Pogovor §• Vfaka hlapniza ali vfaka mafhina, ktero . X./.I . . . 0 y.&.. „ . , fopar ali hlap goni, obftoji is dveh raslozhnih po- kmetifhkiga ozheta f fvojim naravoflovja suzhenim giavitnih delov, namrezh is pezhi f foparnim \ linam, v ineizu Uru dnu. kotlarn, vred in pa is maf hin e, ktera goni vosove O. Vfe fe sdej le od shelesne zefte pogo- in druge rezhi. — Pezh ima 4 dela: fpodnji varja, povej mi, Janes! kako more fopar vos go- dufhek, rofh, ognjifhe in dimnik. — Nad niti? To mi nizh prav v glavo ne gre. ognjifhem je shelesin ali bakren kotel tako vsidan, §• To fi natanjko rasjafniti, oglejte podobo de ga plamen in sherjavza od vfih ftrani kurita, in pasite, kar vam bom povedal. V kotlu fe voda kuha in v podobi foparze v ma- 0. Ti fi vunder prefneto uzhena glaviza! Rad fhino gre, is ktere isvira filna mozh in grosna te bom poflufhal. hitroft. — Kaj fe v ti mafhini godi, ktero je zhlo- # List 53. vefhki um snajdel, vam hozhem sdej na tanjko pokasati. Vsemite podobo v roke. jr §. Glejte! podoba A je velika okrogla, po- dolgaila sbelesna pofoda s debelim shelesnim bitam B. ki fe tako ften te pofode prime, de nizh foparze ne more memo iti, iizer fe pa vender d:i gori in doli goniti. Bit ima sgorej shelesni kol a. b. ki s bifam gori in doli hodi. Ta kol fe prime v »gornjim konzu rozlinika 6. c. kteri fe v i'redi š. verti, in kterfga perpeti kol gori in doli guglje. Na drugim konzu tega rozlinika je perpet shelesen kol c. e., kteriga rozhnik femtertje goni, in kteri potem kolo fuzhe, ki fe fpet drusiga kolefja primlje in tako samore goni'ti vos, mlin, zholn ali kakfhno drugo rezh. 0. To bi she bilo , ali kdo bo pa bit gonil v okrogli pofodi ? §. Bit pa foparza gori in doli goni. €J. je ter-den bakren ali shelesen kotel s mozhnim pokrovam do treljiga dela napolnjen s vodo. Is njega gre sakrivijena zev /*. g. A. ktera fe pri h. fklene s drugo zevjo h. i. A\, ker ima tudi sapernizo. Zev A. i. k. gre v sgornjim konzu v okroglo pofodo JL. ima pri i. in A*, sapernize in feshe f fpodnjim kon-zam v pofodo s merslo vodo D. Is zevi /'. g. A. gre fpet druga zev Z. m. ktera fe derslu druge fpod-nje zevi n. o. p. in ima pri m. sapernizo. Zev n. o. p. gre v fpodnjim konzu v pofodo A. ima pri o. in p. sapernize in feshe f fpodnjim konzam p. v pofodo D. Sapernize fo tako narejene, de fe fame 310 ob pravim zhafu odprejo in saprejo. V pokrov kolla C. tte vdelane dve zevi r. s, — r. feshe pod vodo, s. pa malo nad vodo ftoji'. Ako fe odpre v sgornjim konzu zev r., voda is nje ferzlu ("gnana od pritifka foparze): ako fe odpre zev .?., ferzlu' farno foparza is nje. Zhe bi pa is zevi r. farna foparza fhla, bi bilo snaminje, de je premalo vode v kotlu, in zhe bi is zevi s. voda letela, bi bilo snaminje, de je prevezli vode v kotlu. Tudi ima pokrov du-fhik t. to je luknjizo, ktero okroglopodolgaft, v sgornjim konzu debel in v fpodnjim tenak sama-fhik mafhi , na kteri fe obeli teshnik u. kakor pri tehtnizi, in tako luknjizo mafhu de nizh foparze pri nji ne more uiti. ˇhe fe je pa prevezh foparze v kotlu napravilo, ki bi vtegnila kotel rasnefti, vsdigne f fvojim pri ti f kam samafhik t. in preobilna foparza isferzhi'. Ako fe sakuri pod kotlarn C. v pezhi P. fe napravi v njeni foparza, in gre po zevi /*. g. A. in ako fo sapernize A. o. p. odperte, gre v zev A. i. in ker je saperniza /. saperta. samore le pri A. iti v pofodo A. \w pritifne v nji bit B. proti tlam. Zhe je pa kaj foparze v A. pod bitam, gre po zevi n. o. p. v pofodo />. fe f-hladi in po-itane voda. Pri ti prizhi, ko bit pride do tal, fe sapernize A. o. p. saprejo, in fe odprejo sapernize m. ?'. k. foparza gre po zevi /. m. n. v A. pod bit B. ga vsdigne do verha, foparza pa nad bitam isleti po zevi A. t. fe. v pofodo />. in je fpet voda. Kader bit pride do verha, fe fpet sapernize m. i k. saprejo, in fe odprejo sapernize A. o. p. foparza gre fpet pri A. nad bit, ga doli pritifne, foparza pod njim pa gre po zevi n. o. p. v />. in tako gre bit smirej gori in doli, kakor de bi medel, dokler fe pod kotlarn C. kuri, in ta bit goni zelo napravo, ktera samore goniti vosove, mline, zholne i. t. d. O. Od kod pa ima foparza tako mozh ? §. Voda ima to Inftnoft, de v foparnim ftanu loOOkrat vezh proftora potrebuje, fe prav rasfhi-riti, kakor pa v fvojim natornim ftanu, tako de pofoda, v kteri bi fe vodena foparza po fvoji natori prav samogla rasfliiriti, bi mogla loOOkrat vezhi biti, kakor pa pofoda, v kteri je navadna voda. Ako fe tedej kuri pod kotlarn C fe voda fogreje, in en del fe je fpremeni v foparzo, in ker v tem ftanu potrebuje vezh proftora, je v kotlu mozhno ftifnjena, 11 prisadeva fe rasfhiriti po fvoji natori', mozhno pritifka na vfe kraje kotla , in zhe fe napelje po zevih v napravo, kakor fim vam jo raslo-shil, goni kolefa, vosove in druge rezhi'. O. Sdej mi je pa ta rezh jafna , kakor de bi bil mafhino farno ogledoval. Veliko lepih naukov fi mi she dal, danafhnji mi je tudi prav vfhezh. J. Jashirk.