___    293    -----
Politične  stvari.
Nove obljube stare laži ustavovercev.
V frazah in obljubah so avstrijski ustavoverci res nedosegljivi! Pri vsaki priliki, kedar jim za kožo gre, posebno pa pred volitvami, so polni sladke ljubezni za
-----   294   ___
vse narode avatrijake; polni lepih besed za njih blago-stan obetajo jim zlate gore in pripovedujejo; kaj hočejo storiti in kako skrbeti, da revno ljudstvo, kmetijsko in obrtnijsko, reši se velikih nadlog.
In, kakor so vedno bili, ravno tako so še dandanes. Sedaj, ko je v Avstriji prodrlo prepričanje, da je ta stranka nezmožna resnega patriotičnega delovanja, so ti govoruoi jo ukrenili zopet na staro pot gojusnih fraz in jalovih obljub. Zbrali so se unidan v Lincu v „Parteitagu", ali, kakor „Reform" dobro pravi, na ^Kiadratatsch" in objavili so ti junaci, katere „Vater-iand" po pravici imenuje „die ausgedieoten Invaliden des volksvvirthachaftiichen Auiachvvuuges uad aes Krachs, des Chabrus und steigenden Deficits', med druzimi votlimi frazami tudi še to, da — cujte, pa se no smejajte! — hočejo skrbeti za vsestranski red državnega gospodarstva in za biagostan obrtnije in kmetijstva.
No! to je jako lepo rečeno; škoda le-, da je laž, kateri nihče ne verjame, kogar spomin preteklih let še ni popolnem zapustil, če ne sedi v ustavoverakein taboru, kakor „Neue fr. Prease" in „ Deutsche Ztg.", katera vsa zveličana lmškega „Parteitagaa v enem zadnjih svojih listov pod naslovom ^Ein Wegweiaer fiir den Gewerbestand" piše, da se sklepi iinškega shoda ,,pomenljivo odmevajo po svetu", kajti uže 4. dne t. m. je zbor dunajske obrtnijake zadruge (Wiener Gewerbegenossenschaft) svoj glas povzdignil na hvalo linških ustavovercev, pričakovaje od njih v prihodnjem državnem zboru rešitve svojih rev in nadlog, če le ustavovernih poslancev ne bode v tem blagem prizadevanji ,,motila državopravna in klerikalna opozicija."
Nasproti takim čenčam moramo res občudovati nesramno predrznost junakov ustavoverskih, in naravno je, da naši obrtniki zasmehujejo izjavo dunajske obrtnijske z&druge, katera rešitve pričakuje od kuke, katera je celi čas svojega vladanja ravno narobe storila to, kar je čenčala v Lincu. »Skoraj 18 let je ravno ta klika, katera sedaj zopet staro pesem poje, na krmilu vlade stala, a kaj je danes konec vsega ttga? Djigove na dolgove je delala; v 11 letih se je za 550 milijonov zadolžila, breme obresti in davkov neprenesljivo kvišku pognala; ona je državni primanjkljej vstvania, katerega se še dolgo dolgo ne bodemo rešili; ona je državue stroške neizmerno povikšaia in s svojim napčnim ravnanjem državni kredit na vzunaj podkopala; ona je z brezvestnimi orgijami ljudski biagostan uničila in žile vspešnemu gospodarstvu podvezala! Kdo neki je tiste kupčijske pogodbe sklenil, katere so našo obrtnijo vni čile, — kdo je subvencije železnicam kot dar uatavo-verske pokornosti dovoljeval in državno biagajnico judovskim špekulacijam odpri? Kdo je državni proračun tako strašansko preobložil, da so danes stroš&i samo polovice cesarstva visi, kakor so bili pred 12 leti cele monarhije V
Ne, ti junaci, kateri vedno le besedujejo ia so državo do propada pritirali, pač niso možje našega zaupanja in na vsa usta jim moramo reči, da jim ne priznavamo niti dobre voije niti zmožnosti, da bi svoje obljube izpolnili.
Naši obrtniki proteatujejo tedaj zoper objavo usta-voverne „Deutache Zeitg.'4, katera z obrtnijsko zadrugo vred hvalo poje linskemu „Parteitagu<( in od poslancev te vrste pomoči pričakuje s predrznim dostavkom: ,,če jih državnopravna in klerikalna opozicija ne bode motila"!! Mi prav samo od poslancev naše stranke, če jih bode novo ministerstvo energično podpiralo, pričakujemo boljših časov, — od ustavovercev pa nič, prav mc!