din. Aktiva in pasiva so 217.713 dinarjev, proračun izkazuje 124.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. Dom v Bakru Obširno poročilo o tej hvalevredni pobudi oblastnega odbora vsebuje podrobne podatke o skladu za Dom JS v Bakru, ki ga je sklenil kupiti oblastni odbor JS v Mariboru v proslavo svoje 10 letnice. Po najvišjem dovoljenju se bo imenoval »Mladinski dom Viteškega kralja«. Dom je velika dvonadstropna zgradba, v kateri bo za deco nič manj kakor 11 prostorov za letovanje s površino 320 kv. m, kjer bo 80 dvojnih postelj, tako da bo lahko letovalo letno najmanj 160 dečkov in deklic ali v vsej sezoni 320 otrok. Lepi dom bo stal 300.000 Din. Mestni občini Bakar je bilo plačanih na ra- čun kupnine 84.000 Din, 40.000 Din pa za popravila. Podpisovanje kamnov je vrglo do konca marca 70.000 Din. Okoli 55.000 Din bo v letu 1936 na razpolago za opremo doma. Nova uprava Po razrešnici so bili izvoljeni predsednik dr. Lipold, v odbor dr. Rapotec, dr. Gori-čan, L. Jerše, J. Pire, S. Petrovič, A. Lav-renčič, V. Bertoncelj, dr. M. Gorišek, inž. Slajmer, prof. R. Pregelj, M. Mastnak, M. Oset, M. Makar, podpolkovnik Nikolič, F. Kadunec, dr. M. Peric, dr. Jančič, S. De-tela, inž. Kukovec, A. Amalieti, D. Jug, ga. Maistrova in ga. Ašičeva. V nadzornem odboru so: F. Bureš, F. Pinter, dr. J. Lesko-var in ga. Miovičeva. Film Z. K. D. Samo še danes ob y4 S. popoldne vesela opereta CARJEVIČ Martha Eggerth, Hans Sohnker Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50 RADIO Torek 14. maja LJUBLJANA 11: šolska ura: iz ptičjih gnezd (Viljem Kus)--12: Plošče. — 12-45 Poročila. — 13: čas, obvestila. — 13.20: Revija vokalnih jazz-ansamblov na ploščah — 14: Vreme, borze, spored. — 18: Pomladansko jutro v gozdu (Vladimir Kapus) — 18.40: čas, poročila, obvestila. — 19: Godci izpod šmarne gore (Magistrov trio). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Iz zakladov naše pesmi (sodelujeta Bežigrajsko pevsko društvo in radijski orkester, vmes predava Zorko Prelovec o »Delu, življenju in težkočah v naših društvih«. — 21.30: čas, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi. — 17: Orkestralen koncert. — 20: Pester program. — 21.20: Slušna igra. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12.10: Trio. — 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Igra. — 21.30: Pevski koncert. — 22.15: Kitare. — PRAGA 19.10: Koncert vojaške godbe. — 19.40 Program po napovedi — 20: Orkester. — 20.30: Recitacije. — 21.05: Charpentierjev večer. — BRNO 19.30: Plošče. — 20: Koncert godalnega orkestra. — 20.40: Pesmi — 20.05: Prenos iz Prage. Jože Savli: Tovariš Keller Naslonjen na ograjo parnika strmim proti bližajoči se obali. Afrika, dežela mojega davnega hrepenenja, tu si torej! Kmalu bom stopil na tvoja vroča tla. — Vsi legijonarji v podkrovje! Čeprav nerad, ubogam ukaz ter se spustim po majavih stopnicah pod palubo, kjer se že pripravljajo legijonarji za izkrcanje. Uredim svojo prtljago, nato pa stopim k malemu okencu in opazujem mesto, ki se mu vedno bolj bližamo. Ogromne utrdbe, obdane od modernih trgovskih, stanovanjskih in poslovnih hiš priseljenih Evropcev; široke ulice, ozki prehodi in stopnišča, ki vežejo višje ležeče dele mesta z onimi ob morju, — to je Oran, prva postaja tujske legije v Afriki. Od tod dalje se širi francoska ekspanzija po črnem kontinentu. V pristanišču nas obda pisana množica ljudi raznih narodnosti in barv. Ljudje so pač povsod enako radovedni, v Afriki še bolj kakor v Evropi. V tem opazovanju me zmoti vzklik v neposredni bližini: »Greti! Du... ! Du bist hier!« Ozrem se. Hamburžan Keller je z iz- razom velikega sovraštva na obrazu hotel planiti proti skupini evropskih deklet, ki so stale v naši bližini im nas radovedno opazovale; podčastnik pa ga je zgrabil za roko in ga porinil nazaj v vrsto, šel sem z očmi za njegovim steklenim pogledom in opazil vitko kraso-tico z bakreno rdečimi lasmi, ki se je urno obrnila in izginila med množico. Obrnil sem se spet h Kellerju, ki se je trudil, da bi se osvobodil dveh parov rok, a ni mogel nikamor. Ko je uvidel, da nič ne opravi, je povesil glavo in je tiho in mrko odkorakal z ostalimi v vojašnico. Stvar me je začela zanimati Spomnil sem se, da se ves čas vožnje preko morja ni udeleževal naših zabav in norij, temveč je vedno sedel kje sam, z glavo sklonjeno na prsi. Takoj po prihodu v vojašnico sem se mu pridružil, toda zaman; nikakih pojasnil o svojem čudnem vedenju v luki mi ni hotel dati. * Morda bi na ta dogodek sploh pozabil, ko bi ne bil čez nekaj tednov, ko smo bili že v Sidi-Bel-Abbesu, nekega večera naletel nanj v baru. Sedel je sam pri mizi, držal časnik v rokah in nepremično zrl na eno in isto stran. Ko sem pristopil k njegovi mizi, mi je nemo ponudil časnik. Takoj mi je padla v oči slika rdečelaske, ki sem jo takrat videl I v luki, pod njo pa kratka novica, da jo je v Alžiru, kjer je nastopala kot kro-tilka, do smrti udaril lev. Ko sem prečital, mi je mignil, naj sedem, Videl sem, da je v veliki živčni krizi, zato sem molčal in čakal, da prične sam govoriti. Po kratkem molku vzame iz kstnice sliko in mi jo da. Radovedno jo pogledam: Bil je on, rdečelaska in dekletce kakih treh let, ki ji je bilo zelo podobno. »Tvoja žena?« »Da, na žalost. Da bi je ne bil nikoli poznal!« Globoko je vzdihnil in povzel: »V cirkusu, kjer sem nastopal kot akrobat, je ona briljirala kot krotilka levov. Ko bi jo bil ti videl pri tem poslu, bi se bil tudi zaljubil vanjo, kakor sem se jaz. Strahu ni poznala: Skoro gola, da jih je dražila še s svojim mesom, brez biča, s hladnimi očmi, blestečimi se kakor demanti, je bila med levi liki boginja. Po trebuhu so se plazili pred njo in ji lizali noge ter ljubosumno renčali drug na drugega, ako je katerega pogladila s svojo mehko, ozko roko. Še bolj ponižno kakor levi, sem se jaz plazil pred njo in ji poljubljal konoe prstov na nogah, kadar se je udostojala sprejeti me v svojo sobo. Toda ona je kljub vsem mojim prizadevanjem ostala hladna nasproti meni, kakor proti le- vom. V njenih očeh je bilo vedno nekaj mrzlega, trdega, M mi je vsak dan znova rezalo srce, da sem se zvijal od bolečin kakor črv na pekoči sončni vročini. Šele ko sem pod magičnim vplivom njenih demonskih oči začel izvajali pri predstavah take bravure, da je ljudem zamiral dih na ustih in je lastnik cirkusa izjavil, da ni več odgovoren zame, takrat šele sem si jo osvojil. Ali me je kedaj res ljubila, še danes ne vem; nisem imel poguma jo vprašati in bi mi tudi ne odgovorila. Zadovoljen sem bil, da sem jo smel ljubiti, in v tej ljubezni mi je kljub njenemu trpinčenju hitro mineval čas, posebno še potem, ko se nama je rodila hčerka, in se je Greti nekam umirila in postala ljubeznivejša. Toda v njeno dušo nisem mogel nikoli pogledati, bila je kakor začaran grad na nepristopni skali. V najintimnejših trenutkih je bila daleč od mene.« Z motnimi očmi je šel preko arabskih plesalk na odru, ki so pravkar nastopile, nalil v čaše iskrečega rdečega vina ter ga v dušku izpil. »Ko je bilo hčerki tri leta,« je nadaljeval, »je Greti zahtevala, da smo se skupaj slikali — to je slika, ki sem ti jo prej pokazal, — čez nekaj dini pa je izginila brez sledu. Pet let je tega in vseh teh pet let sem jo zaman iskal po vsej Evropi. Zanemaril sem delo, po- 1 trosil vse prihranke in nazadnje zapadel v bedo, zaradi katere mi je hčerka zbolela in umrla. Od tedaj je življenje izgubilo zame vsak pomen. Ker si ga nisem hotel vzeti sam, sem se javil v legijo. Morda se tu v bojih z Arabci najde odrešilna krogla zame. In glej! Na prvem koraku, ki sem ga napravil v Afriki,, kjer sem se je najmanj nadejal, sem jo nenadoma srečal. Sodim, da se usoda z ljudmi samopašno norčuje —.« Utihnil je in šel z roko preko čela. Nič več se mi ni videl tako maščevalen, kakor takrat v luki. Sodil sem celo, da so se mu oči nekoliko ovlažile. Prijateljsko sem mu položil roko na ramo. »Povej mi, kaj si hotel takrat v pristanišču, ko si se zaletel proti njej?« »Ne vem! Morda bi jo bil zadavil. Zdaj sem zadovoljen, da se to ni zgodilo.« »Ti si jo kljub vsemu še vedno ljubil?« »Sovražil sem jo! Navsezadnje pa... ne vem. Toda zdaj je vseeno, ona je že končala —« Zvoki arabske godbe, ki so mi dru-gekrat tako ugajali, so me danes motili. Vstal sem in šel na prosto. Sprehajajoč se po parku pod blagim nočnim nebom sem premišljeval o čudnih potih življenja. in njeni „Normandia" je gotova V prvih aprilskih dneh je največja ladja na svetu »Normandia«, zapustila suhi dok, V katerem so ji montirali vijake. 20. apr. je vozila iz ladjedelnice St. Nazaire v luko Le Havre, odkoder odpluje 29. maja na prvo pot v New York. Montiranje štirih ladijskih vijakov je bilo poslednje večje delo, ki so ga morali opraviti pri ladji. V ta namen so trije vlačilci potegnili ogromno 79000tonsko ladjo v suhi dok, iz katerega so počasi izpustili vodo. Da so mogli namestiti vijake in vijakove valje, so morali okrog 17 m visokega krmila postaviti poseben oder. Vsak valj je iz jekla, tehta 42.000 kg in je 18 m dolg. Vijaki so štirje, vsak meri 4.78 m v premeru in tehta 23,000 kg. Jekleni klin, s katerim je vijak pritrjen na valju, meri 1 m v premeru. Pogon se bo vršil z elektriko. 29 parnih kotlov, ki porabijo vsak dan 1400 ton koksa, proizvaja visokotlakovno paro. Ta goni turbine, ki zopet poganjajo stroje z izmenično strujo. Tako nastala trifazna struja od 5500 voltov se uporablja za pogon vijakov, ki se zavrtijo 243 krat v minuti. Ladjo žene 169,000 konjskih sil tako, da lahko doseže začetno hitrost 28 vozlov (50 km), pri polni vožnji pa 30 vozlov (54 km). Plinski alarm v Parizu Pariška policijska prefektura je določila, da se izvede 14. maja v eni izmed pariških četrti poizkusni alarm zaradi strupenih plinov. Poveljnik okraja pravi, ck se bo to zgodilo samo zaradi kontrole, kako močno tulijo siTene, ki kličejo na pomoč in obveščajo prebivalstvo o sovražnem napadu na Pariz. V "trenutku, ko bo dan signal, bodo morali vsi policijski stražniki natakniti maske proti plinom in se bodo morali zbrati na določenem kraju, bolničarji in bolničarke pa bodo hiteli na pomoč ponesrečencem. Vojak strelja na stotnijo Na angleškem vojašem vežbališču Fort George blizu Invernessa se je prošli teden sedemdeset mož nekega alpinističnega oddelka vadilo v streljanju z ostrimi nabor Neki vojak je mirno prikorakal na strelišče, potem pa je začel streljati na svoje tovariše v kritju. Vojaki so se na povelje nadzornega častnika razkropili in poskrili. Vojak je oddal proti svojim tovarišem dva strela in potem zbežal. Vsa stotnija je pritisnila za njim. Našli so ga ranjenega v nekem grmovju, odkoder so ga prenesli v vojaško bolnišnico. Francoska avtomobilska lokomotiva Na tehnični razstavi v Londonu so Francozi nedavno razstavili miniaturni tip svoje avtomobilske lokomotive, ki jo nameravajo uvesti na svojih železnicah Rastline oznanjajo rudo v zemlji Znanstveniki že dalj časa proučujejo zanimiv pojav, da nekatere rastline po vsej priliki malodane gotovo oznanjajo, da so rudninski zakladi v zemlji, na kateri rastejo. V Ameriki poznajo takozvane srebrne rastline kakor n. pr. čudovita cvetlica Mirabilis; kjer raste ta cvetlica, je v zemlji skoraj gotovo srebrna ruda. Tudi palmi podobna rastlina yucca v Mehiki oznanja srebro. Kot zlato rastlino smatrajo na polotoku Malaka tako zvani pernati nagelj. Pisana cinia kaže, kakor že ime pove, da je v zemlji cin. Na Francoskem raste lepidodendron najrajši na krajih, kjer je v zemlji premog. Ta pojav je tako čuden, da so na ta način že našli premog v krajih, kjer ga niti po geoloških razmerah niso pričakovali. V angleškem srezu St. Hellens raste neka rastlina, ki oznanja baker v zemlji. Kozja brada baje oznanja železno rudo. Ker je znano, da je rast rastlin v zelo tesni zvezi s kakovostjo tal, kjer rastejo, je umljivo, da rastejo gotove rastline najbolj in najrajši na njim primernih tleh. Kako prav za prav nasta nejo kurja očesa V nekem angleškem zdravniškem vest-niku obravnava veščak vprašanje, kako prav za prav nastanejo kurja očesa. Znano tolmačenje, da jih povzroča pretesen čevelj, je preveč površno. Po ugotovitvah tega veščaka nastanejo kurja očesa zaradi tega, ker izgube mišice noge svoje ravnotežje. V vsaki nogi deluje trideset mišic. Ako vse skupaj pravilno delujejo, odnosno morejo tako delovati, je hoja prožna, lahka. Ako pa se njih sodelovanje in iz tega izvirajoče ravnotežje količkaj prekine, postane noga ali preobremenjena ali nenaravno razbremenjena ter reagira na to. Tako povečana peza tišči nogo in posamezne, najbolj izpostavljene njene dele, in ta pritisk povzroča kurja očesa. S tem pa seveda še davno ni rečeno, da tudi pretesni čevlji niso v neštevilnih primerih vzrok kurjih očes. Zoper kurja očesa so potreb ne vežbe mišic. Tudi kopeli preprečujejo strjanje kože na nogi. Kdor ima to nadlogo, naj najprej opazuje svojo hojo. Sele potem naj zabavlja nad čevljarjem, češ da je naredil pretesne čevlje. Atilov spomenik na Madžarskem Na dvorišču madžarske šole v Šopronju so postavili pTed kratkim spomenik hun-skemu kralju Atili. Spomenik so odkrili ob 1500 letnici smrti hunskega kTalja. Pred leti se je na Madžarskem osnovalo društvo proti postavljanju spomenikov 'Atili. Člani tega društva so dokazovali, da nima Atila z Arpadovimi sinovi nič skupnega, zaradi česar ga Madžari nc morejo častiti. Majnice cveto in ustvarjajo pomladansko razpoloženje tudi v osrčju velemestnega Pariza ob stoi- povih slovite katedrale Notre Dame Mednarodno oboroževanje Ameriški zrakoplovni koledar, ki izhaja v Washingtonu ter ga izdajajo združene ameriške trgovinske zbornice, navaja, da stoje ameriške Zedinjene države v pogledu civilnega letalstva na čelu vseb držav in narodov na svetu. V pogledu vojnih aeroplanov pa je Amerika šele na petem mestu. Največ vojaških letal ima Francija, in sicer 3600, potem Rusija 3000, Anglija 2800, Italija 2300, Zedinjene države 2060, Japonska 1850. Nemčija razpolaga po teh podatkih, ki pa najbrže niso več točni, s 700 vojnimi letali. Dosmrtna ječa komunističnega voditelja Finsko sodišče za državno obrambo v Helsinkih je obsodilo vodjo tajnega komunističnega gibanja na Finskem Toiva An-tikainena zaradi nekega 1. 1922 izvršenega umora na dosmrtno robijo. Antikainen je v starosti 17 let pobegnil iz Finske v Rusijo. Služil je v rdeči vojski, dosegel čin generala, nato pa se vrnil na Finsko, kjer je organiziral tajno komunistično propagando. Policijski ravnatelj — guverner Angleška vlada je imenovala lorda Fren-charda, šefa londonske policije, za novega guvernerja Avstralije na mesto odsto-pivšega sira Isaaca Isaacsa Belgijska kraljica-mati zbolela Iz Bruslja prihajajo kaj vznemirljive vesti o zdravstvenem stanju belgijske kra-ljice-matere Elizabete, ki se mudi pri svoji hčeri, soprogi italijanskega prestolonaslednika v Napoliju. Kraljica-mati boleha že od smrti svojega soproga, pokojnega kralja Alberta. K bolniški postelji svoje matere je zaradi tega pohitel tudi belgijski kralj Leopold, ki je bil nenadoma pozvan v Italijo. Taborišče za berače Španski ministrski svet je sklenil urediti taborišča za berače in s tem odpraviti be-raško nadlogo v deželi. Zaenkrat so uredili taborišče v Alcali Henaresu, kamor so že spravili 450 delomržnežev, ki so nadlegovali ljudi. Kakšnih 1000 nadaljnjih beračev bo sprejelo taborišče v Puerta Santa Ma- „V času obiskanja" (Ob premieri v ljubljanski drami) Pasijonske igre imajo poleg običajne gledališke publike še čisto svoj krog gledalcev, onega, ki je v prastarih časih stvoril teater: ljudstvo. S pasi jonskimi igrami vrši teater velik del svoje kulturne misije, ki terja od njega, da bodi forum, kjer se razlagajo, analizirajo in rešujejo religiozni, etični in socialni problemi. Gregorin je s svojim sošolcem dr. Tomin-cem postavil pred leti na oder ljubljanske drame »INRI«, pasijonsko igro, ki je bila zgrajena na evangeliju in katere dejanje je slikalo dogodke iz svetega pisma. Da stremi Gregorin kot dramatik po poti navzgor, dokazuje druga njegova pasijonska drama »V času obiskanja«, katere premiera bo v torek 14. t. m. Avtor se je osvobodil, posegel je po širših virih in nam podaja z novo dramo globoko zajeto delo, ki raste iz vzrokov in dozoreva v posledicah. Za časa njegovega gledališkega študija v Berlinu se je posvetil tudi proučevanju obsežne židovske knjižnice, bogato založene z vso literaturo, ki se bavi z delovanjem Jezusa in vsemi političnimi, socialnimi in drugimi zgodovinskimi momenti tedanjega časa, ki so igrali važno vlogo. Avtor prikazuje objektivno troje svetov, ki so se trli: židovski, rimski in oni, ki ga je vzbudil Jezus v življenje — krščanski. Troje različnih naziranj o življenju in po-smrtnosti je vodilo nagibe ljudi. Duhovstvo okrog templja, ki se je bleščal v zlatu in bogastvu, je izmozgavalo ijud-stvo, ki je prinašalo, bedno in sestradano, poslednje beliče za tempeljske daritve in tako izpolnjevalo zapovedi, ki so bile v veliki meri prazen formalizem in niso imele z etiko in dušo nikake zveze. Njihov namen pa je bil bogateti tempeljsko zakladnico in njene čuvarje ter obdržati ljudstvo v slepi pokornosti in vdanosti, ne da bi mu dajali v zameno kaj drugega, kakor prazne besede. Farizeji (Kaifa — Cesar, Amina-dab — Potokar, Gamaliel — pianeeki, Joda — Skrbinšek), pohlepni časti, so dajali z velikimi vidnimi kretnjami skope miloda-re; saduceji (Sadok — Lipah) so uživali v dobrotah tega sveta, ne da bi verjeli v po-smrtnost, Rimljani pa — drugi svet — so si osvojili vrhovno oblast nad Židi ter zmagovali z ognjem in mečem. Njihov svet je bil mrzel in razumski, računarski in brez srca. Judovsko ljudstvo se je moralo prisiljeno in mrmraje ukloniti v njihov jarem. Tedaj je prišel Jezus iz Nazareta kot uče-nik novega nauka, vodnik utrujenih in obteženih. Ovrgel je lažnivi blesk judovskih daritev in surovo moč Rima. Njegov nauk je bil nauk o ljubezni do bližnjega (»usmi- ljenje hočem in ne daritve«), odvračal pa je po mnenju duhovnikov ljudstvo od templja in zaradi tega so ga zasovražili. Juda iz Kar jota (Jerman) je pojmoval Jezusovo poslanstvo realneje. Hotel je poleg obetanega posmrtnega kraljestva, da postane Jezus kralj na zemlji. Ob priliki slovesnega vhoda v Jeruzalem je skušal oživotvoriti ta svoj načrt, ko mu pa to nI uspelo, je izdal Jezusa, računajoč, da bo pod pritiskom razmer s pomočjo ljudstva, ki se bo potegnilo zanj, vendarle postal kralj. Ko pa se je zavedel svojega izdajstva in da se mu je načrt izjalovil, je obupal in si je vzel življenje. S tako karakte-rizacijo Jezusovega učenca je dvignil avtor Judo iz navadnega pohlepneža v predstavnika cele kaste ljudi, ki je po svoje razumela poslanstvo Jezusa, da jim prinese blagostanje in jih osvobodi rimskega jarma. Poncij Pilat (Levar) kot zastopnik Rima in njegovega čustvovanja je razumski človek; spoštuje v Jezusu modrijana-učenja-ka in njegovo poslanstvo ter se zaveda, da pomeni njegov nauk, ki ni sovražen Rimu, večjo moč, nego ogenj in meč. Pritiran od sfanatiziranih Židov v skrajnost, mora podpisati smrtno obsodbo, če noče veljati sam za cesarjevega nasprotnika. Veliki duhovni, na čelu jim Kaifa in Rabi Gamaliel, so znali obračati postave v svoj prid, tako da je zmagal njihov fanatizem ter privedel Jezusa t smrt. če ne bi Jezus ria. Tretje taborišče bodo uredili na oto ku Onisu v Pontavedi. Berači bodo morali povsod delati. Kaznovana zavarovalna goljufija Porotno 9odišče v Turinu je obsodilo knjigovodjo Vittorija Longa na smrt. Lon-go se je dai zavarovati za življenje za vsoto milijon lir. Kmalu potem, ko je plačal prvo premijo, je povozil z avtomobilom nekega berača, zažgal njegovo truplo v avtomobilu in storil vse, da bi dokazal lastno smrt. Prevari so prišli na sled in mož bo plačal drzno goljufijo z življenjem. kot poslanec Resnice in Pravice pokazal na gnilobo in zaslepljenost voditeljev ljudstva, bi ga radi sprejeli v svojo sredo in pripoznali kot njihovega kralja. V drami so prikazani idejno materialistični povodi in vzroki, ki so povzročili Jezusovo obsodbo in smrt. Drama obsega osem postaj in epilog z dvema živima slikama. Pred vsako postajo čita bralec prerokovanja iz knjige prerokov, ki jih vidimo v naslednji sliki izpolnjene. Prva, »Učenik«, se godi v Nazaretu pred domom Jezusove matere. Druga, »Poslanec«, na dvoru poganov v templju. Tretja. »Duhovnik«, v obednici Jožefa iz Ari-mateje. četrta, »Sodnik«, v zbornici Velikega zbora v templju. Peta, »Kralj«, pred sodnim stolom, šesta, »človek«, na dvorišču sodne hiše. Sedma, »Sin božji«, na Gol-goti in na vrtu pred grobno votlino. Osma, »Odrešenik«, v grobni votlini. živi sliki predstavljata Jezusovo vstajenje in pove-ličanje. V drami so prizori: ko ozdravi Jezus slepca, ko spodi prodajalce iz templja, ko ga mazili Magdalena, zasliševanje pred Velikim zborom, bičanje in kronanje na dvorišču, snemanje s križa in polaganje v grob. V delu sodeluje izredno številen ansambl 90 ljudi in otrok. Drama je skrbno naštu-dirana in bo nudila gledalcem verno sliko tedanje dobe. Delo je zrežiral avtor g. Edvard Gregorin. Godbo je zložil g. profesor Matija Tome. M Iz akvaristove torbe O velikih akvarijih in činkljah. Zdaj, ko bo ljubljanski muzej odprt vsako nedeljo, naj ne zamude ljubitelji vodo-žitja, ogledati si razstavljene akvarije. V enem je šest večjih svetlikavcev (Kuponi o tis gibbosus) iz roda Centrarchidae. Domovina jim je Amerika, udomačili so se pa v ribnikih na Hrvatskem in v vodah okoli Beograda. So to živalce, ki se svetlikajo ob bokih, kakor da so posejani s smaragdi. Vsakdo se bo tudi prepričal o bujni rasti naših domačih barskih rastlin, če so vsajene v barsko zemljo. V največjem akvariju, ki je last kluba akvaristov, so pa pezdirki zdaj pri svatbi. Ta akvarij je zaradi svoje velikosti (dolžina 140, širina 50, višina 70 cm) najprimernejši za razstave, kajti vsebina 490 litrov omogoča obilno obljudenje tudi z večjimi ribami, žal razpolaga klub samo z enim takim akvarijem. Idealno bi bilo, ko bi razpolagal vsaj s petimi, a ribolovsko društvo tudi s petimi. 10 takih akvarijev v dvorani, okrašeni s tropskimi rastlinami, bi tvorilo predmet posebne privlačnosti, a nabavni stroški bi bili pokriti z gmotnim učinkom prve razstave, kajti cena takega akvarija ne presega 2000 Din. V posesti desetih akvarijev omenjenih dimenzij bi se morala izkoristiti vsakoletna dvakratna prilika, ki jo nudi velesejem, v korist obeh društev. Ob priliki razstav bi se moralo vsaj v dveh akvarijih pokazati ©gledalcem nekaj morske favne in flore, kar bi tudi povečalo zanimanje za naš sinji Jadran. Morda bi tudi Jadranska straža podpirala razstavljajoči društvi bodisi gmotno ali pa z raznim materialom. Prednost večjih akvarijev je tudi ta, da se lahko razdele s steklenimi ploščami v 2, 3 ali 4 oddelke. To je seveda pesem bodočnosti, ki se pa utegne v doglednem času uresničiti. V času, ko društvi ne bi potrebovali akvarijev, pa bi se priredile razstave v javnih zgradbah. Režijski stroški pri razstavah bi bili minimalni (ribe, rastline in druge malenkosti), rentabilnost pa ob zanimanju ljudstva za vodožitje velika. V maju smo in zgodaj že vprega Apolon sončni voz, ki se vzpenja strmo navzgor in napaja dan z bleščečo svetlobo, a pozno zvečer se vrne domov. Krasno je v priro-di. Kjerkoli in kadarkoli akvariraš v tem času, te pozdravljajo s svojim prijetnim klicem kukavice, ki se v naših krajih oglasijo šele majnika. Akvarirajoč v obsenče-nih jarkih, jih utegneš opazovati pri svatbi. Plaha ptica je kukavica in navidezno redka kakor činklja na Barju. Tudi njo vidimo le redko, skriva se med rastline, na črnem dnu je pa sploh ni opaziti. Tudi činklja se zdaj ženi in so črne in svetlejše pege ob bokih posebno izrazite. Svatba čin-kelj je zelo zanimiva. Pravcata gonja je za ovijanjem kačastih telesc. Dasi odlaga ikrnica okoli 100.000 iker, jih doraste od tega števila pol, kvečjemu en odstotek. Zanimivo je tudi, da je činklja mnogim akvaristom neznana živalca. Ribičem je pa bolj znana, ker jo nekateri uporabljajo za vabo na večje ribe. Za akvariste so naj-prikladnejše činklje v dolžini 3 do 10 cm. Mladiči se hitro privadijo na akvarij, dočim so na prostem odrasle činklje silno plašljive. švigajo ob vsaki priliki bliskovito ob dnu. dvigajoč z udarci repa oblake mivke in blata. Kdor si vlovi mladiče, jih lahko goji 3 do 4 leta, ker ne rastejo prehitro. Sicer pa niti dolžina odraslih ne presega 20 do 30 cm. v akvariju odrasle činklje so krotke in čim čutijo hrano, pri-hite, da si zagotovijo pravočasno svoj delež. Ker ima činklja to dobro lastnost, da prihaja, če ni kisika v vodi, v presledkih na gladino po mehurček zraka, kakor n. pr. mak rop odi in gurami, ker je zelo zanimiva, skromna glede hrane in ker je zanesljiv vremenski prerok, ker plava pri vsaki menjavi zračnega tlaka nemirno po akvariju, zasluži s strani akvaristov večjo pozornost. ★ NB. škrat je označil v poslednjem članku prezračevalnike kot zatiralce zelenih alg. — Tema uničuje alge. V obljudenih akvarijih, postavljenih v temo, naj deluje prezračevalnik noč in dan, ker ne proizvajajo rastline v temi kisika, sicer bi ribe v vodi, nasičenj X ogljikovim dvokisom, po-gtnfla, Dogodki po širnem svetu Sezija bele igre se začenja borci lezejo na dan v teniški opravi. Od leve proti desni: Francoza B o r o t r a in B r u g n o n ter Avstralca Mac Grath in Crawford, ki so se nedavno merili na teniških prireditvah v Rimu Zanimiv razvoj podsaveznega prvenstva V borbi za prvo mesto so še vedno železničar, Ilirija in ČSK — Ljubljanskim železničarjem prede trda Primorje : Rapid 2:2 (1:1) Ker je ligaš Primorje danes imel prost dan., je bilo zanimanje našega športnega občinstva osredotočeno na podsavezno prvenstvo. To zanimanje pa je bilo tudi upravičeno, ker sta se vršili v Ljubljani in v Mariboru dve važni podsavezni prvenstveni tekmi, ki sta bili velikega pomena zlasti za pretendenta za naslov podsaveznega prvaka ljubljansko Ilirijo in mariborskega Železničarja. Lažjo nalogo je vsekakor imela Ilirija, ki je tudi z veliko gol-diferenco porazila nesrečne Železničarje iz Ljubljane, katerim preti vedno večja nevarnost padca v II. razred. Mariborski Železničarji so spravili na varno dve točki ter se vzdržali na čelu tabele. Tabela se je izpremenila Ie v toliko, da je Ilirija stopili na drugo, dočim je CSK zaradi slabše goldiference padel na tretje mesto. Do prihodnjih srečanj bo stanje naslednje: Železničar 12 8 2 2 33:23 18 Ilirija 10 6 2 2 38:12 14 CSK 10 5 4 1 27:14 14 Rapid 9 5 0 4 23:14 10 Maribor 11 4 1 6 14:29 9 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 9 2 2 5 13:18 6 ŽSK 11 2 0 9 22:33 4 Ilirija : Hermes 7:1 (4:1) Ilirija: Herman — Svetic, Berglez — Žitnik, Varšek, Pogačnik — Jug, Lah, Grintal, Slapar, Doberlet. Hermes: Oblak — Daneu, Klančnik — Sočan, Košenina, Kretič — Derenda, Brod nik. Primar, Mokorel, Kariž. Temu srečanju se je vnaprej pridevala nekoliko pretirana važnost, ki se je med drugim pokazala tudi v tem, da je bil za tekmo določen izvenljubljanski sodnik. Pričakovala se je sicer ostra igra, največ zaradi jesenskih še vedno ne razčiščenih računov. V poštev je bilo potrebno vzeti tudi rivaliteto, ki se počasi ustvarja med kluboma; toda vse to je lahko povzročilo interes med najožjimi krogi obeh klubov, širšega razmaha zadeva nikakor ne more doživeti. Temu primeren je bil tudi obisk: nekaj stotin ljudi. Igra je bila povsem v stilu zunanjega okvirja. Bila je borbena, s športnega stališča pa še dolgo ni mogla zadovoljiti. V prvem polčasu je še nekam šio, moštvi sta se potrudili pokazati nekaj nogometa, razvijala se je igra, ki je sicer trpela zaradi nekaterih izrazito slabih zasedb v obeh moštvih, vendar je bilo v potezah nekoliko smiselnosti, prizadevanja, iz poedinih akcij se je razodevalo neko hotenje. Drugi del igre pa je, zlasti po izključitvi dveh igralcev že začetkom polčasa, zdrknil na nizek nivo. Belo-zeleni so si priborili obe točki z izdatnim količnikom, ki je nekoliko previsoko izražen. V regularnem delu igre, tekom prvega polčasa, so izdelali rezultat 4:1, ki je ustrezal poteku, nameček je potem Te-zultiral večji del iz nerodnosti rezervnega vratarja. Naskok iz prvega polčasa izvira iz odločnosti notranjega napadalnega tria, ki je bil ta čas najboljši del moštva. S krili je malo igral, ker sta bili obe zelo šibki. Šele proti koncu igre se je Doberlet razigral in zadnji gol je njegova osebna zadeva, ki se je dala tudi videti. Zadovoljevala sta še Svetic in Herman v obrambi, tretji steber obrambe, Berglez pa ni imel svojega dne. V halfih dolgo ni moglo priti do reda. Nazadnje se je Varšek, ki ga je Košenina dolgo zasenčeval, izločil iz svoje okolice in vidno posegal v tok igre. Povlekel je za seboj tudi stranska krilca, tako da je ta del moštva prevladoval na polju, med tem pa se je napad razbil in ni bil v stanju izkoristiti položaj. šiškarji so mnogo obetajoče začeli. Že v prvih potezah so spravili usnje v nasprotnikovo mrežo, potem pa je pri tem ostalo. V prvem polčasu niso bili toliko manj vreden nasprotnik, kakor kaže rezultat. V napadu so si nasprotno izdelali nekaj zelo lepih pozicij, toda za piko na i je zmanjkalo sape ali rutine: Mokorel je dve, tri zrele pozicije pokvaril z nepotrebnimi of- sidi. Sicer pa je bil napad zelo agilen. V Derendi je imel dolgo časa edino aktivno krilo na polju, notranji trio se je s kombinacijami preigraval do zrele situacije, potem pa sproti zapravljal priliko za priliko. Najboljši mož, ne samo v moštvu, je bil tja do polovice drugega polčasa Košenina, ki se je tekom časa moral iztrositi, ker je moral vedno znova pomagati obema stranskima krilcema. V obrambi je bil zelo slab Daneu, ki je bil svojim v večjo oviro nego nasprotniku. Z njegove strani je tudi padlo največ golov. Oblak ostrih žog ni mogel držati, držal bi pa bil par onih, ki jih je njegov naslednik spustil; v toliko je sokriv na visokem rezultatu. V začetku je kazalo, da bo igra borba dveh enako močnih protivnikov. Že po prvih potezah, ko se igra še ni prav razvila, sta obsedeli dve žogi. Uvod je napravil Košenina z ostrim strelom s precejšnje daljave, takoj v protinapadu pa je v lepi kombinaciji Grintal preigral Slaparja na čisto in njegova bomba je bila neubranljiva. Šele sedaj se je začela igra lepo razvi jati in kazala je na najboljše. V 12. min. »stopa« Klančnik Lahov napad z nepotrebnim in nelepim foulom, prosti strel iz znatne razdalje izvede Lah in žoga gre ostro v mrežo. Sledi odprta igra, Hermeža-ni imajo v vetru in solncu dva dragocena zaveznika, toda kljub pomanjkljivostim v obeh obrambah prihaja žoga zvečine le od kazenske črte do kazenske črte. Obe moštvi igrata največ po sredi, brez kril. V 38. min. napad Ilirije po triju, stvar je bila zelo lepo inscenirana, pa se ponesreči, žoga pride nato na levo krilo, od tam preigra-jo Slaparja in ostra bomba v tretje potrese hermežansko mrežo. Tik pred koncem polčasa se začenja uveljavljati Doberlet, njegova prva akcija v 44. min. je učinkovita, center pošlje Slapar v prečko, Lah nato v prazno in rezultat polčasa je 4:1. Hermežani zamenjajo v drugem delu igre Klančriika z "'Mokorelom, kar se posebno ne obnese. Belo-zeleni se s pridom okoriščajo z vetrom in so stalno v nasprotnikovi polovici. V 16. min, zaključi sodnik Oblakovo in Grintalovo medsebojno obračunavanje z izključitvijo obeh. V hermežanski gol gre Mokorel. a igra pada vedno nižje. Serija kotov za Ilirijo, v 24. min. izkoristi Doberlet enega in porine žogo mimo vratarja v mrežo. Takoj zatem Jug lepo centrira in Doberlet je na mestu: žoga z vratarjem vred gre v mrežo. Pred koncem, v 42 min. je zopet Doberlet zelo aktiven, v solo akciji se predribla skozi vso obrambo in efektno zabije; s sedmim zgoditkom je katastrofa šiškarjev dokončno zapečatena. Sodil je g. Bažant iz Zagreba. Železničar : ČSK 3:1 (2:1) Maribor, 12. maja. Železničar je danes na svojem igrišču odigral svojo prvenstveno tekmo s ČSK. Za današnjo tekmo je vladalo ne samo v našem mestu, temveč tudi v medjimurski metropoli veliko zanimanje. Saj je bila današnja tekma takorekoč odločilnega pomena za oba današnja nasprotnika. Ker je bilo tudi vreme prirediteljem naklonjeno, se je zbralo na igrišču do 1000 gledalcev, med njimi tudi okoli 200 »drukarjev« iz Ča-kovca. Železničar: Mahajnc — Frangeš III., Ro-njak — Eferl, Frangeš I., AntoMčič — Vlado, Bačnik, Pezdiček, Pavlin, Luc. ČSK: Krugol — Vamplin, Janič — Takač, Golubič, Vugrinec — Mekovec, Breslauer, Hrebak, Meglar, Vas. Tekma je bila napeta in zanimiva le v prvem polčasu, in sicer po zaslugi domačinov, ki so zaigrali v lepem stilu. V tem razdobju so predvedli tudi efektno igro ter si zagotovili dve dragoceni točki. Tendar pa se mora reči, da moštvo Železničarjev sicer ni bilo na posebni višini. Posamezni deli so bili neenotni, nekateri igralci pa zelo nesigurni in so igrali izpod običajne forme. To velja zlasti za napad, ki ni utegnil premagati nasprotne obrambe. Vse napadalne akcije so bile zelo površne. Poleg tega pa je bilo tudi dodajanje žog netočno. Gonilna sila v tej vrsti je bil Bačnik, dočim je bil vodja napada Pezdiček mnogo prepočasen. Pavlin se je sicer trudil, ni pa imel sreče. Krili sta bili premalo forsirani in so se zaradi tega akcije večinoma izvedle po sredini. V krilski vrsti je dominiral Frangeš U ki je bil obenem duša enajsto-rice. Bil je vsepovsod, v obrambi in v napadu in se je povsod izkazal. Tudi njegov tovariš Antoličič je bil dober, dočim Eferl ni bil vedno na mestu. Branilca sta bila danes zelo nesigurna, boljši pa je bil vsekakor Frangeš III. Mahajnc v golu je bil v začetku nekoliko nervozen, pozneje pa se je popravil in branil nekaj lepih stvari. V celoti je enajstorica pokazala lep start in dobro igro z glavo. Odločilnega pomena pa je bila volja do zmage. Po zrelih pozicijah sodeč, bi bila zmaga tudi z večjo goldi-ferenco upravičena. čakovčani so bili enakovreden nasprotnik, le s to razliko, da so bili njihovi napadi manj nevarni kot napadalne akcije domačega moštva. Najboljšo formacijo so imeli v ožji obrambi in sta zlasti imponi-rala branilca z lepimi odbojnimi streli. Krilci so bili dobri le defenzivno, dočim so imeli za podpiranje napada malo smisla. Morda je bila ta hiba tudi odločilnega pomena za izid tekme. Tako je bil napad na- I vezan zgolj nase. Akcije so se večinoma • izvedle po levi strani. Notranji trio je bil premalo odločen in tako je ostalo nekaj zrelih prilik neizkoriščenih. Desna stran napada je bila bolj slaba, čakovčani so predvedli enostavno igro s hitrim prenašanjem. Fantje so zelo hitri in če bi imeli nekoliko več sreče, bi morda odnesli kako piko domov. Igra sama je bila pač taka kot vse prvenstvene, do gotove mere zanimiva. Vsekakor pa je bila napeta, ker je bil izid do zadnjega piska negotov. Poudarjati pa je treba, da je bila tekma fair. Prvi gol je dosegel Bačnik v 26. min., ki je streljal iz gneče v kazenskem prostoru Čakovca. Minuto kasneje je izenačil Breslauer. V 43. min. je Bačnik izkoristil lepo streljan komer ter z glavo sunil žogo mimo vratarja v mrežo. V 20. min. drugega polčasa je padel tretji gol za Mariborčane, zopet iz kornerja, in sicer po Vladu. Tik pred koncem je Železničar dosegel po Lu-cu še en gol, ki ga pa sodnik zaradi of-side ni priznal. Sodil je g. Ramovž iz Ljubljane objektivno. V predtekmi je rezerva Železničarja premagala rezervo Svobode s 3:1 (2:1). Drugorazredno prvenstvo V Ljubljani ee je odigralo pet drugorazrednih prvenstvenih tekem, ki so dale naslednje rezultate: Sloga : Korotan 4:2 (1:2) Svoboda : Jadran 2:1 (1:1) Slovan • Mars 1:0 Grafika : Slavi ja 4:1 Reka : Mladika 7:0 Atletiki : Jugoslavija 6:2 (2:0) Celje, 12. maja. Na igrišču pri Skalni kleti se je danes pred približno 300 gledalci vršila drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in celjsko Jugoslavijo. Zmaga Atletikov je docela zaslužena, vendar pa nekoliko previsoko izražena. Atletiki so oili boljši v kombinacijah in v startu. Jugoslavija, ki je od lani znatno napredovala, je dobro napadala, a je bila neodločena pred nasprotnikovim golom. Tekma je bila zelo živahna. Sodil je g. Veble objektivno in točno. V predtekmi je rezerva Jugoslavije premagala rezervo Atletikov s 3:2 (0:1). AS K Primorje (nogometna). Danes ob 20. seja »akcijskega odbora pri Rebcu. Na igrišču Primorja se je vršil prijateljski pomenek med črno-belimi in mariborskim Rapidom. Partijo so odigrali: Primorje: Logar — Hassl, Gliha — Bon-celj, Slamič, Zemljak — Janežič, Pupo, Rudi, Bertoncelj II„ Petelin. Rapid: Pelko — Barlovič, Seifert II. — FučkaT, Seifert Golinar — Heller, Bau-mel, Prinčič, Pischof, Ernest. Črnobeli so torej nastopili z dvema izjemama kompletni. V igro gotovo niso vnesli onega elana in one požrtvovalnosti, ki je n. pr. neobhoden rekvizit prvenstvenih borb. Igrali so po večini zelo ležerno, mlačno, brez vsakega naprezanja. Postava prvega polčasa se zlasti v obrambi ni obnesla. Juniorja Gliho je moral zamenjati Zemljak, a v halfe je vskočil Kukanja. Potem je šlo nekoliko bolj v redu, toda do konca moštvo ni moglo povezati svojih delov in je nudilo precej raztrgano igro. Posrečilo se je nekaj akcij, ki so dale naslutiti, da bi moštvo eventuelno moglo tudi drugače zaigrati. Spričo dolgega pavziranja nekaterih »rekonvalescentov« je bila oprezna igra vsaj razumljiva. Rapidovci so kombinatorno bolj ugajali, Tudi kot celota so napravili boljši vtis Njihov napad je bil dober pri delu v polju, imel je lepe prilike za ostvarjanje, strelja! pa je zelo malo, in še tisto malo precej slabo; to nalogo je očividno prepuščal kril-I cem. Moštvo je proti nasprotnikom vzdržalo skoro do konca odprto in enakopravno igro, potem pa se je dalo potisniti v bolj defenzivno igro. Score otvori Heller za Rapida. Gliha za-četniško »kiksne«, Logar skuša nevarnost odkloniti, medtem je Heller na mestu in potisne žogo v prazno. Včasih nevarni Bar-lovičevi prosti streli gredo mimo cilja. Potem • kombinacija črno-belih, Pepček da taktično Slamiču nazaj in njegov strel obsedi. Rapid je nato v terenski premoči, do polčasa pa ostane 1:1. Repriza prinese zaradi foula na Janežiču enajstko proti Rapidu. Izvaja jo Pepček, toda Pelko drži. Oba napada imata izmenoma kako ugodno priliko, ne da bi jo izkoristila. Naposled se posreči levemu Rapido-vemu krilu premagati oviro mimo Hassla in žoga se znajde v mreži. Odslej je Pri morje v rahli premoči, ali napad slabo strelja. Slamič je po ozdravitvi že zopet starL V ugodnem trenutku lepo predloži Pepčku, ki z volley udarcem neubranljivo izenači. Prijateljski značaj igre utrpi pred koncem malo korekturo: žrtvi prekipevajoče vro-čekrvnosti sta Seifert in Janežič, ki ju sodnik pošlje na hladno. ' Sodil je g. Štiglič. Gledalcev je bilo zelo Nacionalna liga Včerajšnja nedelja nam je prinesla štiri tekme v državnem prvenstvu, in sicer dve v Beogradu, po eno pa v Zagrebu in Splitu. Naš zastopnik v ligi Primorje in zagrebški Hašk sta počivala. Včerajšnji rezultati so bili prav zanimivi ter predstavljajo razven rezultata Jugoslavija:Slavija (0) prava presenečenja. Gotovo ni nihče pričakoval, da bo Concordia na tujem terenu tako odločno in zasluženo premagala Baska, ki se je do sedaj pokazal kot zelo nevaren borec. Največje presenečenje pa je gotovo poraz državnega prvaka BSK od Gradjanskega, ki je bil do sedaj na zadnjem mestu v tabelL Je to že tretji poraz BSK Znano je, da je splitski teren zelo težak, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo močna sarajevska Slavija morala odnesti domov kar 10 golov. Zmago Jugoslavije nad osiješko Slavijo pa so vsi pričakovalL Tablica se je po včerajšnjih tekmah zelo izpremenila. Hajduk je detroniziral Haška, ki je bil do sedaj vedno na čelu tabele. Hašk je padel na četrto mesto. Concordia se je povzpela na drugo mesto, Jugoslavija pa s petega na tretje. BASK je moral za eno mesto nazaj. Obe Slaviji sta kljub porazoma obdržali svoje šesto in sedmo mesto. Gradjanski se je nekoliko opomogel, prepustil zadnje mesto državnemu prvaiku BSK ter se plasiral pred Primorje, ki zavzema sedaj predzadnje mesto. Reaoltati včerajšnjih tekem so bili: V Beograda: Concordia : Bask 3:1 (0:0) Jugoslavija; Slavija (O) 5:1 (4:0) V Zagrebu: Gradjanski : BSK 1:0 (1:0) V Splitu: Hajduk : Slavija (S) 10:1 (5:0) Potemtakem bo tablica do prihodnje nedelje tale: Hajduk Concordia Jugoslavija Hašk Bask Slavija S. Primorje Bsk Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ilirija rez. : Hermes rez. 4:0 (2:0). j Dunaj: Avstrija II. : Poljska 5:2 (3:1). Budimpešta: Madžarska : Avstrija I. 6:3 . (3:2). 1 8 4 2 2 30:10 10 8 3 4 1 12:7 10 6 4 1 1 14:7 9 7 4 1 2 12:9 9 6 3 1 2 16:10 7 9 3 1 5 15:22 7 9 3 1 5 12:29 7 5 2 0 3 5:9 4 6 1 1 4 5:18 3 4 1 0 3 6:6 2 Kdln: Španija : Nemčija 2:1 (2:1). Brno: WAC : Moravska Slavija 5:4 (1:4). Praga: Čechie Karlin : DFC 2:1 Kolin : Teplitzer FC 3:1, Slavija : Viktorija Plzen 2:1, Židenice : Plzen 2:1, Kladno : Prostejov 3:2. Rim: Lazio : Sampierdarena 2:1, Bologna : Pro Vercelli 5 K), Livorno : Brescia 3:1, Juventus : Roma 2:1, Ambrosiana : Napoli 2:1, Alessandria : Milano 2:1, Palermo : Torino 0:0, Firenze : Triestina 1:0. * ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V soboto, 18. t. m. ob 15.30 in v nedeljo, 19. t. m. ob 9.30 se vrši klubov juniorski in seniorski propagandni miting po dolžno- sti, ki velja istočasno kot izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi proti oni Beograda v Ljubljani 26. t m. Nastop na našem mitingu je obvezen za vse lahkoatlete kluba, ki prebivajo v Ljubljani. Opozarjajo se na start' tudi izvenljubljanski atleti, zlasti: Urbančič, Cerar Drago, Skok, Srakar Fr., Pogačnik Jože, Meršek, Korče, Goršek. Redni treningi se bodo vršili odslej redno vsaki dan od 16. naprej in je zaradi tega točno in redno obiskovanje treningov brezpogojna dolžnost vsega članstva. V tem tednu bo sekcijski inkasant obiskal vse članstvo. Apeliramo, da vsak poravna vsaj nekaj članarine. Lahkoatletski miting Primorja Zelo dobri rezultati — Kovačič izenačil jugoslovenski rekord na loo m Ljubljana, 12. maja. V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je državni prvak Primorje na svojem igrišču priredil propagandni juniorski in seniorski lahkoatletski miting, ki je uspel zelo dobro. Reči moramo, da zaznamuje Primorje od prireditve do prireditve s svojimi lahkoatleti prav lepe uspehe. Podčrtati moramo predvsem izreden napredek danes brez dvoma najboljšega jugoslovenskega sprinterja Kovačiča, ki je že v začetku sezone pokazal svoje velike sposobnosti. Kovačič dokazuje, do kake višine se more povzpeti talentiran atlet, ki se resno in temeljito pripravlja na svoje nastope. Rezultat 10.7, ki ga je Kovačič dosegel v začetku sezone na 100 m, nam je porok, da smemo od Kovačiča pričakovati še zelo mnogo. Odkritje je bil mladi srednjeprogaš Pogačnik, ki je le malo zaostal za odličnim zmagovalcem v teku 1500 m Czurdo in dosegel dober rezultat 4:26. Slanina se je razvil v odličnega skakača v višino. Brez konkurence in na slabi skakalnici je gladko preskočil 1.70. Dosegel bi tudi višino 1.75, pa je na odskočišču zdrsnil. Serše se razvija v zelo dobrega metalca diska. Na svojem prvem letošnjem nastopu je vrgel disk preko 38 m. Skakači v daljavo so z rezultatom zelo zadovoljivi. Na slabi skakalnici sta se izkazala senior Putinja z rezultatom 6.50 in junior Malnarič s skokom 6.37. Skakačem v daljavo se je opazilo pomanjkanje treninga. Vse dosedanje propagandne prireditve Primorja so zadovoljive, zlasti ker so se vršile v zelo zgodnji sezoni. Sedaj pa bo šlo za res. Že prihodnjo soboto in nedeljo se bo vršil izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki bo nastopila 26. t. m. v Ljubljani proti beograjski reprezentanci. Ljubljana mora letos braniti svoj prestiž tudi na državnem prvenstvu za moštva 1. in 2. junija. Višek prvega dela letošnje lahkoatletske sezone pa bo brez dvoma dosežen na jubilejnem mitingu Primorja o binkoštih. V naslednjem rezultati: Tek na 100 m handicap: 1. šušteršič (8 m handicap) 10.4, 2. Kovačič, od starta, 11 sek. (2 m za prvim), 3. Žgur (—9) 11.5, 4. Jeločnik (—5 m). Zaradi pogreške sodniškega zbora, ki je Kovačiča meril samo z eno uro, in še to napačno, je sodniški zbor, v katerem pa so bili samo štirji sa-vezni sodniki, odredil ponovitev teka, ki jc v polni meri uspela. Nadvse sigurno je zmagal Kovačič, ki je kot prvi rezal cilj in izenačil jugoslovenski rekord 10.7. Čas je bil merjen s petimi urami (trije 10.7 ena 10.8, ena 10.6). Rezultat pa ne more biti priznan, ker ni bilo na igrišču predpisano število sodnikov. Tek 100 m sen. (6 tekm.): 1. Weibl 12.5, 2. Požar 12.5, 3. Slapar (vsi Pr.) 12.7. Tek 100 m jun. C. (11 tekm.): 1. predtek: 1. Jaklič 12.9, 2. Kosec 12.9, 3. Baloh (vsi Pr.) 13.1; 2. predtek: 1. Malnarič 123, 2. Stojkovič 13, 3. Pogelšek (vsi Pr.) 13.4. Met krogle: 1. Serše 11.69, 2. Putinja 10.81, 3. Požar (vsi Pr.) 10.04. Skok v višino: a. seniorji: 1. Slanina 1.70, 2. Putinja 1.55, 3.-Cerar VI. (vsi Pr.) 1.45. Slanina v odlični kondiciji; preskočil je vse višine v prvem poizkusu. Slabo odsko-čišče ga je oviralo, da ni preskočil višine 1.75 m, ki mu je včeraj sigurno ležala v nogah. — b. junior ji C: 1. Baloh, 2. Pogelšek. oba 130, 3. Kosec (vsi Pr.) 1.45. Met diska: 1. Serše 38.05 m!, 2. Slamič 37, 3. Jug (vsi Pr.) 33.72. Tudi Slamič, ki je nastopil brez treninga, je pokazal, da mu je marka preko 40 m ob resnejšem in rednejšem treningu lahko dosegljiva. Skok v daljavo z zaletom: a) seniorji: 1. Putinja 6.50, 2. Korče 6.14, 3. šušteršič (vsi Pr.) 6.10. — b) junior ji C: 1. Malnarič 637, 2. Pogelšek 5.63, 3. Jeločnik (vsi Pr.) 536. Tek 1500 m: 1. Czurda 4:24 in ena peti«> na, 2. Pogačnik 4:26 in dve petini, 3. Starman J. (Sloga) 4:33.8. Tek 1500 m jun. C: 1. Nabernik 5:03 in dve petini, 2. Žerak 5:04, 3. Ren čel j (vsi Pr.) 5:10. V nedeljo se je zaradi mnogih prireditev, ki so odtegnile startu mnoge tekmovalce, vršil samo skrčen program z naslednjimi rezultati: Tek 200 m jun. C: 1. Jeločnik, 2. Jaklič, 3. Baloh (vsi Pr.). Rezultatov ne navajamo, ker so tekli skrajšano progo. Tek 800 m: 1. Srakar Fr. 2:08.4, 2. Sku-šek 2:10, 3. Krpan 2:112, 4. Krpan (vsi Pr.) 2:13. Troskok: 1. Korče 12.41, 2. Baloh (oba Pr.) 11.17. Tek 5 km: 1. SenčaT Polde (Sloga) lfclj in ena petina, 2. Hlebce (Pr.) 18:49 in Wii| petine. Poleg mnogih atletov prireditelja so star-tali tudi nekateri člani ljubljanskih klubov Korotana in Sloge. Podaljšanje obsednega stanja v Španiji Nova klerikalna vlada se boji izbruha novih levičarskih uporov — Obsežni varnostni ukrepi Madrid, 12. maja. r. Vlada je sklenila za mesec dni podaljšati izredno stanje. Verjetno je, da bo imela vlada prihodnji teden posebno sejo, na kateri bo proučila celo vrsto varnostnih ukrepov proti morebitnim novim uporom na deželi. Med tem je policiji uspelo izslediti, kako so španski revolucionarji s ponarejenim! potnimi listi pobegnili čez mejo. V afero je zapletenih več policijskih uradnikov. V raznih krajih Asturije so vsakega posameznega revolucionarja za 4000 peset blizu obmejnega mesta Bayonna varno prevedli čez mejo. Ne- kaj višjih policijskih uradnikov je bilo aretiranih. Dva nižja uradnika sta hotela Izvršiti samomor. Madrid, 12. maja AA. Na včerajšnji seji radikalne stranke, na kateri so bili zastopani voditelji vseh struj, se je predsedniku vlade Lerrouxu posrečilo preprečiti razcep stranke in ohraniti njeno enotnost Lerroux je izjavil, da je radikalna stranka danes močnejša kakor je bila kdajkoli Madrid, 12. maja. AA. Vojni minister Robles proučuje zdaj vprašanje izpremembe višjih poveljnikov in preureditev Visoko čsL odlikovanje šefa Centralnega presbiroa Praga, 12. maja. AA. Uradni list poroča: Predsedr k republike g. Masaryk je odlikoval g. Teofila Djuroviča, šefa presbiroja pri jugoslovenski vladi, z redom Belega leva 8. stopnje. Masniski jubilej patriarha Varnave Beograd, 12. maja. p. Tiho in skromno je proslavil danes patriarh pravoslavne cerkve g. Varnava 25 letnico svojega mašni-škega posvečenja in 5 letnico svoje izvolitve za patriarha srbske pravoslavne cerkve. V Saborni cerkvi je bila slavnostna služba božja. Vsem drugim svečanostim pa se je patriarh odrekel in izrazil željo, naj se denar, ki bi se za to potrošil, daruje v dobrodelne namene. Proslava jubileja angleškega kralja Beograd, 12. maja. p. Društvo prijateljev Velike Britanije Angleško- jugoslovensko-ameriški klub in Društvo bivših dijakov, ki eo študirali v Angliji, so priredili danes svečano akademijo v proslavo vladarskega jubileja angleškega kralja Jurija. N-j. VeL kralja in kneza namestnika Pavla je zastopal brigadmi kapetan Grubešič, navzoči pa so bili tudi minister dvora Antid, general JeSmenič. maršal dvora Grujič in mnogi drugi odličnki. Uvodoma je prvo beograj-ako pevsko društvo zapelo angleško in jugoslovensko narodno himno, nato pa je imel maršil dvora g. Grujič slavnostni govor, v katerem je opisal delo angleškega kralja za angleški narod ter zlasti podčrtal tudi zasluge, ki si jih je angleška dinastija stekla za jugoelovenakii narod v njegovi osvobodilni borbi. Za izraze simpatij do angleškega kralja in angleškega naroda se je toplo zahvalil angleški poslanik g. Hender-son. Nato je sledil umetniški del akademije, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Izletniški spalni vozovi v Franciji Pariz, 12. maja. AA. Na nekaterih železniških progah so sklenili dati izletnikom na razpolago posebne tovorne vagone, preurejene za izletniške potrebe, tako da So v teh vagonih po 10 poljskih post^K toaletne mizice itd. Cene so znatno znižali, malone na voznino 3. razreda. Naročnina za prostor v takšnih vagonih bo znašala 19 frankov na dan; ta tarifa bo tem manjša, čim daljše bo potovanje. Izlet veterinarjev v Bolgarijo Beograd, ll. maja AA, Člani jugoslovenskega veterinarskega združenja pripravljajo izlet v Bolgarijo. Odhod iz Beograda bo 3. junija ob 11. dopoldne z brzim vlakom. Doslej se je prijavilo že nad 400 članov združenj iz vse države. Vsi prijavljeni člani morajo takoj poslati svoje fotografije v formatu legitimacij, in sicer v du-plikatih Združenju jugoslovenskih veterinarjev. Udeleženci izleta bodo naknadno dobili vse podrobne informacije v posebnem pismu združenja. Kupuj domače blago! TEDEN DNI FILMA Pot k srcu Nemški film, iu ga Do od 17. maja dalje vrtel Elitni kino Matica, je seveda zabavne vsebine, igralci pa so naši precej dobri znanci: Sarlota Susa, tenorist Hans Sohn-ker, odlični karakterni igralec Harald Paul-3en, Hilda Kriigerjeva. Trije prijatelji, tn sicer natakar Rudolf, frizer Peter in šofer Toni so nameščeni v hotelu Palast v Hamburgu. Nekega večera dobi Rudolf od nepoznanega gosta dve povabili k večerji v elegantnem restoranu Floridi. Vsa prijateljska trojica se vrže v smokinge in se odpravijo k dobri večerji. Vprav tisti večer pride v Florido ameriški industrijec dr. Pitner s svojo hčerko Liziko. Lepotici dvori neki Nikola, toda ljubezen samo hlini, ker bi rad izvohal, kakšne proračune nosi s seboj industrijec dr. Bitner. Neka velika rumunska tvrdka namreč želi izvršiti večje zgradbe in dr. Bitner ima največ izgledov, da bo njegov proračun sprejet. nese v nepravem času sorodnika Lamba-chove zaročenke, ki ima s seboj fotografski afarat in jo klapne. Lambach je ves iz sebe, saj kaj pa tudi bo, če dobi zaročenka takšno sliko v roke. Margita prevzame nase nalogo, da to prepreči in da prinese sliko nazaj. Zdaj se šele začno pravi za-pletki, da je smeha dovolj. In naposled? Inženjer Lambach je naposled srečen, da ga je zaročenka zapustila, ko je vendar spoznal, kako fletna in kakor nalašč zanj ustvarjena je lepa blomdinka Margita. Andrew Engelmann — spoznali ga bomo v velikem filmu »Otok« Ljubezen je treba razumeti Da, ljubezen je treba razumeti, da ne nastanejo kakšne srčne katastrofe. Kako pa je treba ljubezen razumeti, nam pokaže film tega imena in v njem igralci, o katerih smo lahko prepričani, da nam bodo to reč pokazali na izvrsten, originalen način. Zalo stenotipistko glumi poskočna su-breta Roza Barsony, ljubimca inženjerja nam bo podal vedno zabavni, včasih prijetno nerodni Georg Aleksander, mladega zaljubljenca pa Wolf Albačh Retty. In še eden ne sme manjkati, tisti, ki se mu smejimo, če se samo nem, blaži ran pokaže na platnu v vlogi lakaja, natakarja ali hotelskega faktotuma. To je Theo Liogen. Mlada blondinka, vesela tipkarica Margita Radayeva sedi za pisalno mizo in sanja o predujmu. Njen šef gospod Plaumann seveda prečuje njeno prošnjo in jo pošlje z večjo vsoto denarja v banko, da vplača denar na konto inženjerja Lambacha. Gospod Plaumann želi hitro vplačati ta denar zaradi nekega važnega Lambachovega izuma. Toda Margita pride prepozno, banka je že zaprta, še enkrat hoče prešteti, če je vse v redu, pa ji močan veter odnese nekaj stotakov. Kakor iz uma zdirja Margita domov v pisarno, toda šef je že odpotoval v Draždane k predavanju inženjerja Lambacha. Margita se odpelje za njim, ker se boji, da bi sicer padel nanjo sum poneverbe. Ker nima denarja za hotel, se vtihotapi v prosto sobo in sladko zaspi. Kakor to mora biti v opereti, pride natanko v isti hotel inženjer Lambach, najame natančno isto sobo in najde Margito v postelji. To bi še nekako šlo. Toda smola pri- Begunec iz Cbicaga Znameniti nemški film po romanu Kur-ta Brauna, ki se dogaja v Ameriki, Evropi, v temnici in planinski koči. Glavna vloga je v rokah Gustava Frohlicha, ki ga v Ljubljani že dalje časa nismo videli. V vlogi inženjerja Mihaela Nissena je spet enkrat docela na mestu, izvrstne tipe pa podajajo tudi Hubert Meyrinck, Luiza Ulri-chova, stara Adela Sandrock, zabavni Paul Kemp in slovita lepotica Lil Dagover. Krepko razpletena vsebina in dobra glasba zaslužijo pozornost filmske publike. Francis Rosay v filmu »Otok« FILATELIJA Slovenska izdaja I9I9—1920 Konec šarlota Susa čim zagleda Rudolf Liziko, se takoj zaljubi vanjo. In potem je obupan. Ko je bil še v smokingu, ji seveda ni povedal, da je natakar, zato so tem hujše njegove muke, ko mora drugo jutro lepotici postreči z zajtrkom. Liza pa je spet prepričana, da je to njegov trik in ji je vsa stvar kar všeč. Zadeva bi se še nekako lepo razpletla, toda za Rudolfovo ljubezen izve sobarica Tina, ki je v Rudolfa smrtno zaljubljena. Nič čudnega ni po takem, da Liza še isti večer izve, da je Rudolf resnično le natakar in ga bridko razžali. Spletka nastane okrog Bitnerjevega proračuna, ki ga je Nikola že izvohal, krivdo špijonaže pa skuša prevreči na Rudolfa. Toda Rudolfovima prijateljema, frizerju in šoferju, je uspelo razkrinkati pustolovca Nikolo in njegovega pomagača. Iz hvaležnosti nakaže dr. Bitner obema ček na visoko vsoto denarja in prav srčno želi, da bi Rudi poročil njegovo zalo hčerko. Toda Rudolf noče samo markirati »moža svoje žene«, čeprav ga T.izika še tako želi zase. Rajši poroči zvesto Tino. ki ga iskreno ljubi. S tovarišem kupi majhen hotel in življenje jim srečno teče dalje. Z opisom frankovne znamke za 20 kron sem končal razpravljanje o frankovnih vrednotah te izdaje. Naj pripomnim samo še: Moj namen je bil ta, da se z zanimivo slovensko izdajo seznani širši krog specialnih zbirateljev vsaj v toliko, da dobe vpogled v najvažnejših točkah. Dokončno bo obdelal to snov — upoštevajoč glede vsake vrednote sleherno dotlej znano podrobnost — Jugoslovenski filatelistični savez in jo nato objavil v posebnem katalogu jugoslovenskih znamk. Ker vrše to delo najboljši poznavalci slovenske izdaje, bo katalog nudil zares dovršeno sliko in oceno te izdaje. Snov o portovnih in časopisnih znamkah te izdaje še ni v toliko obdelana, da bi se moglo že zdaj pričeti z objavo dosedanjega raziskovanja. Pač pa bo pravkar omenjeni katalog vseboval tudi glede teh znamk vse potrebne podatke. Upam, da se mi je posrečilo podati zbirateljem sistematičen pregled te zanimive, težke filatelistične panoge ter jim tako omogočiti dokončni razpored znamk v zbir-kah. Pri obdelavi snovi sem uporabljal podatke, ki so jih zbrali že naši znani raziskovalci slovenske izdaje gg. Derocco, Gaber, Hammer, Jug. Altstadter, Novak, inž. Fleck, Ivanac, Wohlfart, Roth in drugi ter jih objavili v raznih tu- in inozemskih filate-lističnih časopisih. Zahvaliti se moram prav posebno gospodu ravnatelju ljubljanske pošte, ki mi je dal rade volje na razpolago in v pregled vse gradivo, tičoče se izdaje teh znamk, prav tako pa tudi gospodoma Polcu in Gabru, ki sta mi dovolila, da pregledam njun res dragoceni material in si vzamem potrebne podatke. Zahvalim se istotako vsem onim članom naših filateli-stičnih društev in onim nevčlanjenim ljubiteljem znamk, ki so me podpirali tako rade volje pri tem delu, obveščajoč me o svojih dosedanjih izkušnjah in opazovanjih. Da pa se je posrečilo točno objavljanje gradiva, je zlasti zasluga predsednika slovenskega filatelističnega društva v Ljubljani ter načelnika društvenega redakcijskega odbora. Slavko Veseli č, član zvezne sekcije za raziskovanje slovenskih znamk. Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani priredi 15. maja t. 1. ob 20.30 v posebni dvorani restavracije »Zvezde« družabni večer s tombolo, člani filatelisti in dame vabljeni! žena v sodobnem svetu Svetost materinstva Napisano na materinski dan. Last »Vardars, ki izhaja v Skoplju, je nedavno prinesel poročilo o sestanku kmetic iz vasi Brazde v okolici Skoplja. Pobudo za zborovanje so dale nekatere izobražene žene iz Skoplja, ki so spoznale, da tamkajšnja »seljanka zaradi nepoučenosti dobesedno propada« in ki imajo pogum, da to spoznajo in priznajo. Kajti zanje »državotvornost« ne obstoji v prikrivanju in potvarjanju resnice, temveč v odkrivanju zla in v delu za izboljšanje. Na sestanku je predavala Darinka Krdži-čeva o higieni pri porodu. Navzočne žene so z velikim zanimanjem Sledile predavanju in se z iskreno prostodušnostjo udeleževale razgovora, ki je odkril žalostno sliko življenja teh mater. Ko je predavateljica pripomnila, da mora porodnica ostati najmanj 7 dni v postelji, so žene vzklikale: »E, gospa, pa kaj naj storimo, ko nas dva dni po porodu tirajo naši možje na njivo?« »Ti se buni, reci, da ne smeš, ne moreš.« »Kako smem reči, da ne morem ? On me pretepe in potem moram vendarle iti. Dva dni po porodu moram kopati na njivi in nositi vodo.« Predavateljica je govorila naprej: kako se je treba varovati za časa nosečnosti, ob porodu in potem. Rekla je med drugim, da njihovi možje ne smejo biti taki kot so bili njihovi stari, da je žena slabotnejše bitje, katero je treba varovati posebno ob času poroda. Tedaj se je začutilo, da postajajo poslušalke razburjene, mnoge od njih so glasno zajokale: ganilo jih je, da jih vendar en človek razume ter smatra, da ima tudi kmetica pravico na človeka dostojno življenje. V njih se je dvignil upor, zakrvavela je rana, ki jim jo je zarezalo trpljenje in ponižanje. Zaupanje jim je razvezalo jezike in začele so se prave ženske izpovedi: pred vsem o strahotah njihovih številnih porodov, če žena ne more poroditi, tedaj stopi pred njo njen mož in nenadoma ustreli s puško. Naravno, da se žena tako prestraši, da takoj porodi, a ta strah ji pusti često strašne posledice. Drug način »pomoči« pri porodu je ta, da ženi zvežejo roke zadaj, a jo nato s koleni su-jejo v križ, dokler žena v peklenskih bolečinah ne porodi. Včasih babice, ki so istotako povsem nevedne kmetice, masirajo porodnico po želodcu tako dolgo, da se zvija od bolečin. Iz vsega pripovedovanja je balo očitno, da je vaška porodnica izpostavljena pravim peklenskim mukam. Kako potrebno je, da jih nekdo pouči, da jih razume. Zato so odprle svoje srce takoj, ko so začutile toplo razumevanje. Ena od njih je pripovedovala: »Ko sem rodila, sem bila čisto sama v hiši. Okopala sem dete, ga zavila in šele potem legla v posteljo. Razume se, da sem porodila stoje. Po dveh dneh je bil mož stalno nad menoj, da naj vstanem in odidem na njivo. Pravila sem, da ne morem, toda on me je tepel, tako da sem vstala in šla na polje. Kopala sem in delala v strahu, da bi me mož ponovno ne tolkel. Ko je prišla tašča, sem ji vse potožila. Mislila sem, da bom vsaj v njej našla zaščito, pa mi je odgovorila, da se je njej prav tako godilo, pa je še vedno živa. Kaj sem hotela? O bolečinah, ki so se pozneje pojavile kot posledica, nisem nikomur več pripovedovala. Bilo me je sram.« Ko je nehala govoriti, se je bridko zjokala. Kadar spričo skrajno nehigienskih okoliščin umre porodnica zaradi zastrupljenja krvi, starejše žene modrujejo: »Usoda je tako hotela.« A v resnici umirajo vsled svoje nevednosti in nepoučenosti. A mož! Njemu je glavno na tem, da dete ostane živo. Kaj žena, bože moj, on se bo oženil z drugo ir stvar je rešena! Dana Kataničeva, ki popisuje ta dogodek, pravi, da ima v naših južnosrbskih vaseh vsaka druga žena deformirane organe od porodov. Svoj članek zaključuje: »V imenu vseh žen, kolikor nas je širom Južne Srbije, opozarjam na ta strašna dejstva in vas pozivam na pomoč in na delo za rešitev naše kmečke matere!« Gotovo rodi naša žena v boljših in bolj higienskih razmerah, če ima sredstva in dobrega moža. Toda tudi pri naa bi vedele povedati matere zgodbe o strašnem trpljenju, ki sta jim jih povzročili v najtežjih urah njihovega življenja beda in brutal-nosL Zato bodo ostale vse lepe besede o svetosti materinstva puhle fraze vse do- tlej, dokler ne bodo vse matere rodile v takih okoliščinah, da jim bo pomenilo spo-, četje in rojstvo njihovega deteta v resnici najvišjo dopolnitev njihovega življenja. Za žensko volilno pravico V predzadnji številki ponedeljskega »Jutra« smo poročali, da je razposlala bano-vinska ženska zveza vsem kandidatom iz dravske banovine vprašalne pole s prošnjo, da izjavijo svoje stališče napram ženski volilni pravici ter nekaterim drugim bistvenim zahtevam naših žen. Doslej smo prejele skoro polovico odgovorov, ki so z eno edino izjemo vsi pozitivni. Zlasti nam je v zadoščenje, da večina gleda na ženski problem s popolno uvidevnostjo in resnobo. Tudi iz drugih banovin, kjer je izvedla anketo Aliansa ženskih pokretov, prihajajo zadovoljivi odgovori. Naše žene bo gotovo zanimalo stališče posameznih gospodov kandidatov, ki je posebno jasno razvidno iz spremnih dopisov vprašalnih pol. Nekatera od njih so tako vzpodbudna, da nam morajo vlivati novega poguma na naši poti v boju za enakopravnost: »Pozdravljam z izrednim veseljem iniciativo Jugoslovenske ženske zveze in zahtevo. da se izenači položaj žene v vseh ozi-rah s položajem moškega. Vedno sem smatral, da je sramota za kulturni narod, ako odreka svojim ženam kulturno, socialno in državljansko enakopravnost z možem. Zlasti iz dejstva, da imajo žene celo pri azijskih narodih enake pravice kakor moški, tako n. pr. v Turčiji, bi mogli mi kot kulturen narod posneti, da je prišel čas za rešitev tega perečega vprašanja.« Tudi mnoge pripombe poleg odgovorov na vprašalnih polah pričajo, kako logična je tudi za mnoge može ženska enakoprav- nost. Tako se n. pr. glasi ena od pripomb: »Gotovo mora dobiti žena dostop v vse korporacije. saj vse zadevajo javno življenje, iz katerega žena nikakor ni izvzeta, saj mora nositi bremena skupno z možem!« Tako je! Tudi me pravimoc Enaka bremena, enake pravice! Zanimiva je tudi naslednja utemeljitev: »Kdorkoli najde svoje oporišče v stalnih etičnih zakonik, ta mora spoznati, da je ravnopravnost osnovni zakon pravilnega razvoja ljudske skupnosti in vsled tega, če pridem v parlament, bom zahteval ravnopravnost tudi v odnosih žene do družbe. Pripomnim pa, da enakopravnost, pojmo-vano ne samo ideološko, marveč stvarno enakopravnost v ekonomiji in politiki, v nauku in umetnosti, izobrazbi in pravu.« Drugi spet: »___vesel sem, da ste mi priskočile na pomoč v boju, ki sem ga vedno boril...« Iz dopisov je razvidno tudi značilno dejstvo, da so se odzvali v prvi vrsti neinte-lektualci, znamenje, koliko bolj se ti zavedajo svojih dolžnosti napram vsem državljanom. Za mnoge danes ženske še ne pomenimo volilne številke, zato mislijo, da nas lahko tretirajo s suverenim prezirom. Gotovo se zavedamo, da se ne smemo vdajati iluzijam in da nam same obljube ne bodo odprle vrat v parlament. Tudi to vemo, da kandidati marsikaj obljubijo, kar ne morejo ali pa tudi nočejo izpolniti. Toda bodi kakorkoli: me smo prepričane, da pride vendarle dam, ko bo reakcija podlegla. Tnrbar - trubadur V raju. V sredo dopoldne po pravoslavni Veliki noči. Pri Vuku Karadžiču je utihnilo. Vse praznike je bilo polno gosti, ki so prihajali voščit. Vsi so bili, od Goetheja in bratov Grimmov pa do Kopitarja in vseh mlajših. Samo njega ni bilo, ki vse do letos ni nikdar pozabil Vukovega uskrsa, temveč je prihajal k njemu vedno celo kot prvi vo-ščilec, prvi k prvemu: Primoža Trubarja. In je zelo pogrešal Vuk svojega visoko cenjenega slovenskega predhodnika. Kaj se mu je zgodilo, da ga ni? Tedaj pa je zaropotalo pred vrati Vu-kove nebeške kolibe. Nekdo je tam zunaj močno zakašljal, krepko pljunil, nato pa potrkal. Vstopil je Primož Trubar s torbo čez ramo in palico v roki. Nekam čemerno se je držal. Bil je očividno utrujen, čevlji pa se mu skoraj niso videli iz blata. — Hristos vaskrs! Vesele praznike, dragi Vuče! Pa ne zameri, da prihajam, ko je že po njih!« je dejal. Poljubila sta se, nato Vuk; — Kod si vendar hodil, da te nI bilo že v nedeljo? Vidim, na potu si bil. In ti ni nekaj prav; ves si nejevoljen. Po blatu si brodil. Kaj se je zgodilo? Ali čakaj; da si dušo privežeš! Natočil je in sta trknila. Obraz se je razvedril Trubarju, ko je postavljal prazno čašico na mizo in menil: — Pa mi res dobro de ta tvoja češplje-va privezavščana. In vprašaš, kod sem hodil, in praviš, da sem nejevoljen. Saj sem res. Kdo bi ne bil! Ali da ti povem. V Beogradu sem bil. Za te praznike sem si želel ogledati ulico, ki so mi jo dali beograjski občinski očetje. Dva dni sem jo iskal, pa je nisem mogel najti. Nihče mi ni znal povedati, kje je in kako naj pridem do nje. če bi se ne bilo zgodilo, da je o praznikih nekdo tamkaj z nožem razmesaril svojo svakinjo, bi menda nihče v Beogradu ne vedel, da je ona ulica moja. Tako sem vendarle tretji dan izvedel zanjo. In veš, kje je? Na koncu sveta, v Marinkovi bari, kjer so pozimi psi in volkovi z zobmi voščijo dober večer. Poglej samo moje čevlje, pa si lahko misliš svoje. Ti si še srečen. Tvoj spomenik sem našel takoj prvi dan, dasi je zelo dobro skrit v tistem zasebnem dvo. rišču, namesto da bi stal na kakem javnem trgu. Ti lepo tam sediš med štirimi zidovi in vidiš res samo naravnost v nebo, ali vsaj blata ni okoli tebe, ker je dvorišče tlakovano. Toda jaz! Utopil sem se skoraj v blatu. Bara je pač luža, pa naj je Marinkova ali pa Martinkova. Toda to še ni največje zlo. Na, poglej to-le! Primož odpre torbo, vzame iz nje neki beograjski dnevnik in ga položi pred Vu-ka. — Vidiš! Mi orači naše književne ledine smo skromni ljudje in se zadovoljujemo tudi z beograjskimi »barami« in »avlijami«, ali da nam zopet jemljejo, kar so nam dali, ne, to pa vendar ne gre. Glej, ta list, ki pač nima niti pojma o meni m mojem trudu, s katerim sem spravljal v svet prve knjige na našem narodnem jeziku, mi je kratkomalo vzel mojo ulico in jo dal nekim — trubadurjem. Komaj sem jo našel, pa čitam, da ni »Trubarjeva«, temveč »Tru-badurska«. Provansalski trubadurji so mu pač znani, slovenski Trubar pa mu je — španska vas. In kaj naj storim sedaj? Ali naj vzamem lutnjo v roke in grem v mesečnih nočeh prepevat podoknice ciganskim madamam po beograjski Marinkovi bari? Pa človek ne bodi nejevoljen! — E, tako je pač dandanes, — je prikimal Vuk. — Ljudem, ki jim je francosko nosljanje s šumadinskim naglasom višek dovršenosti, pač mi domači starci ne veljamo nič. Vrgli so nas v staro šaro in pozabo. Ali pride čas tudi temu njihovemu času! Midva se pa potolaživa z zavestjo, da so najine »bare« in »avlije« vendar manjše zlo od njihove — nevednosti! Umrla nam je naša zlata mama, gospa Marjeta Vadnal vdova železn. nadsprevodnika v starosti 87 let. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 13. maja t. 1. ob y23. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 54, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. V. 1935. Žalujoči ostali Mestni pogrebni larod Občina Ljubljana * Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrla nam je naša dobra mama Frančiška Lozej, roj. Smrekar soproga nžitninskega nadpaznika v pok. Pogreb bo dne 13. t. m. ob % 6. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 13. maja 1935. ŽALUJOČI OSTALI V cvetu mladosti je naša srčno ljubljena hčerka in sestrica, gospodična EMICA SMODIČ stud. phil. danes 11. maja 1935 po dolgem trpljenju boguvdano zatisnila svoje blage oči. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob 18. uri iz hiše žalosti, Trubarjeva ulica št. 12, na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica bo v torek 14. maja 1935 ob 8. uri v mino-ritski cerkvi. Ptuj, dne 11. maja 1935. Globoko žalujoča rodbina SMODIČ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LJubljani