GDK: 302:323.12 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Factors lnfluencing the Vibration-load of Lumbermen Marjan LIPOGLAVŠEK . Izvleček Lipoglavšek, M.: Vpliv obremenitev sekačev s tresenjem. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1995. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. V načrtovanem poskusu je bila z enim sekačem ugotovljena obremenitev s tresenjem na vodilnem ročaju pri sečnji iglavcev in pri sečnji bukovine z rabljeno in novejšo motorno žago Husqvarna 266. Rezultati so primerjani s tresenjem na nosilnem roč~ju in z o.~reme~itvami sekačev na sečiščih po vsej Sloveniji (11 dm). Ugotovljene povprečne obre- menitve na vodilnem ročaju med produktivnim ča­ som (6,2- 12,3 ms·2) ne presegajo dopustne meje za _več kot dvakrat. Pri delu z motorno žago, ki traja 1~ 2-4 ure na dan s prekinitvami, ni ogroženo zdravje sekačev. Obremenitve sekačev s trese- njem so večje, kadar delajo s starejšo, rabljeno motorno žago, kadar seka jo bukovino in kadar je med delom manj ročnega dela. Ključne besede: tresenje, obremenitev seka- čev , motorna žaga, delovne razmere 1 UVOD INTRODUCTION Potem ko smo v letu 1993 opravili prvo pilotsko raziskavo o tresenju motornih žag in o obremenitvah sekačev (LIPOGLAVŠEK 1994), smo v letu 1994 zastavili raziskavo oziroma poskus, da bi ugotovili, kaj lahko vpliva na višino obremenitev sekačev s tresenjem. En sekač je s starejšo in novejšo motorno žago sekal (6 dni) v različnih de- lovnih razmerah, v sečiščih listavcev in iglav- cev. Jakost tresenja smo ugotavljali pred- vsem na vodilnem, pa tudi na nosilnem ročaju motorne žage Husqvarna 266. V raziskavo smo vključili še sečišča iz pilotske raziskave (6 dni) in sečišča, kjer smo v letu ·Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83 Ljubljana, SLO ' 286 GozdV 53, 1995 Synopsis Lipoglavšek, M.: Factors lnfluencing the Vibra- tion-load of Lumbermen. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. ln a planed experiment with one lumberman the vibration-load from the rear handle during felling of conifer and beech trees by new and older Hus- qvarna 266 motorsaws was investigated. The re- sults were com pared to the vibrations on the front handle and the vibration loads in other cutting places in Slovenia. The ave rage vibration-load of lumbermen on the rear handle during productive time (6,2 - 12,3 ms·2) has not exceeded the dou- ble limit permitted for a working day. lf the work with a motorsaw doesn ' t last more then 2-4 hours daily and is Interrupted, the vibrations are not detrimental to lumbermen's health. The vibration- load is higher, when lumbermen use an older used motorsaw, when they cut beech-trees and when there is less manual work. Keywords: vibrations, lumbermen's load, motor- saw, working condition 1994 izvajali meritve med študentskim te- renskim poukom (5 dni) . Raziskavo obremenitev sekačev s tre- senjem smo opravili na Gozdarskem od- delku BF v Ljubljani v okviru raziskovalnega projekta "Razvoj tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih pr9izvodov" (financiranje MZT in MKGP). Raziskavo je vodil prof. dr. M. Lipoglavšek, pri njej je sodeloval tehnični sodelavec Jure Pokorn. Planirani poskus smo izvedli na gozdnem obratu Bukovje, GG Postojna. Meritve je potrpežljivo pre- našal sekač B.S., pri organizaciji merjenja pa je sodelovalo tehnično osebje obrata, zlasti vodja ing. J. Zadnik. Druga snemanja so nam omogočila gozdna gospodarstva Kočevje, Slovenj Gradec, Nazarje, Novo mesto in Postojna. Vsem sodelujočim, zlasti pa sekačem najlepša hvala, da so pripo- mogli k izvedbi raziskave. Ceprav sodobne motorne žage povzro- čajo mnogo manjše tresenje kot nekdanje, Vplivi na obremenitev sekačev s lresenjem lahko zaradi daljše izpostavljenosti še vedno pride do obremenitev, ki povzročijo zdrav- stvene okvare. Zagotovo pa tresenje še vedno zmanjšuje delovno sposobnost in udobje delavca, kar pomeni zmanjšanje delovnega učinka. Torej je še vedno z var- stvenimi ukrepi potrebno zmanjševati obre- menitve sekačev. Da bi to lahko uspešno storili, je treba poznati tiste dejavnike, ki vplivajo na obremenitve. Namen naše razi- skave pa je spoznati nekatere med njimi: drevesna vrsta, starost motorke, način dela, delovne operacije. 2 METODE RAZISKAVE 2 INVESTIGATION METHODS Ker testi motornih žag ugotavljajo na vo- dilnem ročaju bistveno večjo jakost trese nja, smo tudi obremenitve ugotavljali pretežno z merjenjem jakosti tresenja na vodilnem ročaju. Kot je že bilo podrobno opisano (LIPOGLAVSEK 1994), smo na ročaj mo- torne žage prek kovinske plošč"rce z mag- natom pritrdili triosni akcelerometer BrOel et Kjaer 4321 in ga s tremi kabli povezali z merilnikom B et K 2231 z dodatkom za merjenje vibracij B et K 2522. Merilnik, ki ga je sekač nosil na hrbtu, smo programirali tako, da je vsakih 30 sekund beležil za vsako komponento vektorja minimalno in maksimalno raven pospeškov, konice in kvadratično sredino pospeškov. Ker lahko zabeleži le 99 intervalov, smo vsak dan snemali dvakrat po okrog 48 minut. Vmes, med dvemi snemanji, smo odčitali podatke na poseben snemalni list, oziroma zadnji dan meritev prenesli na prenosni računalnik. Meritve jakosti trese nja zunaj planiranega poskusa pri študentskem terenskem pouku so trajale le eno časovno obdobje okrog 48 minut z intervali po 30 sekund. Pilotska snemanja v Glažuti pa smo naredili še z intervali, ki so trajali po eno minuto in je bilo tako trajanje meritev spet daljše. Me- rilnik je bil naravnan tako, da je tresenje v posamezni smeri stehtal z občutljivostjo človekovih rok (HA:WT) in izračunal tudi vektorsko velikost pospeškov ali tehtano vsoto tresenja ahw (ms-2). Obremenitev se- kača smo izrazili z an.v tako, kot predvi- devata standarda ISO 5349 in ISO 7505. Tudi pritrditev akcelerometra je bila v skladu s standardi, vendar je bila stalna samo vertikalna Z os: vzporedno z vzdolžno osjo roke. Zaradi pogostega snemanja in vno- vičnega pritrjevanja akcelerometra se je spreminjal položaj drugih dveh smeri (X in Y). To pa za rezultat obremenitve ni po- membno, saj so roke za vse smeri tresenja enako občutljive. Kadar sekač odloži mo- torka, pritrdi akcelerometer na prsi in s tresenjem ni obremenjen. Merilnik pa tudi beleži nihanja zaradi njegovega gibanja, vendar so vrednosti tako majhne, da na ugotovljene obremenitve s tresenjem prak- tično ne vplivajo. Na vodilnem ročaju je bil akcelerometer pritrjen ob mezincu leve roke na ravnem delu ročaja. Z os je bila obakrat samo približno vzporedna z vertikalno smer- jo na motorki (valj). Med meritvami obremenitev s tresenjem smo dejavnost sekača, operacije in gibe spremljali z video kamero SONY CCD TR 305E z vgrajeno uro s sekundami. Čas v merilniku vibracij (pomnilniku) in v kameri je moral biti točno usklajen. S poznejšim spremljanjem video posnetka smo za vsak časovni interval (30 sekund) posnetih po- datkov o vibracijah ugotovili prevladujoči element dela. Pri nadaljnji obdelavi so tako izpadla prav kratka časovna obdobja po- samezn.lh operacij ali celo operacije v celoti, če vedno trajajo manj kot 15 sekund (npr. krojenje) oziroma jih nismo mogli ločeno obdelati. Spremljanje dela z video kamero bi lahko odkrilo tudi vzroke za spreminjanje obremenitev s tresenjem, npr. tehnika dela z naslanjanjem motorke na deblo, vendar se teh analiz še nismo lotili. Med meritvami jakosti tresenja pri terenskem pouku s štu- denti (na vseh deloviščih, razen pri na- črtovanem poskusu), pa smo potek dela časovno spremljali po kontinuirani metodi z ročno uro na 1 O sekund natančno in to beležili na snemalni list, ki smo ga izdelali že za druge raziskave (težavnost dela, obre- menitve z ropotom). Spremljali smo tudi učinek dela sekača z merjenjem izdelanih sortimentov med merjenjem jakosti ropota. Podatke o drevesu in sortimentih smo spet beležili na poseben snemalni list. Za po- vezavo z meritvami tresenja smo zapisovali točen čas začetka dela pri posameznem drevesu. GozdV 53, 1995 287 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Pri obdelavi zbranih podatkov smo vse zbrane podatke o jakosti tresenja za po- samezne smeri in tehtano vsoto pospeškov (vektorske vel ikosti) ter čas in prevladujoči element dela (operacija, ob pomoči dvo- številskih kod) vnesli v računalnik s pro- gramom Microsoft Excel 5.0. Najprej smo izrisali časovni potek jakosti tresenja v posameznih obdobjih snemanja: dvakrat po okrog 48 minut na dan. Za vse podatke smo za ta obdobja izračunali tudi srednje vrednosti - kvadratične sredine za posamezne elemente dela, za produktivni , za neproduktivni in za ves posneti čas. Med seboj smo jih primerjali tabelarično in z grafičnimi prikazi. Srednje vrednosti obre- menitev smo izračunali tudi za posamezne dneve snemanja oziroma posamezna se- čišča. Razlike med njimi smo ali za vsa sečišča ali pa za delovne operacije z mo- torno žago, predvsem kleščenje v posa- meznih sečiščih, testirali z neparametričnimi metodami: Kruskai-Wallisovim testom. 3 REZULTATI RAZISKAVE 3 INVESTIGATION RESUL TS 3.1 Delovne razmere med snemanjem tresenja 3.1 Working conditions Jakosti tresenja smo snemali na 11 se- čiščih po Sloveniji v skupno 17 delovnih dneh. V načrtovanem poskusu na GG Po- stojna smo od tega 6 dni snemali na 3 sečiščih. ·Na GG Kočevje smo snemali 7 dni na 4 sečiščih, sicer pa po en dan na gozdnih gospodarstvih Slovenj Gradec, Na- zarje in Novo mesto. Razen dveh dni v poskusu, smo ves čas merili jakost tresenja na vodilnem ročaju motorne žage. Pre- vladovala je sečnja iglavcev razen na enem sečišču v poskusu. Ponekod je bilo pri sečnji v mešanih sestojih posekanih tudi nekaj drobnejših bukovih dreves. V posameznem delovnem dnevu so snemanja trajala od 39 (Grčarice) do 99 minut (Giažuta). Sestoji dreves so bili različni , zato tudi delovni učinki. V posnetem času je bilo posekana in izdelano po sečiščih od 1 do največ 7 dreves in izdelano od 2,53 do 7,97 m3 sortimentov (merjeno z lubjem). Učinki so bili tako raznoliki, ker so bi li načini izdelave 288 Gozd V 53, 1995 (tehnologija) zelo razl ični. Predvsem je bilo izvajanje gozdnega reda zelo različno. Tudi prizadevnost sekačev je bila različna. Po- datki o sečiščih, trajanju snemanja in delov- nih učinkih so zbrani v preglednici 1. Večina sečnje je bila na dinarskem ob- močju v združbah jelovega bukovja in v mešanih sestojih, v debeljakih , ki so bili ponekod že pomlajeni. Posamezni smrekovi sestoji so bili tudi na bukovih, jalovih ali hrastovih rastiščih. Teren v sečiščih je bil le malo nagnjen: največ do 20% ali pa je bil vrtačast. Prehodnost smo ocenili kot lahko ali pa srednje dobro. Načrtovani poskus smo izvedli v treh sečiščih v pomlajenih debeljakih jelke in smreke (Hrušica, Sončna cesta) in v pomlajenem debeljaku bukve in javorja (Nanos). Vejnatost drevja smo oce- nili večinoma kot srednjo vejnatost. Gostota odkazila je bila zelo različna, saj smo raz- daljo med odkazanimi drevesi ocenili od 5 do 30 m. Snemanja so potekala večinoma pri ugodnih vremenskih razmerah. Le en- krat je še ležal sneg (Mislinja), temperaturo zraka smo oceni li od ooc do 25°C. Pod- robnejši podatki o sečiščih so zbrani v pre- glednici 2. Sekač, ki je sodeloval pri našem na- črtovanem poskusu je bil šolan za sekača v GŠC, star je bil 34 let in je imel 18 let delovnega staža kot sekač. Čeprav torej izkušeni sekač pa njegova tehnika dela ni bila povsem popolna. Motorko je namreč po naši oceni precej časa držal v rokah, čeprav bi jo lahko pogosto naslonil na deblo ali na svoje telo. Tudi čelade pri delu ni uporabljal. Sekira, ki jo je uporabljal za naganjanje, je bila slabo nasajena. Drugi sekači, ki smo jih snemali, večinoma niso bili šolani, ampak le priučeni na tečajih. Njihova tehnika dela je imela pogosto še več nepravilnosti, tudi opremljenost ni bila vedno popolna. Velikost in teža sekačev je bila nadpovprečna. To lahko pomeni več težav pri pripogibanju k predmetu dela in zato manj naslanjanja motorne žage. Vsi so bili starejši in izkušeni - z daljšim de- lovnim stažem. Podatki o sekačih so zbrani v preglednici 3. Njihovo prizadevnost med delom smo oceni li večinoma kot dobro do odlično. Na visoko stopnjo prizadevnosti kažejo deloma tudi njihovi delovni učinki (preglednica 1, do 13 m3 v produktivni uri). " [ < j:l ~ "' CX> o CT a; 3 CD 2 . ~ ~ Il> O< CD < ~ CD 2. CD 3 " [ < -~ ~ ~ ~ .... Preglednica 8: Časovna sestava delovnih operacij med snemanjem tresenja Table 8: Time structure of work operations during vibration studies Elementi dela- vektorska velikost- ms·• Work elements - vector's size Sečišče Datum prehod podi- gozdni k leš- preža- o bra- sproš- Produkt Cutting area Date tran- ranje "d čenje govanje čanje čanje čas/Pro- siti on felling forest bran- Cross canting re- ductive regu- ching cutting leasing time lations GLAŽUTA 8.9.93 100 15.9.93 6 18 66 10 100 23.9.93 10 24 51 15 100 30.9.93 9 23 57 11 100 MISLINJA 9.12.93 8 18 65 3 2 4 100 GOR.GRAD 4.2.94 17 1 66 16 100 GRČARICE 18.3.94 2 10 81 7 100 BREZ. REBER 12.5.94 4 24 45 6 4 100 DEBELI VRH 15.6.94 8 24 17 57 11 100 JELEN. ŽLEB 23.6.94 8 28 46 18 100 R. ŠKOCJAN 12.7.94 28 69 3 100 HRUŠICA 31.8.94 19 28 39 14 100 NANOS 7.9.94 5 15 20 51 9 100 13.10.94 8 24 18 43 7 100 (nosilni) 18.10.94 5 21 23 40 11 100 SONČNA C. 17.11.94 13 17 19 42 9 100 (nosilni) 13.12.94 17 28 46 9 100 Nep ro- Posneti dukt. čas čas Unpro- Obser- ductive time ved time 35 135 38 138 31 131 34 134 1 101 26 126 30 130 6 106 48 148 28 128 41 141 14 114 15 115 15 115 10 110 15 115 5 105 število intervalov The number of intervals 89 99 94 47 96 96 78 94 98 92 90 192 195 193 193 196 98 . ' 1 i ;i s: • o fi 3 o ~- ~ ~ ~ ~ ~- 3 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem naslanja na deblo ali na svoje telo. Ve- činoma pa so po naši oceni sekači držali motorko preveč v rokah. Med podiranjem in prežagovanjem sekač motorko teže kam nasloni, vendar pa ti dve operaciji prekinjajo tudi krajša obdobja (nezabeležena) brez tresenja, npr. med naganjanjem drevesa ali med krojenjem sortimentov. Zato je ra- zumljivo, da so razlike med srednjimi vred- nostmi za merilne intervale in za celotno trajanje operacij neznačilne. Kleščenje pa traja od 40-80% produktivnega časa (med našimi snemanji) in zato največ prispeva k skupni obremenitvi sekača s tresenjem. Razlike med vsemi elementi dela so še očitnejše , če primerjamo poleg povprečnih tudi ekstremne jakosti tresenja. Na gra- fikonu 6 je taka primerjava narejena za vertikalno smer na vodilnem ročaju med sečnjo iglavcev v sečišču Hrušica. Primerjava treh osi in vektorske velikosti za isto sečišče na grafikonu 7 kaže zlasti velike obremenitve v vertikalni smeri med podiranjem in prežagovanjem. Obremenitev med produktivnim časom je po velikosti najbliže obremenitvi med kleščenjem. Med poskusom smo ugotovili najmanjše obre- menitve sekača s tresenjem na nosilnem ročaju med sečnjo iglavcev (Sončna cesta, 13.12. 94, grafikon 8) in največje na vo- dilnem ročaju med sečnjo bukovine z dalj časa rabljeno motorno žago (Nanos, 13.1 O. 94, grafikon 9). Obremenitve pri drugih sne- manjih med poskusom z istim sekačem so med tema dvema ekstremoma. Na neka- terih deloviščih pa so bile ugotovljene še višje obremenitve, predvsem zato, ker se- kači niso izvajali gozdnega reda in je bilo zato manj ročnega dela (grafikon 10). Grafikon 6: Obremenitev s tresenjem na vodilnem ročaju v vertikalni smeri med delovnimi operacijami (sečišče Hrušica, je lovi na, novejša Husqvarna 266) Graph 6: Vibration load on the rear handle in a vertical direction during work operations (the Hrušica cutting area, tir wood, the Husqvarna 266- recent make) 298 GozdV 53, 1995 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Grafikon 7: Obremenitev s tresenjem na vodilnem ročaju med delovnimi operacijami (sečišče Hrušica, jelovina, novejša Husqvarna 266, tri smeri) Graph 7: Vibration load on the rear handle during work operations (the Hrušica cutting area, tir wood, the Husqvarna 266- recent type, three directions) 3.4 Dnevne obremenitve sekačev 3.4 Daily loads of lumbermen Obremenitve sekača s tresenjem na vo- dilnem ročaju so med vsem produktivnim časom znašale od 6,2 do 12,3 ms-2 (pre- glednica 7). Če dodamo še obremenitve med neproduktivnim časom (1 ,2-6,6 ms-2), ki pa je imel zelo različne časovne deleže, dobimo med posnetim časom obremenitve od 6,1 do 11,1 ms-2. Ker je bila sestava časa med posnetimi dnevi zelo različna (preglednica 8), lahko bolje primerjamo se- čišča med seboj, če upoštevamo za vsa enotno sestavo časa: 5 ur produktivnega in 3 ure neproduktivnega časa ali 60% dodatnega časa. Tako dobimo z izračunom tehtane sredine obremenitve v delovnem času (8 ur) od 5,9 do 10,3 ms-2. Če pa predpostavljamo, da med neproduktivnim vektor vector x. smer d1rect10nx dife~lf6ny x. smer directiOn x časom sekač ni obremenjen s tresenjem, so izračunane obremenitve v delovnem ča­ su za 1,1 do 2,6 ms-2 nižje od onih med produktivnim časom. Kolikšno obremenitev pa te številke po- menijo? Dopustna meja izpostavljenosti za dnevni delovni čas še ni mednarodno stan- dardizirana. Če dopustne meje, ki jih po frekvenčnih pasovih za posamezno smer predpisuje ISO 5349, po obrazcu, ki ga standard navaja za meritve (glej LIPOGLAV- ŠEK 1994), preračunamo v eno samo vred- nost, dobimo za frekvenčno območje od 6,3 do 1250 Hz dopustno mejo izpostav- ljenosti za posamezno smer 3,919 ms-2. Ker so roke enako občutljive za vse tri komponente (smeri) tresenja, je tudi vek- torska velikost oziroma tehtana vsota pos- peškov: 6, 788 ms-2 lahko dopustna meja obremenjenosti pri 4-8 urni izpostavljenosti. Gozd V 53, 1995 299 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Grafikon 8: Obremenitev s tresenjem na nosil nem ročaju med delovnimi operacijami (sečišče Sončna cesta, smrekovina, rabljena Husqvarna 266) Graph 8: Vibration load on the front handle during work operations (the Sončna cesta cutting area, spruce wood, a used Husqvarna 266) Standard ISO 5349 že predvideva, da tra- janje izpostavljenosti v 8 urah ni nikdar daljše od 4 ur. Nekateri nacionalni standardi (npr. nekdanji češkoslovaški) pa dopuščajo pri izpostavljenosti, ki je še krajša in s pre- kinitvami, ko se roke lahko spočijejo, tudi do 5- krat večjo dopustno obremenjenost (jakost tresenja), kot velja za vseh osem ur. Ker je delo z motorko v sedanjih raz- merah takšno, da izpostavljenost večinoma ne traja več kot 2-4 ure na dan s pre- kinitvami, bi lahko ugotovljene obremenitve primerjali tudi z dvakratno vektorsko ve- likostjo: 2 x 6, 788 = 13,576 ms-2. S to dopustno mejo pa smemo primerjati le obre- menitve ali jakosti tresenja med delovnimi operacijami z motorno žago. Med vsemi snemanji obremenitev s tre- senjem so te le izjemoma med delom z motorno žago presegale 13,576 rns-2: se- čišče Grčarice med prehodom in podiran- 300 Gozd V 53, 1995 jem. Med našim poskusom z enim delav- cem so največ dosegle 12, 7ms·2 (pregled- nica 7) na vodilnem ročaju med podiranjem bukovine z rabljeno motorno žago (Nanos 13.10. 94). Med vsem produktivnim časom pa so obremenitve sekačev s tresenjem na vodilnem ročaju vedno presegle dopustno mejo 6, 788 ms·2, razen izjemnega sečišča Hrušica, kjer je bilo veliko ročnega dela pri vzpostavljanju gozdnega reda (28% pro- duktivnega časa). Enako velja tudi za ves posneti čas. Če računamo obremenitve za ves delovni čas, upoštevaje 3 ure nepro- duktivnega časa z izmerjenimi obremenit- vami, na treh sečiščih od vseh 15 dni sne- manj ne presegajo dopustne meje (Mislinja, Hrušica, Nanos 7.9. 94). Izračun z upošte- vanjem 3 ur neproduktivnega časa povsem brez obremenitve pa tudi samo na istih treh sečiščih da vrednost pod dopustno mejo. Preglednica 9 kaže stopnjo prese- Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Grafikon 9: Obremenitev s tresenjem na vodilnem ročaju med delovnimi operacijami (sečišče Nanos, bukovina, rabljena Husqvarna 266) Gra ph 9: Vibration load on the rear handle,during work operations (the Nanos cutting area, beech wood, a used Husqvarna 266} ganja dopustnih mej po posameznih se- čiščih. Ugotovimo torej lahko, da so sekači s tresenjem na vodilnem ročaju motorne žage na velik'l večini sečišč preobremenjeni, če ugotovljene obremenitve primerjamo z mednarodno dopustno mejo z neprekinjeno izpostavljenostjo 8 ur. Ker pa je pri sečnji izpostavljenost krajša in ima prekinitve, se- kači niso preobremenjeni s tresenjem, če ne delajo dnevno z motorno žago (obra- tovalni čas) več kot 2-4 ure. Pri uporabi sodobnih profesionalnih motornih žag z anti- vibracijskimi ročaji, sekači praviloma niso izpostavljeni tresenju, ki bi povzročalo zdrav- stvene okvare. Lahko pa vpliva na njihovo delovno sposobnost in zato zmanjšuje delov- ne učinke. Ob podaljševanju delovnega ča­ sa (npr. usluge), ob slabem vzdrževanju motorne žage (menjavanje antivibracijskih čepov, brušenje, žagalni deli), pri nepravilni tehniki dela brez naslanjanja motorke ali vektor vector Jl,~mTcinz Jir~~ff[my )!(Smer d!rect1onx pri neuporabi rokavic lahko pri ugotovljenih jakostih tresenja tudi še pride do zdrav- stvenih okvar oziroma do bolezni belih prstov. Obremenitve s tresenjem na nosilnem ročaju za oceno obremenjenosti sekača niso odločilne, saj so vedno manjše kot na vodilnem ročaju in ne presegajo dopustnih mej za delovni čas. Seveda pa dodatno zmanjšujejo delovno sposobnost in udobje sekača. Prijem za nosilni ročaj je bolj trden, saj nosi maso motorke in zato je prenos vibracij na roke večji. Doslej pa so bile vendar posledice tresenja najprej in hujše ugotovljene na desni roki sekača. 3.5 Vpliv na obremenitve s tresenjem 3.5 THE INFLUENCE ON VIBRATION LOADS Pri načrtovanem poskusu ugotavljanja obre- menitev s tresenjem Husqvarna 266 smo GozdV 53, 1995 301 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Grafikon 1 O: Obremenitev s tresenjem na vodilnem ročaju med delovnimi operacijami (sečišče Glažuta, iglavci, rabljena Husqvarna 266) Graph 10: V1bratfon load on the rear handle during work operations (the Glažuta cutting area, conifers, a used Husqvarna 266} 16 pri delu istega delavca merili tresenje na vodilnem in nosilnem ročaju motorne žage, pri delu z dvema delavcema manj in dalj časa rabljeno motorno žago v sečiščih iglav- cev in v bukovem debeljaku. Pregled pov- prečnih obremenitev med kleščenjem in v vsem produktivnem času daje preglednica 10. Očitno je, da so obremenitve sekača s tresenjem večje pri delu s starejšo, že dalj časa rabljeno motorno žago, čeprav je bila dobro vzdrževana. Prav tako so obreme- nitve večje pri sečnji bukve in bistveno večje na vodilnem kot na nosilnem ročaju. To nam potrjujejo tudi posamezna testiranja razlik s Kruskai-Wallisovim testom. Za seč­ njo iglavcev smo primerjali podatke o tre- senju med kleščenjem (Hrušica 31.8. 94: Sončna cesta 17.11. 94) in ugotovili visoko značilne razlike med starejšo in novejšo 302 GozdV 53, 1995 vektor vector "smer d/r8C/10nz d;J'e~lf6ny :!(;smer dJrect1onx motorno žago [n=137, H=83,78;x"o.o01=10,828 za m=1]. Tudi izračunana regresijska prem ica sicer ohlapne odvisnosti jakosti trese nja med kleš- čen jem od starosti motorne žage Husqvar- na (y=7,31"""+0,729"x; r".=0,70; grafikon 11) ima značilne koeficienta. Odvisnost za 12 sečišč iglavcev in bukve je ohlapna, kar kaže, da vplivajo poleg starosti motark še drugi dejavniki na velikost obremenitev s tresenjem. Za motorne žage Husqvarna 254 in Jons- reds 670 smo ugotovili, da so obremenitve sekača s tresenjem približno enake kot pri delu s Husqvarna 266, čeprav so bile na testiranju motark ugotovljene različne ja- kosti tresenja med prežagovanjem (Hus- qvarna 266- 12 ms·2, Husqvarna 254- 15 ms·2, Jonsereds 670, super 11 - 7,9 rns·2: Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Preglednica 9: Stopnja preseganja do pustnih mej Table 9: The degree of exceeding the limits permitted Sečišče Datum Po- Kleš~ Prew Prow Posneti Delovni Cuttlng place Date di ran je čenje žagov. dukt. čas čas (brez) Fe/- Bran- Cross čas Obser- Working ling ching cutting Productive ved time time time (without) Primerjava izmerjenih vsot z dopustno mejo 6,788 ms·2 A comparison of the sums recorded with the oermitted limit of 6, 788 ms·• GLAŽUTA 8.9.93 1,28 1 '11 1,02 15.9.93 1 ,51 1,59 1,62 1,57 1,38 1,25 23.9.93 1,94 1,94 1,64 1,81 1,64 1,43 30.9.93 1,80 1,84 1,78 1,75 1,56 1,38 MISLINJA 9.12.93 1,46 1,20 1,02 1 '18 1 '18 Q.ill GOR.GRAD 4.2.94 1 ,71 1,36 1,54 1,57 1,41 1,24 GRČARICE 18.3.94 ~ 1,73 1,92 .LZ!l 1,58 1,41 BREZ.REBER 12.5.94 1,32 1,37 1,74 1,29 1,26 1,03 DEBELI VRH 15.6.94 1,52 1,42 1,74 1 ,45 1 '19 1,13 JELEN. ŽLEB 23.6.94 1,41 1,25 1,38 1,27 1 '14 1,00 R. ŠKOCJAN 12.7.94 1,38 1,60 1,37 1,54 1 ,40 1,21 HRUŠICA 31.8.94 1 '1 o ~ 1,24 ~ 0,90 Q.l2. NANOS 7.9.94 1,33 1,22 1 '1 o 1,08 1 ,oo QJl2 13.10.94 1,87 1,65 1,63 1 ,47 1 ,41 1 '16 (nosilni) 18.10.94 1,27 1 '13 1 '19 1 ,01 0,98 0,81 SO~~NA 1~ 17.11.94 1,80 1 ,61 1,68 1,39 1,30 1 '1 o nos1ln 13.12.94 0,91 0,89 0,93 0,79 0,79 0,63 Preglednica 1 O: Povprečne obremenitve s tresenjem pri različnih delovnih razmerah Table 10: The average vibration loads in different working conditions Motorna žaga ročaj Kleščenje (ms-2) Produktivni čas(ms"2) Motor saw hand le Branchina ims'i Productive time fms·•j iglavci bukev iglavci bukev conifers beech tree conlfers beech tree Husqvarna 266, starejša vodilni o/der make rear 10,9 Husqvarna 266, vodilni novejša re ar recent make Husqvarna 266, starejša o/der make nosilni front KWF 1992). Kaj več zaradi malo podatkov ni mogoče ugotoviti. Iz preglednice 1 O je očitno, da je tresenje na nosilnem ročaju bistveno manjše kot na vodilnem. Na sečišču Nanos pri sečnji buw kovine z rabljeno motorko smo testirali tudi razlike podatkov o tresenju med kleščen jem (13. 1 O. 94 in 18.1 O. 94) in ugotovili visoko značilne razlike med obema ročajema [n=140, 6,7 6,1 11 ,2 9,5 10,0 8,3 6,2 7,3 7,6 5,4 6,9 H=72,68; x20,001 =10,828 za m=1]. Čeprav je bilo tudi pri sečnji bukovine relativno veliko ročnega dela (zlaganje vej) brez obre- menitev s tresenjem, so obremenitve sew kača med kleščenjem in v vsem produk- tivnem času vedno večje pri sečnji bukve kot pri sečnji iglavcev. To lahko pojasnimo z daljšimi obdobji žaganja med kleščenjem (debelejše veje), manjšimi učinki žaganja GozdV 53, 1995 303 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem Grafikon 11: Odvisnost tresenja na vodilnem roča ju med kleščen jem od starosti motork Husqvarna Graph 11: The dependence of vibrations on the rear handle du ring branching on the age of Husqvarna motorsaws 14 ms-2 L2 LO 8 x 6 4 2 o o 1 2 pri tršem lesu in zato dolgotrajnejšem delu z motorno žago ter krajšim časom vzdrže- vanja gozdnega reda. Tudi primerjava ja- kosti tresenja samo med kleščenjem iglav- cev in bukve na sečiščih Hrušica in Nanos (31.8. 94 in 7.9. 94) z novejšo motorno žago je pokazala visoko značilne razlike [n=152, H=32,21; x20,001=1 0,828 za m=1 ] . Obremenitve sekačev s tresenjem so se- veda večje tam, kjer je malo ročnega dela oziroma kjer sekači niso vzpostavljali gozd- nega reda. Če povzamemo naše ugotovitve o vplivih na obremenitev sekačev s tre- senjem, lahko torej pričakujemo večje obre- menitve pri uporabi starejših rabljenih mo- tork in pri sečnji listavcev. 3.6 Varstveni ukrepi 3.6 Safety precautions Ugotavljanje obremenitev delavcev v de- lovnem okolju je smoterno le, če na njegovi podlagi lahko določamo varstvene ukrepe. Čeprav menimo, da tresenje sodobnih pro- fesionalnih motornih žag pri normalnem delu v gozdu ob sedanji tehnologiji ne pov- zroča zdravstvenih okvar, pa so varstveni ukrepi še vedno potrebni. Tresenje je na posameznih sečiščih tik pod dopustno ja- 304 Gozd V 53, 1995 3 4 starost motorke motor saw' s age 5 x x 6 kostjo in vedno zmanJSUJe delovno spo- sobnost sekačev. Med varstvenimi ukrepi je najprej treba pravilno izbrati motorno žago. To naj bo motorka, ki na testu v raziskovalnih institutih ni imela na nobenem ročaju jakosti trese nja nad 12 ms-2. Ker so posledice tresenja za tople roke manjše kot za hladne, naj ima motorka ogrevan ročaj . Gretje mora biti takšno, da ga poleti lahko izključimo. Ker povzročajo rabljene motorke večje obre- menitve s tresenjem, je redno in dobro vzdrževanje motorke pomemben varstveni ukrep. Pri tem je pomembna redna za- menjava antivibracijskih čepov , ker po do- ločenem času uporabe (npr. 300 obrato- valnih urah) izgubijo svoje dušilne sposob- nosti, predvsem pri nizkih frekvencah, kjer so roke najbolj občutljive. Tudi pravilno bru- šenje verige in vzdrževanje vseh žagalnih delov motorke je pomembno za jakost tre- senja oziroma trajanja izpostavljenosti se- kača. Pri slabi učinkovitosti motorke (npr. manjša moč motorja, slaba nastavitev vpli- njača) je lahko trajanje izpostavljenosti in s tem obremenitev s tresenjem večja. Redna in obvezna uporaba osebnega varovalnega sredstva: suhih rokavic, pripo- more k temu, da roke ostajajo tople in so posledice trese nja manjše. Jakosti tresenja, Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem ki se prenaša na roke pa rokavice ne morejo bistveno zmanjšati. Tudi topli obrok med delom, zlasti pozimi, in izogibanje pitju alka' holnih pijač lahko zmanjšujeta škodljivost tresenja. Zaradi zelo različnih občutljivosti posameznikov na tresenje, so redni zdrav- niški pregledi, ki vključujejo pregled prekrva- vljenosti rok, kljub sedaj zmanjšani nevar- nosti, še vedno potrebni. Morda bi bil naj- učinkovitejši vzgojni varstveni ukrep uče­ nje prave tehnike dela. Tehnika dela, ko sekač, kadar je le mogoče (kleščenje), na- slanja motorko na deblo ali na svoje telo, močno zmanjšuje obremenitve rok s tre- senjem. Tudi naslanjanje komolcev rok na kolena ali bedra pri tehniki dela z vzrav- nano hrbtenico, ko čepenje in klečanje za- menjata pripognjene položaje telesa, je lah- ko učinkovito. Povzetek Za ugotovitev vplivov na obremenjenost sekača s tresenjem smo načrtovali poskus. z enim delav- cem smo v treh rednih sečiščih na GG Postojna, v Bukovju 4 dni merili na vodilnem ročaju motorne žage Husqvarna 266 jakost tresenja. V enem dne- vu smo merili tresenje z že dalj časa rabljeno motorko, v drugem pa tresenje z manj izrabljene motorno žago pri sečnji iglavcev in pri sečnji bukve. Dva dni smo merili tudi tresenje na nosilnem ročaju. Pri obdelavi podatkov smo deloma upoštevali še 11 dni snemanj na sečiščih po vsej Sloveniji v različnih delovnih razmerah (preglednice 2-4). Snemanja z instrumenti Bn1el et Kjaer so trajala v poskusu vsak dan 2-krat po okoli 48 minut, sicer pa po enkrat od 39 do 49 minut (preglednica 1). Za večinoma 30 sekund ne intervale smo zabeležili minimalno, srednjo in maksimalno raven tresenja v posamezni smeri (komponenti), srednjo vek- torsko tehtano vsoto, pa še prevladujoča delovno operacijo in delovne učinke. Tehnologija dela in delovne razmere so bile raznolike, zato tudi zelo različni učinki dela. Pre- vladovala je sečnja dolgega lesa (mnogokratni- kov), s krojen jem lesa med kleščen jem in z vzdr- ževanjem gozdnega reda (preglednica 2). Ugotovljena so bila zelo velika nihanja jakosti tresenja med delom. Srednje vrednosti jakosti v posamezni smeri nihajo med 1 in 13 ms·2, mak- simalne ravni pa med 2 in 25 ms·2 (grafikon 1 ). Na posameznih sečišč ih so te jakosti lahko še večje, večinoma pa so nižje (grafikona 2 in 3). Obre- menitve s tresenjem so večinoma prekinjene z obdobji ročnega dela brez trese nja (grafikon 1-3) ali pa na posameznih sečiščih lahko neprekinjeno trajajo tudi 30 do 40 minut (grafikon 4 in 5), vendar še vedno močno nihajo. Na večini sečišč največ prispeva k skupnim obremenitvam sekača (vek- torska vsota) vertikalna Z smer (grafikoni 3 do 5, preglednici 5 in 6). Obremenitve sekača s tresenjem na vodilnem roča ju so seveda največje med delom z motorno žago, in sicer so med podiranjem srednje vred- nosti po sečiščih med 7,4 in 13,7 ms·2, med kleš- čenjem od 6, 7 do 13,1 ms·2 in med prežagovanjem od 7,5 do 13 ms·2 (preglednica 7). K obremenitvam med produktivnim in tudi med delovnim časom največ prispeva kleščenje, ker dolgo traja (pre- glednica 8). Obremenitve v vsem produktivnem času so znašale povprečno 6,2 do 12,3 ms·2. Preračunane na delovni čas ob predpostavki, da v treh urah neproduktivnega časa dnevno ni obre- menitev, so za 1,1 do 2,6 ms·2 manjše. Obre- menitve sekačev med delom z motorno žago sicer presegajo dopustno mejo, vendar ne za več kot 2 krat (preglednica 9). To pomeni, da tedaj ko delo z motorno žago ne traja dnevno več kot 2-4 ure in ima številne prekinitve brez trese nja, sekači niso preobremenjeni s tresenjem. Tresenje torej ne ogroža zdravja, vendar še vedno zmanjšuje njiho- vo delovno sposobnost in učinke. Ob neupošte- vanju trajanja izpostavljenosti tresenju in drugih varstvenih ukrepov pa tudi tresenje sodobnih mo- tornih žag še lahko pripelje do bolezni belih prstov. Obremenitve s tresenjem na nosilnem ročaju so bistveno manjše in niso odločilne za oceno obre- menitev seka ča s tresenjem (preglednica 1 0). Testiranje razlik in regresijska odvisnost do- kazujeta, da so obremenitve sekača s trese njem večje pri delu s starejšo, že dalj časa rabljeno motorno žago (grafikon 11, preglednica 10). Obre- menitve tako med delom z motorno žago kot v vsem produktivnem času (preglednica 1 O) so zna- čilno večje pri sečnji bukovine kot pri sečnji iglav- cev. Večji delež elementov brez tresenja: ročno delo, gozdni red, zmanjšuje obremenitve sekačev. Izbira motornih žag, ki imajo na testu med pre- žagovanjem jakost tresenja pod 12 ms·2 in ogre- vane ročaje, redno zamenjevanje antivibracijskih čepov in vzdrževanje žagalnih delov prispeva k manjšim obremenitvam s tresenjem. Omejeno tra- janje dela z motoma žago, redna uporaba rokavic in obdobni zdravstveni pregledi, zmanjšujejo škod- ljivost tresenja. Največ pa lahko k varnemu delu z manj tresenja prispeva pravilna tehnika dela s pogostim naslanjanjem motorke. FACTO RS INFLUENCING THE VIBRATION-LO- AD OF LUMBERMEN Summary An experiment was planned in order to estab- lish the influences on the lumberman's load. With one lumberman included in the experiment, vibra- tion level was measured on the rear handle of a Husqvarna 266 motor saw in three regu lar cutting areas of the Postojna forest enterprise in Bukovje for 4 days. ln the first day vibrations caused by a GozdV 53, 1995 305 Vplivi na obremenitev sekačev s tresenjem motor saw which had been in use for quite a long time were measured in the cutting of conifers and beech tree, while in the second day those ca used by a motor saw which had been less in use. Vibration values on the front handle were taken during two days. ln data processing, 11 days of sampling in cutt ing places all over Slovenia in different working cond itions were also partly tak- en into consideration (tables 2-4). Experimental work studies performed by means of the Bruel et Kjaer instruments lasted each day 2 times 48 minutes or once from 39 to 49 minutes (table 1) . Mostly for 30 second-intervals the minimum, mean and maximum vibration level in an individual direction (component) was recorded and the mean vector weighed sum as well as the prevail ing work operation and work performance were es- tablished. Work technology and working conditions highly differed. Consequently, work performance was different as wel l. The cutting of stem timber (mu Iti- p les) with the bucking of timber during branching and maintaining of forest regulations (table 2) pre- vailed. High oscillations in vibration level du ring work were established. The mean values in an individ- ual direction fluctuate between 1 and 13 ms-2, the maximum level s between 2 and 25 ms-2 (graph 1 ). ln individual cutting places these values can even be higher, yet mostly they are lower (graphs 2 and 3). Vibration loads are normally interrupted by the periods of manual work without vibrations (graphs 1-3) or in individual cutting areas they can uninter- ruptedly last up to 30 or 40 minutes (graphs 4 and 5), with high oscillations established though. The greatest contribution as to the total load of a lum- berman (vector sum) is represented by the verti- cal Z direction in most of the cutting areas (graphs 3 to 5, tables 5 and 6). The highest vibration load of a lumberman on the rear handle can be established during the work with a motor saw - during felling the mean values in cutting areas are between 7.4 and 13.7 ms-2, du ring branching from 6. 7 to 13.1 ms-2 and du ring cross cutting from 7.5 to 13 ms-2 (table 7). The highest load during the productive time and also working time is ca used by branching due to its long duration (table 8). The load during the enti re product ive time totalled 6.2 to 12.3 ms-2 on the average. Converted to working time, under the supposition that there is no load in three hours of unproductive time daily, they are by 1.1 to 2.6 ms-2 lower. Lumbermen's loads during the ir work with a motor saw !hough exceed the level perm it- ted yet not more than by two times (table 9). This means that when the work performed by a motor saw does not last more than 2-4 hours daily and 306 GozdV 53, 1995 has a lot of interruptions without vibrations, lum- bermen are not exposed to too high loads through vibrations. Thus vibrations do not affect their health yet they diminish their working ability and per- formance. lf the time of exposure to vibrations and other safety measures are disregarded, the vibrations of modern motor saws may also cause the disease called white f ingers. Vibration loads on the front hand le are essentially lower and are not decisive as to the assessment of lumberman's vibration load (table 10). The testing of differences and regression de- pendence prove that vibration load of a lumberman is higher if work is performed with an ol der motor saw, which has been in use for quite some time (graph 11 , table 10). The loads during the work with a motor saw as well as during the entire productive time (table 19) are characteristically higher in the cutting of beech trees than conifer- ous trees. A greater share of the elements without vibrations: manual work, the observing of forest regulations diminishes lumbermen's load. The selection of the motor saws, for which the tests have proved !hat the ir vibration level in cross cutting was under 12 ms-2, and which have warmed up handles, the regular exchanging of antivibration protectors and the maintenance of sawing parts contribute to lower vibration loads. Limited time of work performed with a motor saw, regular use of gloves and periodic medical checkups decrease the harmful effect of vibrations. Yet the appropri- ate work technique, with frequent propping of a motor saw, can mostly contribute to safe work with less vibrations. VIRI 1. LIPOGLAVŠEK, M., 1990, Belastung der Waldarbeiter mit Uirm und Schwingungen,- 19. IUFRO Word Congres, Montreal, Division 3, Pro- ceedings, s. 243-?51. 2. LIPOGLAVSEK, M., 1994, Obremenitev se- kačev s tresenjem, Zbornik gozdarstva in lesar- stva, 43, s. 149-166, Ljubljana 3. RUPPERT, D., 1987, Aus dre Arbeit des FPA - Motorsagen. - Forsttechnische informa- tionen 39, 8, KWF Mainz 4. RUPPERT, D., 1992, Aus der Arbeit des FPA - Motorsagen. - Forsttechnische informa- tionen 44, 1 o, KWF Mainz 5. ISO 5349, 1986 Mechanical vibration - Guide- lines for the measurement and the assessment of human exposure to hand-transmitted vibration 6. ISO 7505, 1986 Forestry machinery - Chain saws. Measurement of hand transmitted vibration