Resolucija o tržaških ljudskih šolah. Poročal pri XIV. glavni akupščini nZaveze" Ivan Šega. Slavni zbor! nčegar je mladina, tega je pribodnost." Ta prezlati prepomenljivi izrek vedo ceniti vsi narodi, ga je znala ceniti preteklost in bo ga znala ceniti pribodnost. — In šola je oni vrt, kjer se vzgaja mladina za prihodnost, za svoj obstanek in za narodov obstanek. Narodn, ki se ho.e kulturfto in na podlagi te kulture tudi gospodarski osvojiti, treba je v prvi vrsti dobrih, na zahtevi moderne pedagogike stoje.ih ljudskih žol. Vzemite kulturno še tako visoko stoječemu narodu ljudske šole, padel bo v nekaj desetletjib na najnižjo stopinjo omike in prej močan, samostojen narod, postal bo v kratkera gospodarsko uničen in kakor tak — podlaga tujčevi peti. Prva zabteva, ki jo stavi moderna pedagogika kakor prvi pogoj dobri šoli je, da se ves šolski poukvrsiv maternem jeziku. Kjer ni tega, slavna gospoda, taka"* šola ni več ljudska šola, temveč dresurna šola, kjer se vzgaja mladina po oni znani dresuri, katero vporabljamo, recimo, pri — živalih. Kjer ne izda beseda, pomaga palica. Glavna zadača Ijudskih šol pa ni le, da se priu.i ljudski šoli izročena mladina le izgovarjati in ponavljati liki papigi nekaj vsakdanjih besedij in sicer še teh z muko priučenih v tujem jeziku — ne, temveč ljudska šola ima vzvišenejši namen, ona ima tvarjati iz ljudi — ljudi, ki imajo glavo in srce na onem stališču, na katerem jo mora oziroma ga mora imeti po božjih in človeških postavah. Ljudska šola mora vzgajati ljudi, ki bodo v svoji zrelosti nastopali naroda iii človeštvu v korist. Gospoda moja! Take ljudi pa zamore vzgajati le Sola, kjer se čuje le materina govorica, zakaj le ta pride iz srca in sega do srca. In vsi kulturni narodi vstanavljajo svoje ljudske šole na tej podlagi, na podlagi, da se zabteva za ljudsko šolo materni jezik kakor učni jezik. Toda, slavna gospoda, pustimo to; ozrimo se na svetovno znani vrešenski dogodek. Vrešen pozna dandanes vsak napol razvit desetleten otrok naše grbaste zeralje. Poglavje o Vrešnu labko preskočim. Kaj pa menite, slavna gospoda, jeli pa je Trst tudi tako svetovno znano mesto kakor Vrešen ? 0 pač! Poznano je to mesto kot jako prijazno, kulturno prav razvito, Avstrijske države največje pomorsko mesto. A, da je to mesto popolnoma podobno poljskemu Vrešnu, no, gospoda moja, o tem pa svet nitl ne sanja. In vendar je Trst — avstrijski Vrešen. V Trstu prebivata dva naroda. Gospodujoči laški živelj in trpin Slovenec. Prvi ima vse, kar boče, a drugi pa — razven svojega življenja in za to borno življenje potrebnega, a krvavo zasluženega vsakdanjega kruha prav nič. Tržaškemu Slovencu se odreka torej vse, celo ljudsko šolstvo — a čujte in strmite, ljudskib šol mu ne odreka le nasprotnik Italijan, temveč čujte — a ne strmite preveč, tud.i tržaška vlada. Slavna gospoda! Avstrijska država temelji na tako zvanih osnovnih zakonih, ki jamčijo — posebno § 19. — vsem narodom iste pravice in iste dolžnosti. A žal, kakor je ta vlada dobra skoro vsem drugim narodom, je prava mačeha avstrijskim Slovanom, v prvi vrsti seveda nam Slovencem. Slovenec — kakor manj vreden narod, ima plačevati pač denarni in krvni davek, a svojili pravic ne sme zabtevati, ker zanj ne velja zakon, posebno v takili krajih, kjer prevladuje, seveda edino le s pomočjo vlade, količkaj brezobziren narod. — In tak kraj je — Trst. V sledečem Vam hočem v kratkem pojasniti ono pravno razmerje, ono pravičnost, ki jo čuti tržaški Slovenec v svojem rojstvenem kraju v Trstu. Evo ga! rZa našo potrpežljivost in za avstrijski birokratizem prav značilen je govor, ki ga je govoril dr. G. Gregorin na manifestacijskem shodu za slovensko šolstvo splob v Trstu dne 1. decembra 1901. — Govor je priobčila ,,Edinost" v svoji 279. številki z dne 6. decembra 1901. Kratka vsebina tega govora je: nLeta 1884. je vložilo 1429 slovenskih staršev prošnjo za slovenske ljudske šole v Trstu za 700—800 otrok, dolžnih pohajati šolo." Tržaški mestni svet je prošnjo zavrnil — nbrez vsake motivacije" (!) Dne 6. januarja 1885. 1. se je vložil protest proti tej Btemeljiti" odklonitvi tržaškega mestnega sveta na c. kr. namestništvo, katero ga je že dne 5. julija1887. I. odbilo, češ, da je za slovenske otroke dovolj preskrbljeno s šolami v Rojanu, Barkovljah in Skednju, ker te šole niso oddaljene 4 km od Trsta. Proti tej hitri rešitvi c. kr. namestništva je vložilo politično društvo ,,Edinost" kot tolmač slovenskega tržaškega prebivalstva utok na naučno ministrstvo dne 10. avgusta 18 8 8. 1., a to je ta utok rešilo z motivacijo, da nEdinost" nima pravice govoriti v imenu tržaških Slovencev. To bi bil nekako prvi del boja tržaških Slovencev za ljudske šole. — Sedaj pa sledi drugi del. L. 1892. so napravili slovenski starši v Trstu novo prošnjo za slovenske ljudske šole in sicer na c. kr. namestništvo kot c. kr. deželno šol. oblast. Ta c. kr. oblast poslala je prošnjo mestnerau Sol. svetu v izjavo in res isti se je bavil takoj — to je 1. 18 94. 22. maja — v seji, kjer se je izrekel princip, da slovenske šole v Trstu niso potrebne (! ?), da se bo tržaski mestni zastop protivil tej ,,nezakonitit' zabtevi z Tsemi sredstvi ter rčuval svete, nedotakljive pravice, katerihvarovanje damujepoverjeno." Da v Trstu v nistini" ni treba slovenskih Sol, je pač dovolj jasna štatistika solo obiskujočih godnih slovenskib otrok 1. 1893., kajti takrat je obiskavalo c. kr. ljudske sole 326 alovenskih otrok in sicer 203 moškega in 123 ženskega spola, a k tem je treba še prištevati 320 otrok, ki so bili v šoli pri Sv. Jakobu. — C. kr. namestništvo je z odločbo od 1. julija 1894. 1. razsodilo, da Slovencem ni treba slovenskih ljudskih šol, ker jih imajo v obližju Trsta, in te šole niso oddaljene 4 km. Temu odloku so se protivili slovenski starši z utokom na c. kr. naučno ministrstvo dne 7. avgusta 1894. 1. — in ta oblast je rešila ta utok v svoji razsodbi dne 23. avgusta 18 95., nda se ne sme gledati samo na kilometre, ampak tudi na potrebo." Obenem je dobilo c. kr. namestništvo nalog, da se vrše v tem oziru poizvedbe s tržaškim mestnim zastopom. Tržaški mestni zastop je v svoji veliki ljubezni do slovenskih otrok takoj vzel v pretres ta odlok naučnega ministrstva, kajti že v seji 14. aprila 1897.' I. je sklenil, da je odlok c. kr. naučnega ministrstva krivičen, kajti nzahteve, da se v Trstu ustanove slovenske šole, ne odgovarjajo pravim realnira potrebam tukaj bivajočih Slovencev; da ou (raestni zastop) nikoli (?) ne dovoli, da se v okrožju mesta Trst ustanove in vzdržavajo na troške mesta šole, z učnim jezikom, ki ni italijanski." C. kr. namestništvo je zopet pritrdilo temu sklepu tržaškega mestnega zastopa z motivacijo, da imajo Slovenci zadostno število otrok godnih za šolo, ker so pa Slovenci priznani, nturisti", ne potrebujejo šol v mestu, ker so okoličanske žole malo manj oddaljene kakor 4 kilometre. Protest proti temu modremu ukrepu c. kr. namestniištva je šel dne 7. junija 1899. I. na visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk." Slavna gospoda! Tu irnate torej živ dokaz, kako dobro je preskrbljeno za slovenski narod z ozirom na Ijudsko šolstvo. Tržaškim Slovencem ni treba več". A sedaj — oprostite mi, da Vas hočem, cenjene zborovalke in cenjeni zborovalci, zopet niučiti s kratko štatistiko, da spoznate stanje ljudskošolskih razmer, ki sedaj vlada v Trstu. — Povdarjati pa moram, da naša slavna vlada ne pita vse ostale — izvzeti so seveda Italijani — narode, ki prebivajo v Trstu — s takim mačevskim kruhom, kakor Slovence, temvec neguje jih s pravo opičjo Ijubeznijo, in k tem ljubljencem je prištevati Nemce. 0, ko bi se tržaškemu Slovencu tako godilo, bi svet kmalu zvedel, da je morje Adrijansko — slovansko. Torej naj preidem k omenjeni statistiki. Tu je: In zopet šole! 496 neinških otrok v Trstu ima na razpolago 45 oddelkov, katere vzdržuje država. V tej državi neverjetnosti pa smo mi Slovani v veliki večini. Teh 45 nemških državnih oddelkov v Trstu plačujejo torej večinoma Slovani. Na nemŠkih ljudskih šolah v Trstu je 567 slovenskih otrok in ti nimajo niti jednega oddelka. Onih 496 nemških otrok ima tudi na razpolago nemški državni gimnazij in nemško državno realko. Slovenci nimajo nič! In koliko slovenskih otrok je v Trstu in okolici!! Kako lahko bi bili na nemških ljudskih šolah v Trstu ustanovili slovenske vsporednice, razvidno je iz lanskega šolskega sporočila nemške ljudske šole v nlici Fontana, kjer je bilo v prvem razredu 50 slovenskih deckov in 44 slovenskih deklic. In to poročilo je sestavil Nemec! Koliko je slovenskih otrok na nemškib ljudskih šolab? Na deški ljudski šoli v ulici dell' Annunziata so bili lanskega šolskega leta 104 slovenski učenci, na deški šoli v ulici Fontana pa 200 slovenskih učencev. Na obeh šolah je bilo torej 304 slovenskih učencev. Na dekliški ljudski šoli v ulici S. Giorgio je bilo lani 90 slovenskih učenk, v ulici Fontana pa 131 slovenskih učenk. Na obeh šolah je bilo torej 221 slovenskih učenk. V ulici dell' Annunziata in S. Giorgio je bilo torej 194, v nlici Fontana pa 331, skupaj torej 525 slovenskih otrok. Na nemški meščanski šoli je bilo lanskega leta 42 slovenskib deklic; vseh Slovencev je bilo torej 567. Koliko je pa bilo nemških otrok na vseb teh šolah ? — 496!! Za 496 nemških otrok je ustanovila sl. vlada: 1. šestrazredno deško ljudsko nemško šolo v ulici Fontana, ki ima 12 odelkov* 2. petrazredno deško šolo v ulici Annunziata, ki ima 9 oddelkov; 3. petrazredno nemško dekliško ljudsko šolo v ulici Foutana, ki ima 8 oddelkov; 4. petrazredno dekliško šolo v ulici S. Giorgio, ki ima 10 oddelkov; 5. trirazredno dekliško meščansko šolo, ki ima 6 oddelkov. 496 nemškim otrokom je torej na razpolago 45 oddelkov na nemškib šolab, a 567 slovenskih otrok na nemških Ijudskih šolab ni deležno niti jednega samega oddelka! Da pa slavna skupščina ne bode imela preslabih mislij o skrbni avstrijski vladi, o vladi, ki tako lepo čuva nemški živelj v Trstu, da ta vlada nič ne stori za Slovenca, navesti Vam bočem eklatanten dokaz, da imamo v Avstriji enačico poljsko-nemškemu Vrešnu — in ta Vrešen je Trst. Kako škodo bi trpele nemške ljudske šole, ako bi na istih ustanovili slovenske paralelke. — Mesto, da razdeljajo otroke po abecednem redu v oddelke posamičnib razredov, naj bi jih razdeljali po narodnosti! Koliko ložje bi naši otroci napredovali na teh šolah, ako bi jim učitelj v materinem jeziku pojasnjeval in razlagal različne predmete! A za to se ne brigajo, za to ni sposobnih učiteljev na teh šolah! Kakor je bilo razvidno iz šolskih sporočil, se nemški učitelji pač uče laškega jezika, da zamorejo občevati z otroci ali glede slovenskega jezika se jim to ne vidi potrebno!! In tako se dogaja le prepogosto, da slovenski otrok ne more biti v šoli pazljiv, ker nič ne umeje. Kako daleč sega ponemčevalna tendencija na teb nemških državnih šolab, služi naj v dokaz še ta-le slučaj : Otroku je milostno dovoljeno, da sme po dve uri na teden, začenši v drugem razred"u, zahajati v slovensko uro. In še vtej ,,slovenskiuri" jim učitelj govori izključno nemški!!! Zraven opisanega so pa ubogi naši otročiči izpostavljeni še drugim šikanam. Voditelju neke tukajšnje neniške ljndske šole je gotovo znan slučaj, ko je učiteljica laške narodnosti na nekem spričevalu slovenski nč" prekrstila v laški ,,ch". Znano mu je gotovo tudi, da je prav ta učiteljica izročila otroku boljše spričevalo, ko se je mati pri njem pritožila, kar je pač sila redek slučaj. — Roditelji dotičnega otroka so večkrat povprašali imenovano učiteljico, kako je z otrokom, in uciteljica je bila vedno zadovoljna z njim. Od onega dneva pa, ko je bilo spričevalo podpisano se slovenskim nč", ni manjkalo tožb in kazui in stvar je šla tako daleč, da je otrok dobil tako slabo spričevalo, da je moral roditelj posredovati: vzel je slabo sprieevalo nazaj, in otrok je prejel — boljše! Gospoda moja! Pri znanem dogodku v Vrešnu se je zgražal ves svet o brutalnem nastopu nemške vlade napram poljskim otrokom, ki so bili ravno tako prisiljeni moliti Boga v nemškem jeziku. Takrat smo sklepali in odpošiljali izraze ogorčenosti bratom Poljakom in ves parlament je bil po koncu. A tu, gospoda moja! Tu pa molčimo, kakor da bi bil Trst tam kje v bližini afrikanskega mesta Timbuktu ali pa v republiki Liberia. Slovensko časopisje zre malomarno ves ta boj, ki ga bije Slovenec v Trstu za svoje po ustavi pripoznane šolske pravice. Edini easopis, ki opozarja novinarski svet o tem nemoralnein položaju ljudskega šolstva, je list »Edinost." Slavna skupščina! Kaj pa državni poslanci, vsaj je njih sveta dolžnost, vprašati vlado, kako in kaj ? — tako vprašanje ima marsikateri izmed navzočib. 0 pač! Ti so storili ogromno! Edini zastopnik istrskega trpina, g. prof. Spinči. je — spomladi — ako se še prav spominjam, interpeliral ministrekega predsednika pl. Korberja, kje tiči znani rekurz o tržaškem šolstvu iz 1. 1899. Pl. Korber se je podvizal takoj, da dobi g. interpelant primeren odgovor — a čujte, gospoda moja — odgovora še do danes ni. V proračunski razpravi sta se dotaknila tržaškega šolstva dva slov. poslanca — ako se Se prav spominjam, g. dr. Ferjančič in dr. Žitnik. To je bilo — po mojem znanju vse, kar se je storilo za tržaške Slovence. Pred kakima dvema mesecema je bilo čitati v slov. časopisih, da je rekurz o trž. slov. šolah rešen, da leži na mizi min. predsednika, ki ga pa hrani le kakor strašilo za Italijane. Mestni svetovalec g. dr. Gregorin je vporabil to vest ter je pred kratkim interpeliral v mestnem zboru vladnega namestnika, koliko je resnice na tej vesti. In dobil je odgovor, kakršnega je bilo pričakovati. Odgovor se je glasil: Tuk. namestništvo ni dobilo Se nikakega obvestila o.d osrednje vlade o tej zadevi. Torej smo ravno tam, kjer smo bili 1. 1899. — Gospoda slavna! — Pred kratkim mi je prišel v roke neki odlok visokega c. kr. dežel. šol. sveta kranjskega, kjer se nahaja tudi sledeči, jako značilen pasus: Unter den gegenwartig bestebenden Verhaltnissen erscbeint es in erster Linie geboten, mit allem Nachdrucke auf die genaue Durcbfiihrung der bestebenden Gesetze und Verordnungen bezw. Erlasse beziiglicb des Volksscbulunterrichtes hinzuarbeiten u. dadurch eine sicbere Basis fur die weitere Ausgestaltung des krainischen Volksschuhvesens und dessen organische Weiterentwickelung zu fmden. Gospoda moja! Tudi miv porabimo ta nallen Nachdruck", da pomagamo tržaškemu trpinu-Slovencu do ljudskih šol, za to pa predlagam sledeči resoluciji: ,,Upravni odbor nZaveze avstrijskib jugoslovanskih učiteljskih društev" kakor tclmač avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, zbranega na glavni skupščini dne 15. avgusta 1902 v Trstu, prosi: Visoko ministrstvo za uk in bogočastje blagovoli takoj rešiti protest slovenskih tržaškib starišev, ki je bil odposlan dne 7. julija 1899. visokoistemu radi slovenske ljudske šole". Državnim poslancem pa naj se pošlje tako-le pismo: nUpravni odbor nZareze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" kakor tolmač avstr. jugoslov. učiteljstva, zbranega na občnem zboru dne 15. avgusta 1902 v Trstu, Vas najuljudneje prosi, da blagovolite nkategorično" zahtevati od ministrskega predsednika, da reši utok, vložen od slovenskih tržaških starišev radi Ijudskih šol dne 7. julija 1899. na visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogo.astje. — Ob jednein se Vas prosi, da blagovolite zastaviti ves svoj vpliv v svojem parlamentarnem klubu, da deluje slavnoisti na to, da dobe tržaški Slovenci potrebnih ljudskih, kakor tudi srednjih šol, ki mu gredo po božjih ia človeških postavah." In sicer naj se tako pismo poSlje načelnikoma kluba slovenskib naprednib poslancev in centruma, poslancem Spinčicu, Voltihu, Sokolu, Černenhu, Seitzu, Kasparju, Schreiterju, Klofaču in Breiterju. Te predloge je skupščina soglasno vsprejela. S tem je bil zvrSen dnevni red glavnega zborovanja.*) Predsednik se je v svojem zaključnem govoru zahvaljeval poročevalcem, došlim učiteljem-tovarišem, Slovanski čitalnici, tržaškim in okoličanskim Slovencem, posebno pa pripravljalnemu odboru, ki je vse tako lepo pripravil. G. nadu.itelj B aj t je izrekel zahvalo in zaupanje Todstvu. Zadnji se je oglasil še g. Porekar nastopno : Izvršitev današnjega zelo obširnega dnernega reda naše obč. zbora je zelo pomenljiva zabodoče postopanje nZaveze". Pred vsem se mora spoznavati skupnost napredujočega našega učiteljstva. V miru in slogi naj se izvršuje naše delovanje. Duh skupnosti, kakor se je očitno pokazal na tem zborn, naj nas vse učiteljstvo veže in za bodočnost krepi v boju proti protivnikom. Delovanje našega predsednika moramo pripoznati ter istega zagotoviti naše vsestranske podport, da se lahko pošteno bojuje za naše srete pravice. (Dobro! Dobro! Živio predsednik! Živio vodstvo! Živela nZaveza!") *) Šegovo poročilo o učiteljskem,' diaciplinarnem zakonu, Strmakovo in Ganglovo poročilo bomo_priobcili v prihodnjih številkah. Uredn.