Uf>orabitega . s Polžilote
" kupite ^
Varnih *am0 ,ubr«kanti ,2delaiiina vodnj osnov,. Razna
kot so otroško olje. vazelm,
Iri	j
pa poveča možnost
anonimni aids test Mikrobiološki institut te I.:061/1403-042. in 139»


Zasanjani homoseksualci
vemo. da so hamo5eHBM$J0i;í}Gí<aj različni ljudje, da so pravzaprav taki kot vsi ostali ljudje in da jih spravlja pod isto Kategqri|q ?golj ■Te za isti spol. Lühko so dobri pa tudi zlobni, spet pošteni in tucfi nepošteni, prijazni neprijazni itd. Toda obenem vsi poudarjamo, pedri taki pa takl.. Kaj ni torej mogoče, da imajo homoseksuaJoi zaradi svojega življenja, svojega položaja v dru/bl, svoje okolice.,. ufwte lastnosti alf poteze, ki so nekako bolj poudarjene? Redimo., da so veci|ffla; samski - to pomeni, da Imajo denar predvsem zase, a h ko pomenitó, da so prece} darežljivi. Ali res? Homoseksualci svojo usmerjenost v glavnem skrivajo, se z njo ne sprijaznijo, -so, dn otóRcfá flifcOftflftftt ve b'fijtfrdvm spolnih¿Qljah, obenem pa:zMjo vee&j v strahu, da bi bih odkriti.. To obenem lahko.pomeni »t bili radi y .KorrótfOóbrib odnosih(:$ svojo okófiftó, da bi prilitlblJOni. da ja ne bt Kak sum pacte» prav na njih, Zatoiej znajo biti do «meter o okoltezcio pnjSSivdpbfotljivi.in.^eda tuditiarcžljivi Parežijivi morajbBltFtudrdo sebe, k^ti deteti morajo dober ytšs\ jgJedom, bíú;%ov mateMdiini ctobrinam» morajo po eni strani premamiti straight okolico (u&lcd v dfuzbi¡ po drugI pa svoje ljubimec L D8režijltf®c»a}e3r.bHi torej tuili do svojih ljubimcev vsaj v času zveze (čeprav samo eno noč). Ali pa so darcžlMfttf* Oo- ostalih '55uaJcev? Tu'l^8|'|f<l.H'no. -da ciastl .manj. Zakaj? Prvič, ker tPh ni treba premamiti, speljati na drugi t»r, kot reetmo sorodnike. so.sc.dQ »	v službi orugl^ ker so tiprttfli ah šele bodo Ijubimcj, Ijubčki.., tri tretjič, ker je ¿a vsé Qsitaíe razloge potrebno toliko .densija.
^fi za ta namer« preprosto zmanjka ali pa ga <e enostavno škoda, Sklenemo lahko, da homoseksualci niso kaj prida darežljivi homosfckbuaici sprtimi To je verjetno tudi eden od -azlogov, da je družabnost na homoseksualni sceni kaj slabo razvita»! prijateljevanje itd/Nekakšna dvoličnost homoseksualcev 'torej navidezna heteroseksualnost fn skrita homoseksualnost) se odraža • ^víSerrh íastntípífi vedenju m sploh funkcioniranju v svetu. Tako vam bo straight folk za kakega Upa, za katerega vi veste, da je gay, ^ je prijazen, dober n sploh, vj pa ga boste poznali v povsern drugačni luči. Med bolj-razgledanimi celo velja, da so homoseksualci ^su gayií zelo utajeni, fini; prijazni, družabni, darežljivi itd , medlem kc prav dobro veste, da so na sceni pcpGlnoma drugačni. xe so verjetno tisti prav: vzrok te dvoličnosti - dvoličnost?, ki bije taje »menovai lepše: zasánjanost íiorhóseksuatcev. Z$sánjanosi. * da ruso povserttOfta tleh. na zemlji,-ampak nekje v lebdečem stamu. med enírn in drugim obra2om. Seveda so lahko strašno realni, zvezi s položajem. kariero i^ateriainimi dobm ami - lahko so /rHn praktični in sposobni (svetleč in sposoben obraz pnkriva ortega drugega, kiše ga sramujejo*. In prav homoseksualnost je polje njihove zasanjanosjj. Kako to razložit»? vzemitáp si predah da sí homoseksualci ustvarjajo nekakšne ikone (to je skoraj bolj značilno za gaye k®za lezbijke). navadno 52 popularnega sv^aplma c ^sbe (ikona mora seveda biti Želo uspešna tudi pri splosni publiki h Za te ikone je pogosti) značilno. da;prlpacfa|o straight svetu in gayi :a*o izberejo str.nigjit ženske i kdo ve. ali ni tudi to dejsrvo plod tiste :u<o\icnosti ali zas an j ari osti i. Če jemed tujimi taka Madonna, scenskimi Heiena Blagne. Slovenski gáyi stavijo na njo. Zakaj: je popularna ih uspešna istavaje kolikor toliko vanva). je ženska í ni clij « spol n e usmerjenosti) t je malce drugačna i s svojim pretiravanjem ne povsem na trdnih tlelvkar je sorodno homo duši), una všečne • ne pretézfce ne izstopajoče; in seveda zasanjana besedila (kot nalašč za trpečo sknto gay duso*+ ki kot nalašč pojejo o moških. Če ri.la pogledamo počez, lahko vidimo, da so seveda ljubezenska in da se ves cas vrtijo okoli samote, solz. žalost), sanj oziroma ze*ja csnmov. Ona je sama m sanja o svojem princu, ali pa se žalostim solzi, ker je on odšel, ona pa še vedno obuja spnmine na neko srečo % še kar naprej	svojem samskem svetu). Le včasm privzdigne nos (ker ji je zadat krivico) m plane drugemu v objem. Podoba neke
¿ubeznije sevedá všečna marsikomu prav prilega pa se zasanjani homoseksualni duši, kf o ljubezni bolj sanja kot ne, kajti sknvašfro ira. ki jo onemogoča udejanrti. Besedila. m jih piše Helena, so zgovorna. Moj mornarček ji pise vroča pisma, da jo čaka, da misli samo ¿3 mu srce gor* fe za njen poljub in da ji bo nataknij prstan nat. Ena solza, ena želja je objokovénje za zgubljenim ljubimcem. Ko ugasnejn nenadoma vse ustavi se/ zaprem oči in vem v meni si ti / ta želja že pozabljena / Je dolgo mo prebujata j za mene nov je dan / ko vem te imam," Mamin sin: "Ena sama želja v ment živi / da goreči bi moški / v naročje mc svoje dobili" Ne vidijo drugi ljudje- ,:sama sem ►f^arn le nate vse noer Adijo. piši mi: "Vem, da zopet bom ostala sama /..,/ ko zaprem oči, ljubimec moj spet zaživi," Podobne izjave Üotq tudi v ustih i njenih pesmih, ki so jih napisali drugi tekstopisci - zlasti glej Sama; "bil si kot pruic iz mojih san] /. ./ 2daj Ko ostala
sern sama ... / prazna obala mojih sanj*. Se za ta posodila trdimo, da so plud nekega stvarnega pogleda na ljubezen, na zívíjenje? Nikakor ne - gre za idealizirano, napihnjenu. k. sanjsko podobo ljubezni. Kj jo seveda kot nalašč- ¿0 zasanjane duše ki se z realno ljubeznijo težko spopadejo. Ah lahko ugíbawo, filmi (ali; romani) so homoseksualcem najbolj v sec? Gotovo gre za romantične štonje, zasanjane srčne izlive, za odnose, po katerih \i nad tlemi iebeteče srce (glej Maurice). Življenje homoseksualcev bomo zfanka razdelili na tisto znano dvojico d;üsa (a^i srce j in telo. seveda svetla, drugo temno (sknvano. sramotno).. Prva je ljubezen, čustvo, dfugo seks. Ta poia sta pri zasanjanih takorekoC ne2tiruzíjiva. .»¿sanjani vselej hrepenijo po ljubezni, dogajajo pa se jim ^amo seks«. Če se njihova zaljubljenost nekako uresniči, kaj hitro ugotovijo, bsto h že hrepenijo po nečern drugem, kajti ne morejo brez tega - se pravi brez te žasanianosti. ki naj fópilTi prinesla nekaj nerealnega, pa vemn. ca v realnem svetu, odnosu, nerealno ze po definicij rie more obstajati. Vztrajanje v zasanjanosti homoseksualce vodi •:■ prikrivanje lastne usmerjenosti, y|||alen odpor, da bi zaživeli iealno ^v svetu in v ijubezenski&m odnosu), v stalne sanje in hrepenenje > neki veliki Ljubezni ter seveda v stalné seksualne avanture Srce in telo ^a vztrajno ločena, v zaljubljenosti (bolj sanjski kot raalni) Reduje telo, v telesnosti pa nekako odpoveduje srce. Problem, večinoma seveda plod tisočletne tradicije in dobro znan vsem ijudem. pri homoseksualcih prignan skoraj do absurda, ki homoseksualcem pac onemogoča živijenje. kakršnega živijo - in s katerim seveda nekako niso zadovoljni (biti nezadovoljen v neki sfóJnj lazdvojenosti paje nekaj povsem razumljivega» naj je se tako boleče).
B.M.



1*< pripravljamo posebno publikacijo ob desetletnici homoseksualne organiziranosti, vas vabimo, da nam pošljete svoja razmišljanja, poglede, (deje. fotografije., o vs^rn tem času. o scem. o svetem oseonem ŽivpnjU, spremembah... vse od 1984 do danes
H < i	"""	"	"	-	'	¿r	" S /
.. X : •
Opravilo
\ deveti številki Revolverja je pn intervjuju z berlinsko aktivistko Iro Kormsnnshaus prišle do objave fotografije s pohoda v Berlinu. Ki f» bila posneta za objavo. Zaradi te naše napake oziroma nesporazuma se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
il
3 žefotti
6 tlom svet
16 intcrvp* ¿klen**" FHnterič 19 hit- Tcn*uxž Domte&V
20 h 11tntt / «sfw * rerrtstrnstt: vttmpirke
23 Joto: Fronte FUUer 2 V se fes: lezbijke in ciitls 28 itrlettju: SvetUtna Slttpšcik 32 Jecin Genet 33 tliva: Let* lJeltrt-it* 36 bj-einjc: Anntz CISenos - Tuš 38film: Lztcfoino Visconti
O ft^tlttfi/i/ti 42fantazije + JMatlonnti 46 se fes: spolno prenosljive bolezni 48 konta kt
«i/.v/o/ '///"tr/. /4hw<' S/ft-inkle,
lezzbičrt** umetnica
Ljubljana (IV.nad., soba 404), tel. 061.1324.089 (ob torkih nS " ?1'"tako moške kot ženi*e. Naš naslov je: Roza klub, Kersnikov publikacij, članarine (2000 SIT za 93/94) ali prostovoljnih prilevE?.^^ 13" ^ fa* °61" 85. žiro račun za , lo posam* Roza d.sko. K , na Kersnikovi 4, vsako nedeljo od 22 do 4,1' 50100"678-4434., Revolver, evija s homoeratlčnim nabojem je reviia Rö7» kh.'h Metelkova - , ši vojašnici na Metelkovi ES
¡ÄÄÄttr? ^ ÄdUSje' naSt0Pi'	P°ß°vorL. Magnus Mub: vsa, dan po 20,0 (ta
Projekti: omoseksualnoi^to, fvlSiSi ° ^
Tabori: Mete.kova 1.6 6, Pink tabor 21. ? JBr°SUra: ^bične organizacije v Sloveniji-Založba Skuc-Lambda vi Fnnranit- •	J
REVOLVER, revija za kulturna in pol r..................................................J® Pravtako odPrt za težave, stiske lezbijk.
© ¡volver, 1994. Vse P Jce ¿r h^329"185' Tehn'™° ureja, t |a M°7et,č' Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 6 Prjdržuj si pravico „o*^T® Xe ali Sm^ffSST	Usec- T'Sk: Gra,ična delavniM CUH "S m vselej stališč uredništva. Ob ava p SCev' Ä2 8,i Članl Wspe nTÄ,-♦ ^ >& M>e" samo s Pisnienim privolj£ ^ " J' osti. Prispevki v viji nisfhonoriS Ä ' ™del0V' ÄST M"enja avt0*ev * 30 0sebn8 ' ' ,."5 prometa pro,zvodo °n°"ran'- Po Ministrstva za Sir S'h °Seb in or§ ne Izpričuje nj.hov sek; ^ _____ ^formiranje sod, revija med proizvode, za katere se plačuje 5% da**
kazalo
Revotveraši!
-- - le1 delež prispevkov v žehti očitno i r mozaičnem j (samo)dokazovanju kat-5 Katera življenjska pot je greha vred-Bg-ac- česar bi se žehta v prihodnje mimo ■■errovala glavno pranje (in uvodnik pred-seredai, naj moja mala porivala le no • * teh akordih, A gospodinjska opravila a- i k stvari. Kot je bila Desetnica svo-MDiiij za svoje starša in je šla mala zato od hiše, je menda deseta Revolverja tudi. Kot se tej stvari streže aiski maniri: "Čestitam71, če prav avado piesenečanja s praviloma tri starimi dogodki. Nazaj v prihodnost: iMMtt člankov na revijo je prijetno pre-ie >n zasluži pozornost. Malo manj krat-bealec si sicer želi bolj razpoznavnih i nekoliko manj ukvarjanja s samim i z:~:'<a razvoja potpurija z eksplozivnim :nenom se čisti in obeta več tiste-I r iranjka tako predpranju kot glavnemu optimizma. Saj ta ni zgolj v domeni
IGG
Vaš do sedaj zvesti bratec Matej t.	Mariom, Alenom in Aleksandrom pa
naj se na revijo naročijo, da i ne razglabljati o tem, kdo jo kupuje v ■ ne. Kost je vržena.
H oja pot iz teme spoznanja
-e i i ker je ravno takšno vreme, kot -ir-fg resnice, sem se odločil, da vam Gs sestavek, sem prebral članek Jadrana, ki se ml bizu, čeprav sta najini zgodbi precej Sedej bi se mora! vrniti na začetek ot, s o sem pričel spoznavati, da mi je H ovadbe bolj všeč kot pa vsa dekle-.n srečal. To je bil cas, ko sem kot in k gulil klop v sedmem razredu. Bilje no smo si zače kupovati revije, ki so oglase za taka in drugačna srečanja, j m. tam je bil tudi oglas, ki me je tako S sem si fanta, ki je to objavil, kar živo al, kako počneva te stvari. Javil se ■m. kje pa toda to sem si predstav-s&'~ se igral sam s sabo.
ikušnja s fantom je bila leta 1989 Ustom) počitnicami, z mojim prijateljem, ipptzei pobudo In ni bilo dolgo, ko sva bila ■ Vegovem stanovanju. Staršev ni bilo r tako sva se lahko igrala, bolj točno, on ^a- z mano, ker je bilo to meni tako novo da sem bil večinoma pasiven. Svoje »t fe bilo nerodno povedati in tako se je odnos, ki pa seje vse bolj ohlajal, S pa ni nihče več omenjal teh najinih Tako so se por... ce 'ztekle in vstopi! 3sr razred osnovne šole, K-5*o leto n "¡em imel niti enega partner-r <e bila ta stvar med nami še dokaj nez-udi to leto je minilo in vpisal sem se v i« I mariborskih šol. Dobil sem sobo, pričanje, ki sva si ga delila s simpatič-jentom, v katerega sem se takoj zagle-mu seveda nisem povedal, dokler... ir se nisem prvič javil na net< oglas, ni in ni bilo, potem pa me je on ne-iir-e začel zasliševati, če je to pismo (moj na oglas) moje. Mislil sem, da je to -■evje našel in me sedaj hoče zz. ,ati. sem menjal kot kuhan rak Ko pa je
■ I
prisedel k meni in me objel, mi je postala jasna še tako nemogoča ugotovitev, da je on avtor tega oglasa. Potem meje popeljal na sceno in v mariborski lokal, kjer sem sčasoma spoznal nekaj ljudi, somišljenikov. Seveda sem naletel tudi na bolj sovražno naravnane, na katere me je že prej opozori moj prijatelj. Da, on mi je bil prvi in najboljši učitelj v ljubezni. Nekega dne sem po nakljuCju spoznal nekega gospoda, s katerim sem imel ie dve bežni avanturi. Ker sem v mojem dijaškem mestu lahko žive! bolj sproščeno in svobodno, se mi je ta način Življenja zdel tako dober, da sem ga zelo pogrešal, ko sem prišel za konec tedna domov, kjer sem se počutil tako osamljenega. Največje težave na moji poti mi je predstavljala mama, ki je mojo drugačnost odkrila, ko je brskala po mojih stvaren, medtem ko me ni bilo doma. Kriza, ki je nastala v najinem odnosu, je bil huda. A sei jo prebrodil ob vaši pomoči in tako spet malo lažje diham.
Tudi "izdal" sem se že - to besedo dajem v na-vednlce, ker zame glagol 'izdati' pomeni kot povedati nekej slabega. Najprej sem povedal prijateljici, ki me je najprej zelo čudno gledala, potem pa meje brez besed objela in vzdihnila vau! Imela meje za največjega junaka, kije tisti hip lahko sploh obstajal. Kar verjeti ni mogla daje največji Casanova v naši družbi lahko gay Tu moram pojasniti, da sem punce osvaja samo zato, da bi se pokazal pravi dec, da b skril resnico, na katero sem sedaj ponosen Ona mi je s tem prijateljskim objemom dala moč, da sem o tem spregovoril v internatu, v naši klapi in v svoji družini. In sedaj - me boste vprašal Sedaj nimam partnerja, pa saj sem še mlad in lahko počakam. Moram pa reči, da sem lahko srečen, da sem to, da sem gay, odkril ob tako dobrih Ijudjeh, ki so mi seda >e vedno v lepem spominu.
Tomaž
Lepo pozdravljeni, dragi prijatelj
B
Danes sem se odločil, šele po dolgem odlašanju, da vam pišem. To se je zgodilo po tem, ko sem premlel še zadnjo številko vašega in našega Revolverje. Prisrčna hvala za ves trud. Meni in ostalim veliko pomeni Komaj čakam vsake nove številke in se s veselim. Za njo se moram še posebej potruditi. Stanujem v malem mestu, ki je sicer bogato s tremi kioski, ampak revijo Revolver lahko kupiš samo v enem. Na žalost me še v tem prodajalka pozna. Seveda pa jo prelisiči tako, da po revijo pošljem koga drugega ali pa grem ponjo v Maribor, □a se vam predstavim. Ime mi je Marjan. V tem kraju ži 'im zadnjih deset let, prej pa sem živel po več mestih v iloveniji. Prihajam že v tisto starost, ko se reče, da srečaš Abrahama. Nisem več mlad in ni mi žal za to. Vseeno pa mi tudi ni. Leta preveč bežijo. Torej živim in delam vtem majhnem kraju, mi pravimo, daje kmetavzarski. Sem prihaiajo ljudje z dežele po opravk h in v službe. Četudi bi si želel, ne morem narediti nikakršnega "komouta" (izstopa) v tej okolici, Imamo poštarja, kije zelo primitiven. Če se mu zahoče, tudi pisma ne dostavi na naslov. Tu imam nekaj prijateljev, veliko pa jih ne poznam. Pravijo, daje precej mladih. S prijatelji mojih let se včasih srečamo, kaj popijemo in pokramljamo. Večina od njih ima stalnega partnerja, kar mi je zelo všeč. V parih skupaj živimo, namo svoja stanovanja, svoje življenje.
S svojim partnerjem živim skupaj že od leta 1982. Zelo dobro se razumeva. Večkrat sva se že pogovarjala, da bi prišla v Ljubljano in obiskala disko v K4, toda imava oomisleke. Sve že prestara za to. Sedaj sem prečital v Revolverju, daje nekaj upanja za prostore na Metelkovi. To bi bilo zelo lepo. Nekoč, v moji mladosti, smo moraii hoditi v Graz v disko Toleranc, Danes mladim to ni potrebno. Skrivati smo morali svoja nagnjenja, da ne govorim o problemih z domaČimi. S partnerjem sva imela to srečo, da sva bila vedno daleč od doma. Strinjam se z gospodom Aleksandrom. Tudi meni ni všeč obnašanie gayev brez vsakršnega moralnega predsodka. Mi gayi moramo >e po-sebaj paziti, da si s svojimi izpadi ne delamo slabega ugleda. Biti moramo ponosni na to, da smo gayi. Tudi jaz nisem puritanec, vendar v moji mladosti takih izpadov ni bilo. Srečni smo lahko bili, da smo se sploh lahko mirno nekje srečali, na obali ali izletu, ker v nasprotnem bi nas lahko celo linčali Torej bodite mladi in lepi in veseli, vendar bodite tudi možje, ponosni in včasih tudi pokažite svoje dostojanstvo, ki si ga vsak človek zasluži. Imeli boste pa tudi spoštovanje pri drugih. Istospolne zveze so tudi lepe, če so stalne. Če se ne leta od cveta na cvet in izbira nekaj, kar na koncu ugotoviš, da morda ni in nikoli ne bo. Potruditi se je treba in poiskati partnerja, ki je morda tu, a ga ti ne vidiš. Samo malo truda je potrebno in dobre duše, rtoja generacija ni bila toliko izobražena kot so ahko mladi danes. Takrat nismo imeli na razpolago kakršnekoli literature. Le edino knjigo, Dečki (F.Novšak), ki je bila v slovenščini, smo si naskrivaj sposojali. Kdor jo je dobil, jo je prečital kar v eni noči. Toliko smo bili lačni te literature, da smo vsak zapis ali pripoved kar požirali. Večkrat smo kar sami nekaj napisali in si izmenjavali. Pri tem je trpela slovnica in pravopis. Toda bilo je nekaj našega doživetega in nas je držalo , okonci,
V mladosti nam je bilo kot gavem elo težko. Bili smo preganjani. Danes je veliko lažje. No, Slovenci še dolgo ne bodo (ne bomo) tolerantni do istospolnostl, to je sigurno. Omenil sem že, da je naš kraj zelo "kmetavzarski", V moji generaciji pa je kljub temu bilo veliko gayev iz tega okoliša. Bili so to predvsem fantje s podeželja. Iskali so sebi enake prijatelje, vendar jih je okolica in domačini velikokrat pogoltnila Še posebej zato, ker so mnogi bili revni. Poročiti so se morali in imeti otroke po starem cerkvenem zakonu. Kakšna žalost! Veliko jih je vstopilo v zakon in nato imelo otroke zaradi ljubega miru doma Sami možje so bili obsojeni na zapor v zakonu. Nikoli si niso upali izstopiti. To bi bila velika sramota. Mnogi so žalostno končali v pijači ali s samomorom. Nekaj sem jih tudi sam poznal, Zelo mi je žal za vse te lepe fante -može, ki niso imeli te sreče kot jaz. Vdali so se v usodo s svojimi mehkimi srci, mnogi brez izhoda. Bili so gayi brez duše. Koznam primer: Fant se 'e moral poročiti. Rodili so se mu trije otroci. Žena je umrla v prometni nesreči. Dolgo b ostal sam. Ker je postal kot vdovec svobodnejši, si je medtem poiskal istospolnega partnerja. Noro seje zaljubil pri 36-ih letih. Partner jih je imel 30. Ker so trije otroci zahtevali oskrbo, mi !e partner veliko pomagal. Nesreča je bila, daje bilo to na deželi. Okoliš je hitro opazil novo družino oziroma "Ijubčka". Pričelo seje gorje. Ponoči so jima vaščani porazbill vsa okna. Prišla je policija, zasliševanje otrok, partnerja in gospodarja Prišla je socialna, pisali so časopisi. Otroci so morali v vzgojne zavoae.
jpohta
Vzeli so mu vse. Partner je odšel nekam v Zagreb Zgubila se je sled za njim. Sam je posta p mec in neke zime zmrznil v jarku na njivi. Bil je star 39 let.
Danes je mladim veliko lažje. Lahko se uprejo. Lahko grejo svojo pot. Izberejo si prijatelja, ki ga povabijo na dom, pa če se starši s tem strinjajo ali ne. Lahko se sprostijo doma, v Roza disku, pa čeprav le enkrat na teden. Torej ponosen sem na svojega partnerja in nase in na najino Istospolnost. Mnogo sva pretrpela, bilo je težko, vendar sva bila srečna in to še vedno sva. Vsem mladim želim, da bi v vsakem prijatelju gayu vedno videli samo človeka, ga spoštovali in ga razumeli, pa čeprav je malo drugačen od njih. Ni nas toliko, da bi se lahko sovražili med seboj. Gayev nas je malo in moramo se spoštovati. Tu je še ta strašna bolezen aids, zato vas rotim, da živite razumno. Ne menjavajte kar na slepo partnerjev. Življenje je preveč dragoceno. Prehitro ga lahko zapravimo.
M.
Dnevnička zabeleška za moje prijatelje emigrante (III)
Homage gay Beogradu (odlomak)
1. Nenad Rackovič
itrah. Strlndbergovski oblači. Bez vazduha. Spuštaju se. Drveče kuči. U Tašmajdanskom parku. Posmatram prijatelja, veoma talento-vanog beogradskog glumca, kako propada. Dvadesetpetogodišnjak čije se telo gotovo ne-primetno deformisalo, čijl duh, zbog ozlojed-jenos i nemoči zaudara na trulež, sveprisutnu truležu krležijanskom blatu i dugoj noči na mračnom Balkanu, čiji provincijski "spokoj" prepara zvuk voza, rasklimanog. Sedimo kraj crkve Svetog Marka. Oblači kojih se bojim. Zloslutni Iz zeludca izvire osečaj da kraja nema. Gledam ga kako propada. Komentarlše ljude oko nas
■ikakva umetnost više ne može da do ie taj intenzitet življenja, našeg preživljavanja u ovom ludilu... U ovom parku smo proveli toliko vremena, to je naše mesto, kaže. - Bilo, kažem.
Niz Takovsku, kroz Lole Ribara, pored "Politike", prema Domu omladlne. Hodamo U jed nom pasažu, u dvorlštu, u bližini, stoje dve skulpture: starac sta štapom u ruci, Izliven Bez ikakvog izraza njegovo lice me posmatra Sa stapom u ruci. Ne bojim ga se. Preko očlju mu je nevidljiva paučina. Tako realan. Tako živa skulptura skamenjenog mrtvaca. Druga skulo-tura. od sitnih drvenih, najcrnjih, kao ugljenT sanih, fragmenata; tele sa krillma orla. Vlažna I toplo: iz pretoplih nozdrva kao da mu izvire vla-zan dah, životinj: i, možda i ljudski, običnl Stoj, čvrsto na nogama, bez ikakvlh držača vestackih. Hoce II potrčatl lil poleteti? Neče me ubiti. Dodirnuče Ne! Ako postojl pakao
ovde je. Dodirnuče Pakao Vlažan i fj? * dodir tog krilat, teleta, rodeno Tb oS
J Ue e rstarcT's2^™1 ""
užas	Sam Pada' dobr 'jno Ú
-^Sl^-f-^e, oriji d konzumirj , umetnost Ko ,M gU t3k° ¡kulpture. Počinje kfa"sta^v ma prSn'6 Krecem ka Domu omladlne ulazim^C!, Ju, pa pored Bitef t
»Aia
K,t™ k°^iCe- Č6kam šesnaesticu. Znam da odlazim. Moram.	1
2. Amarkord
Jos je tri nedelje ostalo. Dotle, slušam Be
moj bivši dečko pfe nego što le0"'00" "" je
Vič. pard^p^'s0tb0dan ,,ag0je"
Amstf i am dok ™	Je 1 0n ot'šao u
svesaka u kojima su""^6 K°Žne koric® sa
^kcpisi. kakoTih akše LnJ:g°Vl nedovršeni grantski kofer. Bože da i U SVOj emi" vldeti? Gde? Secam se ct ■ Se ponov° trijske ambasade	Jal1 smo ¡spred
aus-
°ugo smo čekali irT T ep Prečni ( in okruženi nimal^SleiU,)tran^L "K
■g ^tarbajterima" po zJleri U lma' Ug'avnom
Ni se, medjutlm, nisu £ h pr3vim srb" a". Patrijaršiji, zato štoTd w ^ Psuju ^ na sv°ja ¡mena, koja°e meS " niSU mt*" «^i ambasadu "mrske faSt iSpred ula- a i p<f r. valjda. Tako S ?'^varao
va|J^ - Sta bi bilo dT s ovo atrali- lroni5n°. seci' Savršen material t d6° pre par ^e-
prestoničkom ij ^njigu -pisma
,m°2® Prislužiti za d,ug0 ^rno situacija f K^u mi da sada h ^ odg°v°no mi Amsterdamu prevodi tu knjigu °emir0vie «
3. (Bes)kraj ili poslednja setnja sa njim
Tonem sve dublje u prošlost. Ajošje dvened« je ostalo do bega, odlaska, ispunjenja "pror čanstva". Vračam se na kraj maja. Oblači ¡zna Petrovaradinske trdjave: jedna naga žen« jedan andjeo i puno apstraktnih figura. Gledr mo ih. Božanstveno nebo. Smeši se. Ležm Z-om u travi, u bližini ogromnog drveta. V lepog dn/eta. Setio sam se Tolnaijevog "Čovi koga je obrijao slon" (što je Njemu bilo veo smešno). Govorim I Slamningovu pesmu " diči". On deo iz svoje role u De la Barcti "Život je san"... Onda nam je priroda - za mlada dekadenta vulgarna priroda, dosa< Jer nebo nismo uspeli obojlti u bodlerov * ljubičasto. Izašll smo iz Tvrdjave... - Oh, ozo* depresivus Ujvidekl utcak / Oh, te depresl novosadke ulice/, rekoh tu parodičnu reo kojom završavam jedno poglavlje svoje "Ha* cinogene proze". I, zaista, simulacija katarz« /duo/autistlčne duhovne harmon j poč® nestaje, da se ogoljava; njen plašt se rasi ' samo bledi? Čim smo počeli prelaziti most. W me 5, ni sam ne znam zašto, podsetio » poslednju scenu Pašovičešog "Čudotv< (predstava po Kisu)...
-	Gde bi nam kraj bio da smo sada u Ams* damu, kaže mi On.
-	Da poletlm?...
s*
homoseksualci

. fpojim emocionalno-ljubezenskem svetu ne gredo tako kot bi si želel jstaneim brez tipa, si vedno znova prikličem v spomin refren pesni So 9 So Uttie Time - Toliko moških, pa tako malo časa. Golo dejstvo, daje le toliko moških, ki me "čakajo*, dajih srečam in deiim z njimi čas, me jj t (*umernim optimizmom (kako idealistično!!!}. V takih situacijah me popade tudi panično navdušenje, saj sem spal sam, čas dramatično "«no in se zato strastno, zavestno in sistematsko vržem v mavrični t, fnrtania, štrikoi i kot tudi v druge vrste samo-promocijskih
ta s'tuacija deja-vu, podobna Čarovniku iz Ozef? V filmu namreč 3c1 [fiy išče srce zs prijatelja Strašilo, pesek v peščeni url pa rc oolzi ter približuje usodni trenutek konca. Po končan avanturi prebudi v domači postelji sama, kar se vse pogosteje dogaja «tako to?
t -anjkanja tipov (imenujem ga "sam v postelji") gotovo ne tiči v ■vomoseksualno usmerienih moških, ker mislim, da je le-teh - družbi tako v Ljubljani kot v Londonu, Lizboni ali Logatcu, see- da je mnogokrat popolno naključje, da naletiš na take ■ tudi dosledna uporaba formule "ob pravem časi na r--esiu (štrik plači, klubi...} ne zagotavljajo, da bom JAZ s j (rcajkoli preživel trenutek Življenja Skupaj oz :ma (kakšen se celo zbudil v postelji z njimi. Če razširim pojem "sam t a: ne pomeni, da ne morem {ne uspem) oziroma nimam *roseksualno usmer^ m fantom, pač pa. da sem zafu-'Prazno posteljo" lahko namreč del i le z gayem - emo-dostop1 -m moškim (oh no, what a queen!. Emocionalna angl. emotional availability) pomeni čustvena bit, per-Drofavljf=nost neke osebe, v širšem pojmu pa tudi nje-Pody language.
Buddies, Ethan Morden, ocenjuje pi em emoi stopnosti za fundamental™ karakteristiko gayev-*sr m straight- "...široko razsežnost p mov straight -ogcce ločiti s seksualnostjo, pač pa je ta ločnica kul-.g; kultura) Straight oz, homoseksualno usmerjen H^c sicer seksa z drugim moškim (op.pr.npr. Jeff aa ga še ne naredi gaya. Taka oseba nima * s,oje umetnosti ne reprezentativnosti, niti svoje rzcerstavlja se napadu na svoj emocionalni teri-c 3 ženske, krepko poini svojo denar, co n ■ nekaj svojih seksualnih potreb."
postane gay lele, kc postane dei gay kul-sftarialec/uživalec in se z njo identificira. r:gokrat izrečene opombe kot so: "On je sto sa^c poglej kako se obnaša/kako govori," sem ga v savni, ko ; strikal.. " napačne, le o homoseksualno usmerjenih primerkih -3 ¡si pobih. Najbolj tipično pri taki strai-ee-skalni populaciji pa je. da so ti mošl v svojih omarah (Coming out? Ne. p n oodc tam verjetno tudi ostali, nosijo - da ostanejo ljubko nevtralni; se m x.me kot so: Liza Minelli - "Kdo je to, Poletna noč "Prvič slišim!!'7 in i"c;bolj priljubljena) "Vse lahko delaš 3-z< ne me poljubljat na ustnice." < Sv ala bregova homoseksualnosti • sicer nemogoče potegniti, ker so "Poznaš Judy Garland?" NE, enostavno ni Obstaja le ost, ki se (ne) manifestira v ;hem spektru posameznika, emocionalnosti, percepcijl ali pa emocionalna nedo-«nofobija, ki prihaja iz naših j te eno, le z gay kulturo nas i' občutil! videl! spoštoval! ¡s ljubil! in napoln" prazne
	
	
■HM
miß Bf
Um n
S
Toma Rudolf
M. Derzaj; foto J.K.
GLS + Mire; ¡oto F f
e popevke v Roza disku
ir, d p potem, ko se na radiu izteče nedeja zvečer, odpre svoje duri Roza t * se vedno kaj ponuja, včasih tudi
11 že vdrugo imeli priliko videti tokrat olj nemajhni pomoči Miros.
o. Očitno so svoje naredili tudi C- eni t>ElKari&ki ritmi, ki so spet snrotnih poznojesenskih noč. ne ker LONELINESS IS A. HAPPI-
'__* dvoje je pa zelo lepo, smo se
11.1 Tudi decembra je bila r-y.-„~inili si jo bomo po začetku Dne-r «zoic ega filma, nad Magnusovim zavrfskal Kekec. Potem pa se je ne vrsto so prišli retro večeri-pr>i5 ?-n klasiki slovenske popevka v . — Kakor vam je pač ljubše. Ker je rumen, je 19. 12. prva. žarečlh lic pmr. oč nastopila štajerska lady -TER1Č. Kadar sva skupaj, vedro e - ed drugim prepevala, zato smo udarjene noči očarani nazdravljali \a Čast božičnim praznikom ali pa jč teden dni kasneje, trrej zadnjo 1593. prišla do besede ŽENSKA PO ' in nova zvezda je bila lansirana. ] maČE smo prlčakaii novo leto na in reje bil tu januar 1994. 9.1. smo 2E j^go obljubljam nastop prve dame Dooevke, že sam njen prihod a oder giasno navdušenje.,, za vroč spre-r m sploh vsega je bila kriva MARI	Da pa smo Poletno noč slišali je t>iia kriva publika sama - in v e prepevalo kot morda se nikoli do-januarja so nas obiskali posebni n Franclsca Bedlam Rovers, in ker ia country se je vmes še plesalo. pustovali. Kraljica not je bila ELENA, tokrat kot Majda Sepe, ur ponudbe zimzelenčkov. F ,'ijetno so -.epozal ene Bele ladje, Šuštarski «tac -e ,e ujel... Majdka je pela. maske ••••>,,! ¡o Izbirala in TVS je snemala, kasneje, 27. 2., je širno občmst-. zano in skorajda prestrašeno do jH prvega "pravega" moškega Izva-' sku. Na retro oder je bi. povab-L*eO L ES KO V AR, je ob spremljavi s svojim še vedno šarmantnim nekaj tistih bolj In drugih manj an iz zgodnjih šestdesetih Dz račje za spremembo romantično, tudi wsn zvedene Strangers i'n the i ^ht... ■sc, pove jovsem primerna melodija Br m tzdušje. pa tudi za samo tisto noč omeniti, daje na Kersnikovo zašlo o&stovalcev koncerta Nirvane, torej r=v?ga in slavnega oa so vsi kaj hitro opazili aeveda v Roza disko je Blame z MTV-ja! * »aofda zamikalo, da bi nas naslednjič vi, če ste zamudili že navedene aoriiu, ko bomo vtem disku imeli
fsamo Heleno Blagne (original naju, ko bomo 29.5. s festivalom popevka praznovali peto obletnico
Zčnska pc 30. foto J.K.
Pust; foto F F
Trt težka vprašanja
Ali imamo: r.iiV ščerio? Vsekakor ¿e o rtjej ne: p rest an ö. ■ go vori; rt.. to je že neke vrsto ob" sto;/ z dctočer.egs zfarr-o&» ■ ce^o .T-emi^ejiit izrnzimo gn i-ji *o v ob! ki zfi)fi>
;■ tpj6;;da 6 njej ¿overiš Vendar nisem vpra-f 6c.i. al. sen « -i, ,ii;nv*č, a i j\ rmamo. To jfir. čeprav v /vozi. vur.it* Cisto rvekai driigega: implici^j" ¿la ohišja reki Ko-ekllvni subjekt,- k gj »cflikuje r^Ka žel}a, k; je irpotnjuje -iek<: »^e al' prizorišči?, i možnosti za rtakO: zanimrvo dogajanje. A ker
■	domnevam, da: homaeiptjena želja oasfega [itidi; h-ez scenc, cii pn. da so tsst^, ||||j rečen;; 'sce-m", zp.nij ce:qrna -p r«v d^lgier
' način; in V posebnjh: pkofišeinah ali k:<.tko
■	iratn kc-/rovetz !u ujema ;> kakšn« žo:jo. I ah ko' y ed ri o u p r a ytč e no yprašam,':if
- '1' "'i'; ■ 111	ir	! '■ ■¿I rl " 'I'hrtif'"rf,t i~i	H ■ 'ivMv.v''¿C'"'	■£-V('.-|V.

•ort:: cao T. nš-rtj-
V okemščmah, kjer živimo, ni«n ■ I»-,!, čo .jc pijpit rmnota Č:tr t dr; ¡maj r>eh: lirsi /apri to |ko i je gosipedar. k i>e r?;j ris-
:rf;d gays -i svetom. <! ¿s sevt geycr'A, -rfrapÄ pbgosto vsemu drugo "(Ort. sami ri gayiki. nn "'slišč ¡kacd jih silo" imajo» o i k(l;ij, č'r; SptSh, »B^J-ru'/
'¡e-čtfu
imo, kar pao imamo^ ' Očitna se zelo'razlikujemo po ■ limo; in tu Imamo seveda co:o • . latentnib} front. Omejeni smo tako s tem, kar zisme ;Za svojo žetjo r a i.t vi sami,
noii'pp. I
kakor t odporom onih, ki želijo kaj; drugega. \iiRpoh so i.i/vijrt vse t:otj s«mii:> p-od:).^ soecifir.rc produkcije - trži se javno fmno-žteh&Hafiavo;' medijske izdelke, ikonografijo itn; Tako.SC stvar iaivpjo v svetu, .tn.to ' lcrca počasi dnl;ivrifno, 'iot;oS 'v ¿če fmamo.rekaj prcistorčkov/ ki. ji:r lahko're-,eemo: scena, ker se včasih tam kaj zgodi, revijo, časopis, ceio festival, da nedeljskega -disks sploh ne omenjam, fmamo ceio akcijo za ziakdnsko ureditev istospolnih življenjskih skupnosti. Povsod in vedno imamo tudi dosti težav. .
Do tega,Kar imam o. ne morem imeti; drugačnega kb-Zaskrhijer odnos. Ne zatD. Ker ¡.■i •> o čosa pfefflB.l.o: kc našte^m^tvefi:Jih je' viceti Cuvci! Prej zato, ker se mi vse zdijo tako pomembne. Kajti naraščanje nasilja in
Kar je morda v resnici pomembno prt vseh projektih, naj bodo posamič se tako nezadovoljivi, je ustvarjanje in širjenje socialne mreže/Mbrda pa te dediščine novih druž-:xriin /l>an zgolj ne	:k irabiti..
S

Majcka: foto J K.
dom in svet	Tomaž Simon
Giuseppe Bertolucci: Trenutne ljubezni
Igra: Francesca Prandi, Stella Vordemann TVSLO, 7. 1. 1994
Noč, dve ženski v sobi, napetost med njima... prostor je prenasičen z nju n prihajajočim poljubom.. objemom... razbohotenjem strast. .. toda... obe se ustrašita situacije in ena izmed njiju zbeži. Anna: "Na tej zemlji so nekatere stvari preveč težke; preveč zmedena čustva. Vse seje zgodilo tako nepričakovano..." To je uvodna sekvenca v delo G.Bertoluccija Trenutne ljubezni; brat slavnega Bernarda Ber-toluccija (Zadnji tango v Parizu, Zadnji kitajski cesar, Čaj v Sahari, itd., itd.) je ustvaril nizko-proračunskl film, v katerem minuciozno opazuje zbližanje dveh žensk, prej skorajda tujk, ki nenadoma začutita malo več kot prijateljstvo... in malo manj kot ljubezen... Študentki Anna in Blanca gresta na podeželje pod pretvezo, da bosta študirali anatomijo, resnica pa je, da sta tam zmenjeni s Cezarom, v katerega je Bianca zaljubljena. Drobni pogovori, drobni spori, volumni tišine... kadar se med njimi- i/idezno najmanj zgodi, se dejansko zgodi največ, kre i se občutje navezanosti, simpati-jice, simpatije... Pokliče Cezare in pove, da bo prišel šele naslednji dan. Zvečeri se. Anna in bianca pa zaigrata prizor, v katerem je Bianca I anca. Anna pa Cezare. Bianca ji (mu) ponudi vino, plešeta Bianca v trenutku statike izja "Ljubim te." rišina, trenutki nevzdržne napetosti (gre za moment, ki ga je režiser postavil na začetek filma kot uvodno sekvenco), Anna se nenadoma nastali situaciji ne znajde zato Bianci grobo (in lažno) razodene, da ve a je Cezare sploh ne mara. Anna: "Nagajala sem ji le zal da bi se otresla zmedenega občutji: ki se je kar na lepem začelo razkrivati v meni v vsej svoji jasnosti. Ustrašila sem se ga, branila pa sem tudi to nežno, komaj nastalo prijateljstvo pred težo, ki je ne bi vzdržalo " Naslednje jutro. Bianca je seveda prizadeta in jezna. Tedaj pa pride Cezarova ljubic; Daniela nekoliko avšasta koketa, ki je tu zmenjena z njim. Anna in Bianca postaneta zdaj seveda spet zaveznici, Danielo veselo vlečeta za nos jo med drugim strašita s svojo priljubljeno krastačo, bistveno pa je, da se preko nje še intenzivneje zbližata. Vse tri ga pričakajo na železniški postaji, njega spet ni, Danielajima zaupa da je noseča, toda ne z njim, nakar odide ' Anna in Bianca ostaneta sami Od njunega prihoda na podeželje je minilo nekaj vec kot 24 ur, obe pa čutita isto: zgodilo se m nic oprijemljivega, na površini je stanje nes premenjeno, toda v bistvu je vse drugače Ceza re postane nenadoma le še objekt ki jima te omogočil ; ¡zanje. Bianca: "Takoj si Ca a zm.slto drugega Cez. a, sicer bo sTraino do ocasno". Ir la: "Prvič v življenju sem za. čutila, da mi Je nekdo res všeč", Stemni se obe stojita pred hišo. Tedaj pride Cezare na aancmo pobud se skrijeta , medtem ko ju Cezare kl.ee, dojita ot :idu; med njima £
drhti v tem t9 " l™* >* 2a®ePe,a: "RokTti d ht, . y tem trenutku spolzi kamera proč in
Prepusti nač Ijevanje gledalčevi fantazi i
IISSSES
med njima, pa bosta označili kot hip 3 zmedo, kot nekaj, Česar pravzaprav sploh ni bilo...
Toda...	,
V • Djem najčistejšem in najglobljem totičku
duše bosta vedeli, da sta doživljali tiste edke redke trenutke svojega življenja, ko sta resnično Živeli, in ki imajo po neki čudežni, zlovešč, formuli lastnost, da ne morejo trajati dlje kot le - tren.
Petra
Naš klub
Organiziramo se en tabor, kije pra nI, mednarodn mešani i predvse' ' saj se bodo obnavljal: in urejal nmJ" a telkovi.	,on
Predviden termin je od l. do 14. ¡u ženci bodo prebivali v mladinskem not 1 J kar v šotorih na Metelkovi. Jedli bo niško hrano, skuhano v improvu ^ Tudi za ta tabor iščemo kuharje in kuhar '" Prostore želimo renovirati skupaj ¡našin* telji prostovoljci iz tujine n s tem \z (J™ tabora narediti večji družabr in kult gode k.	™
Potrebno bo prepleskati zidove, pobarvati in vrata. Zunaj tlakovati teraso za Po!etm posaditi travo in okrasne rastline . . m sikaj.
Vabljeni vsi, ki vas tovrstno delo veseli, rt bomo poskrbeli za vašo namestitev in pretd ter seveda Zfi !UR.
m j
■3
Kiparska delavnica
AIDS fond
Roza klub je odprl poseben fond, ki je namenjen predvsem pomoči HIV pozitivnim ali že obolelim za aidsom. V fond lahko daruje vsakdo: organizacije, društva, podjetja pa tudi posa-mezniki.
Žiro račun: Roza klub, 50100-678-44343 (?» fond)	1
Doslej so darovali: Občina Ljubljana-Center.
Karantanija^ 3n' §P°rtn° Za vse prispevke se iskreno zahvaljujemo.
Umetniške duše se bodo lahko posveti izdelavi skulptur v lesu ali kamnu, ki jih postavili za stalno, v prostorih ali na vrtu bod-- dale trajen pečat prostorom in ok_ Vsi, ki bi želeli sodelovati pri postavitvi te fo«. vive, se nam pravočasno javite, da priskrOin* potrebni material.
Pred obnovo bomo potrebovali tudi pomoč tekta, ki bo naredil načrte poletnega vrta in hoda iz notranjosti na vrt. Arhitekti, javite s« Roza klub.
Hkrati vabimo k sodelovanju vse. k. bi žel* sodelovati pr. organizaciji in izvedbi obeh borov - vaša pomoč je močno zaželjent, li -precenljiva.
Pink 94
sodelc 'an'uezrtMOsr-omPOkf£ podmžntT, °rf mzaciie ^ klub, Magnus in LL organizirajo,
satas rn=orf ^n,zacije serv,ce c,vn ,nternat,°
kakšen1 n	nam P^dujte^deie fJlT^ "kie na Gorskem. Ker imamo teža«
vana u° d°m ali hiša na samem u? ^' Kje bi tabor ,ahk° ¡™li. V poštev P* T2:" K morju' na sonce, sai	lahko Postavijo turii šotori. Iz Boh.nja se k**
ii tako gay. kot lezbijke. in je zamišljen kot meti»
rodno srečanje gay^ Z"': da 50 d°brodoš
lezbijkmseropoSnlh J nS6r0P0Ziti ih
bomo	........ posameznih |"ržav=h Naredil1 bom° primerjalno študijo o položaju g«»
V prostem ra 0b 0bali-	katerih bodo udeleženci tabora prišli. Promet
in oh S, 3SU Pa b°m° SklePa» nova poznanstva se k
Spa-i bomo v domu ,n v -	^ maSira"' P'^"" PfeSaN
2am Jniki sj bQdo (ahkQ postall(l šotj
- _. Ja a" Kunanco - zatn uiis„„. """ DOIT»o sami v imenitni kuhinji, vendar pa P0",
'• - '	vi
, ed<>"
- »«a
tabor, za niih ZZ T 'C° ' zato Mi&mo So s „= Sami v imenitni kuhinJf- vendar pa ^ rožnatega trikntn if brezpla^o, spali bodo vi,™ kuharjem in k^aric. naj se prfjav Sode'XiraSaZhZ,atimi Žarki' ^S^STJS^in k°ncu jih bomo odi,kova,i z "
SSffS^.SSSS " "
<*om in svet
vse' kar se je dogajalo
ve~ Prijavite
čimprej tem bolje" ^ M°ST' Breg 12- Ljubljana
nt
»^sattar - «« rs»«»
ežencev bo vse b
bolično ceno dovni.T K'.J° b°Ste Poravnali nreri	t6m imajo Prednost ser°P^........
dOVOlj Prostora in hrane, sai ^ P f? °dhodom na tabor. Za vse ostale pa bo za
da bi se nas zbralo čim več. a|i Pisno na Roza klub. na vsem znam na^
ra^'
Dereku Jarmanu, $ hvaležnostjo
Stiks. Telo še nima dovolj moči za na pot, kot bi bilo v zaporu, medtem ko se njegova duša mirno sprehaja zunaj rešetk. Ogenj je ugasnil. Pišem te zametke teksta v njegov spomin. Pišem v temi in jezno.
J a rman o v1 Sebastijan je oboževani objekt poželenja, kot večno hrepenenje po dovršenem. Ni Genetov kaznjenec niti Cocteaujev mornar, ki jih mrgoli okoli nas. A mi stremimo za nedosegljivim, namesto da bi se uresničevali skoi sebe in svoje bližnje. Zaničljivi in prezirljivi smo drug dc drugega. Kot je za-nlgJjlv In prezirljivi Hollywood do gay filmov in Derek Jarman zato Hollywooda ni maral. Pazil in čuval se je eksekutorjev resnice, kajti v ameriškem filmu ni mogel biti nihče slaven in znamenit, če je bil vrh vsega še peder. V najboljšem primeru ostajajo brezspolni, če si zanje ne izmislijo celo, tako kot za Michelangela v filmu Agonija in ekstaza, kakih laž: i he-teroseksualnlfi zvez. In ker Hollywood res ni
m jc3*3ja vse bolj hladna. Dve uri sta že, kar nikakršen raj za homoseksualce, ampak prej s pcsteljl. Home alone, kateri del že, kdo trdno zakoreninjenimi tabuji še vedno vztrajajoč >a » velikem kostanju se oranžno svetli- srednji vek, bi njegovega Sebastijan a nenazad-cavnaj jo je prekril sneg, ki je prekril nje lahko celo sežgali na grmadi, seveda pa to h. se čeden je utegnilo strohneti. Modri početje utemeljili na svoj senzacionalističen , ,,h zubljev, ki se razplamtevajo, riše način: Leta 1976 je odkrito straight (God help ■ -r^e v jasno zimsko noč. Veter tuli skozi us) filmski ustvarjalec Derek Jarman napravil aezde 5b ognju njegov obris. Zvijem se enega prvih heteroseksualnih filmov, približno Ide. ■ tim toplino. Čok velikega drevesa deset let zatem, ko so bila privatna h eter ose k->dprta knjiga kaže svojih dvanajst sualra dejanja končno dekriminalizirana. Pre-« jp vej, gorečih ran v podobi njegovih fll- nekateremu se je odvalil kamen s srca in spo-De jih izsipava visoko v noč. Ogenj lovil, saj je b.lo o heteroseksualnosti končno w*sko smrt. Leta nas je grel in zdaj moč javno spregovoriti in jo tudi udejanjati. Po ^^nevarno z njim, čeprav njegova dela dveh tisočletjih jo je tudi Cerkev svoji polovici ■■Sh^ajo poljub smrti v poljub življenja.	priznano straight duhovščine, s prizanesljivo
HtihEa se zlije z modrim plamenom in švi- dohronsmernostjo. brez zadržkov dopustila. » sre križema po bližnjem gozdu. Pokrajine Člani duhovniškega stanu lahko sedaj celo neo-■> ^:;tora in spomina, postanejo na poti virano živijo s pripadniki nasprotnega spola, le • Boe in snom neulovljive. Priznam: občevati z njimi ne smejo. Tudi na splošno so sem Hkrati pa s poslednjo trohico se spremenile razmere heteroseksuaicem v t	vse obtožbe: za plotove, ki sem prid; odprti so številni klubi, kjer imajo člani
fcwa-oval za zidove, ki sem jih podiral, zs svoje izkaznice in so tako popolnoma varni pred p r Donos, za skrivanje v grmovju in razs- vznemirjanjem in nadlegovanjem večinske gay stezicah, za JA-je in NE-je, za stran- populacije. Omislili so si celo svoj lastni časo-B sr^zakonje, za pravljično deželo senc, pis, Pehta in Bedanec, ki mu je uspelo med ter ~ ubki dečki ponujajo svoje kurčke v drugim odkriti celo bombastično novico, da je K -= BIT (bit zase) in NE-BIT fbit za dru- med člani angleške kraljeve familije tudi, pa r»z njegovo pomočjo in pomočjo nje- čeprav en sam, straight tip.
~stijana, ki gaje ustvaril zame, da Jeseni leta 1976je bil torej Jarmanov Sebasti-potrebno ustvarjati ga po lastni jan res nared. Kritike so bile vzpodbudne. prot>
lem je bil le v tem, kje in kako ga publiki poka-I -» <eč njegova noč. Odpadel sem z dre- zati. Tudi v Angliji, kaj šele drugje. Videore-«•emp'iih kragulja misel poleti čez korderjev takrat še ni bilo, bili pa so gay porno
kinematografi, v Londonu pravzaprav en sam. v Sohu, pa še taje zaprl svojo blagajno takrat, ko |t cilj eter fukal obiskovalce v projekcijski kabini. Sploh pa, kaj naj bi za božjo voljo Sebastijan iskal med porniči. Ostala je televizija, ki pa je bila tako zaeementirano prepuščena cenzuri, da ga je na ekran spustila šele po desetih letih, Jarman paje imel čast biti poslednji režiser svoje generacije, ki se ga je usmilil sicer tako liberalni Channel 4. A še takrat so morali gledalce zaščititi, besedo "mother-fucker1 so duše-brižno spremenili v "mother's boy". Predvajali so ga pozno pono. , s posvarilom. In brez reakcije, ker so ga predvajali tudi brez erekcije. Prav Kenova trdota (nabrekla batina igralca Kena Hicksaf, ki se je zgodila popolnoma spontano v devet minut dolgem ljubezenskem prizoru z Ge-raldom Incardelo, pa je nepričakovano in nepredvideno postala epicenter filma, saj je prav erekcija, sijoča v sončnih žarkih, ki so se odbi-ili od morskih valov, samo še dodatno pripomogla, daje prav ta prizor postal najlepši ljubezenski prizor kateregakoli gay filma sploh. Sebastian pa prvi homoerotični celovečerec. Vedeti moramo, da Sebastjan ni prikazoval homoseksualnosti kot problem (v tem se je razlikoval od angleških filmov tipa ŽrtevVictim"), ampal čisto homoerotiko in je zato zgodovinskegs po mena. V številnih pismih, kijih je Jarman prejemal po predvajanju, so se mu hvaležni gledalci zahvaljevali za pomoč pri pogumnem vkorakan-ju v brezkompromisni gay lajf. Jaz sem bil ob prvem ogledu že dokaj dokončno formirana oseba (ne pa tudi osebnost, jasno!), tako da sem ga lahko postavil le na prvo mesto osebne lestvice gay filmov in mnogo morij se bo moralo izsušiti, da mu bo kdo ta primat odvzel. Zaradi omenjenega ljubezenskega prizora in zaradi Sebasti jana samega. Obseden sem s tem za večno zaznamovanim tipom, ki razkazuje svoje rare na tisočerih oltarjih deviškost Jarman ga je oživel na Sardiniji, na snemanju, ki je bito trdo, dolge, vroče, in z blagajno borih 30 tisoč funtov ne keg? težkega magnata. Zvečer je Derek sedel ob ognju, vse dokler niso tamkajšnji pastirji sredi noči pričeli naganjatl svoje črede vzdolž obale. Bilo je okrog tri tisoč koz in vse so imele zvonce, ki so zvonili v zvezdnato noč. To niso bili cerkveni zvončki, a zveneli so nebeško. Piero, najmlajši pastir, je razprostrl odejo poieg Dereka, nato pa ga povabil na vrh starega etruščan-skega stolpa. Tam ga je poljubil. Čez čas je ekipa zapustila otok, a še prej so vsi sardinijski pastirji imeli svoje angleške ljubimce. Sebastijan, zadrti kristjan, je zavračal seks, tako da so ga puščice ob koncu upravičeno zadele. Jarman je bil hedonist, a puščice so zadele tudi njega. Prva tistega jutra, 22. decembra 1986, ko mu je mlada zdravnica vsa pretresena povedala, daje pozitiven. Z nasmehom je on tolažil njo, češ, da tako In tako božiča nikol ni marai. Potem se je v delo zakopal še z večjo ustvarjalno slo in še bolj vneto se je spustil v boj za pravice homoseksualcev. V zadnjem času se je predvsem zavzemal za to, da bi gav populaciji dovolili izkazovati svojo spolno usmerjenost že pred enaindvajsetim letom. Glasovanja v parlamentu, ki je mejo znižal za tri leta, žal ni več dočakal. Tisto nedeljo (20.2.), ko je z balkona svoje rezidence na Trgu nebeškega miru, s svojo najnovejšo poslanico zoper uzakonitev istospolniti zvez, rohnel papež Janez Pavel II., je tiho in mirno za vedno odšel.
G ust/
DEREK JARMAN iz opusa: Sebastijan (1976). Jubilej (1978), Mbar (1979), Angelska konverzadja (1965).
(1986} TJie Last of England (1987). War Requiem (1938), Vrt (1990), Edvard It. (1991), Wittgenstein (1993,, A¡Wo (1993f.
dom in svet	Tomaž Simon
Resnica zdaj!
Na sosednjem Hrvaškem je počilo eksplodiral ji aids. V zagrebški Infekcijski kliniki, poetično imenovani Zeleni breg, za aidsom umira D.M.. znana osebnost tamkajšnjega kulturnega življenja. Panika je zavladala, človek je bil namreč dokaj promiskuiteten. Ni pa še prevladala in tudi najbolj "mrhovinarski" novinarji ohranjajo njegovo ime še v tajnosti. Jih je pa šok, udejanjen v atdsu, pripravil do tega, da so se brez zavor lotili raziskovanja življenj do sedaj v nekem smislu nedotakljivih, saj so bili z njihovo homoseksualnostjo seznanjeni le posvečeni. Je hipo-kriziji obetan skorajšnji konec ali gre le za začeteke neke nove, nemara še nevarnejše, bo pokazal čas.
Vladimir Nazor, hrvaška literarna svetinja, in Ivan Goran Kovačič, avtor znamenite Jame, sta se spoznala leta 1940 na vlaku, ko sta se peljala na literarni večer v Maribor. Vladimirju je bilo 64, Goranu komaj 27 let. Vladimir je bil bogat in slaven, Goran reven in bolehen literarni začetnik. Njuno prijateljstvo je bilo koristno za oba, v vseh pogledih. V mestu so ju vse večkrat videvali na vse daljših skupnih sprehodih. v vse bolj zaupnih in vedrih pogovorih. Goran je bil "otroška duša" odprte narave, Vladimir ambiciozni pesnik evropskega duha, ki se je kot "stara frajla" vnel za "mladega fičfiriča". Leta 1942 sta odšla v partizane, njune poti so se ločile. Preživela sta le še nekaj srečnih skupnih dni v Bihaču, nato pa je Goran odšel v Črno goro, kjer se je, pod vznožjem Zelengore, njegovo življenje, v nikoli pojasnjenih okoliščinah, tragično izteklo. Nazor je dolge dni zatem preživel v popolnem molku. Konte Ivo Vojnovič, slavni dubrovniški pisatelj, je bil precej bolj poznan po svoji literaturi in škandaloznih finančnih aferah, kot po svojem ljubezenskem življenju; samo najbolj poučeni so vedeli za njegovo skrito nagnjenje. Svoje simpatije je izkazoval sramežljivo, zato pa njegov ljubimec, plemeniti Ivo Ralč, nadarjeni igralec in režiser evropskega formata, zaradi katerega so trpele mnoge Zagrebčanke, svojega nagnjenja ni skrival. Iz Vojnovičevih dnevniških zapisov je razvidno, da je bil njegova največja radost in rana poročnik Omer Man-durazzi. ki ga je navdušil s svojim duhom, igralskim talentom in beneškim narečjem. Imel je vse, kar je v svojih efebih iskal konte: možatost, lepoto, talent, voljo in temperament: "To je bil moški in jaz sem drhtel od slasti, da me tolikšna življenjska energija ljubi in brani. Nihče ne bo nikoli razumel skrivnosti extrasexu-alne ljubezni. Jaz sem jo užil v popolni slavi in vzvišenosti občutij... On je bil tu!" Mogoče se še spominjate hrvaškega kulturnega štirinajstdnevnika Oko, ki je mrknil približno takrat kot naš Telex. Zadnjo stran si je za svoje feljtone rezerviral Saša Vereš in jih poimenoval Iverje. Ko sem ga prvič bral, sem ga " spoznal". Ko sem se odpravljal na zagrebško "el kurzijo", sem ga želel spoznati zares, a telefon je zvonil v prazno; umrl je leta 1991. Pisal je o Sirakuzah na Siciliji, največkrat ali izključno, le o mestih, kjer je bil vpliv Arabcev m njihovih navad, tudi seksualnih, zelo velik Privlačil ga je libertinski Pariz, razposajeni Koebenhavn, nadvse pa Magreb: Maroko Alžlr m s. Lazil je po stenah, kjer je odkril dvoumnost, ki je zaznamovala tudi njega samega Potoval je v prepolnih avtobusih in užival v tes-
dovm3|SnkU,teleS' 0pazoval Je "naravo" ,n občudoval nje lepoto, bral Platona in razmišljal o
3 rfom in svet
Platenu. Vsako poletje se je odpravil po poteh severne Afrike in nosil s seboj cenene darove ki ,ib je delil tistim, ki somu nudili lepoto svojih deških teles. Odkril je čudež hamama, pridnost turških kopeli in pisal o tem mnogo bolj diskretno, kot je o njih znal pripovedovati na Glavnem kolodvoru, kjer je ob večerih rad postajal taval in blodil, da bi mogoče ie odkril kakšnega priprav(lje)nega Albanca ali Makedonca, obvezno mlečnozobega in temnopoltega. Eden od stanovalcev tega zagrebškega "prepovedanega planeta" pa je bil tudi Josip Gostič, izjemen tenor, ki je bil nekdaj celo član Dunajske državne Opere. Ta slavni pevec ni bil nihče drug kot Jože Gostič, rojen leta 1900 v Stari Loki na Gorenjskem (umrl leta 1963 v Ljubljani). - In tako smo prišli na domač teren in do temeljnega vprašanja, ki se mi ob tem poraja. Namreč, kakšen in kateri šok bo potreben, da bo "v življenje obudil" slovenske homoseksualce. Saj menda nismo, in tudi nismo!, edini in edinstveni narod na svetu, ki jih med slavnimi in znamenitimi ljudmi naj ne bi imel? Ali pač? Bomo res uporabili pisma, ki jih je Jože Plečnik pisal svoji platonični ljubezni, gospe Emiliji Fon, kot kronski dokaz za njegovo pravoverno (a)seksualnost? Res ne bo spregovoril nihče, ki ve, na katerega vojaka je mislil general Rudolf Maister v svojih "najdaljših nočeh"? Bo v novi biografiji Paviljon, ki jo piše Janez Kajzer, oznanjeno, za kom je Rihardl Jakopič pogledoval na svoja stara leta? Ali bomo njih (in številnih drugih) življenjepise potvarjali še naprej? Don't worry, bomo!
G usti Goran G.
Europride 94
Med 15 n 25. junijem 1994 bo Amste
til EUROPRIDE, dogodek podoben
11
m 4
čnim mitingom drugod, ampak na evrops^
^noščr,.
voju. Z drugimi besedami, veliko bolj rT ^ in bo trajal kar celih 11 dni! Dogodek
vsako leto v drugem evropskem mestu Toki» Amsterdamu in bo nadaljevanje uspešr h gov v Londonu leta 1992 in v Berlinu leta 1951" Za 11 dni bo Amsterdam središče gay m 1 bičnega ponosa in kulture. Organizi n« -projekcije filmov, predstave, predavan a, sto* debate, kongresi in zabave. Višek bo EUROPRIDE dosegel 25. ju";ja k0 nizozemski dan ponosa. Ta dan jih ne tjo^ ustavile nikakršne omejitve, tako da bo Niza zemska, Evropa in ves svet videl kaj m zakaj EUROPRIDE sploh organiziran. Mesto bo ožil i velika parada, kakršne mesto še ni videlo. Prišlo bo na tisoče gayev in lezbijk iz cele Em> pe in uživalo v mega množici sebi enakih. Kde bo tam, bo prav gotovo ponosen na to, kar«; Bodi tudi ti.
ILGA
Od 27. do 31. decembra jo v Londonu potekala Evropska ILGA konferenca. Glavna tema konfp-ence je bilo povezovat in sodelovanje gay in lezbičnlh organizacij v Evropi, s ciljem izboljšat zakonske in družbene pogoje življenja homose sualcev. 140 udeležencev je sodelovalo na okoli 40 delavnicah, ki so med drugim obravnavale naslednje teme: evropske institut:1;0 :r njihov odziv na zahteve ILGA, sporazumna starost (kako vplivati na države, da jo izenači,« za vse), S/M, sodelovanje med lezbijkani biseksualkami, mec ji, lobiranje, nabiranje denarja, organiziranje sos telefona... Seveda smo bili prisotni tudi mi.
Bton Jghn je v Manchestru zastavi, rov r^sH« projekt za žrtve aldsa. First Peterloo Housing Association's ReProject", kot se projekt imenuje, bo r obolelim za aidsom omogočil kvalitetno »■fe m nego.
■	dobrodelna fondacija je z dotacijo v
m 32 "00 britanskih funtov omogočila Opre-
•	t 7gradb in plačo enemu stalno znpo-p ~i jelaveu.
*	ptje prvi te vrste v zahodni Evropi.
iajbo!j znanih romunskih estradmh c. glasbenika loana Luchiana Mlhaleo
novembra našli zverinsko ubitega v anovanju v Bukarešti. Popularni glas-|E 5 1 surovo pretepen in nato zadavljen z čr ^ f.aSlom Predstavnik policije je umor Kot 'kruto brezobzirno dejanje" in nI |w»entiraii namigov časopisja, da je bil ac.i-zan z žrtvino spolno usmerjenostjo in Mihalca na policijskem seznamu s,-alcev. Homoseksualnost je v Romu-ved o zakonsko prepovedana. Pod pri-razl nih zahodr h organizacij se romun-rtament počasi in nerad loteva vroče »-legalizacije homoseksualnost" in uskla->«treznih zakonov z zahodnimi.
.c c smrti Petra Cajkovskega pravi, da je umrl zara popitega kozarca nepre-. - m s Kotero okužene vode Uradna verzi-i !ja a do leta 1978, ko so se pojavile trie je bil zastrupljen z arzenikom, ker car ni mogel tolerirati njegove homosek-> - nc-st Dejstvo, da je bil Čajkovsi gay, je ac-go dobro čuvana skrivnost, vendar v ^"euniiu nenehno omenja svoje "ouster e bilo interpretirano kot nagnjenje do ■■hf* Še posebej ga je dajal njegov čedni trl-nečak, kije bil v oporoki omenjen kot Sec ,
sravosodno ministrstvo se je odločilo, vse zapornike, obolele za aidsom. iz-9 a zapor? Na prostost jih bodo poslali ne •--a ziočin, ki so ga zakrivili, ker "so itak na smrt in država ne sme še dodatno pevati k njihovemu trpljenju", kot pravf urad-c ministrstva Zakon ne velj^ za ki so samo prenasalci.
lifestyles" za največji evropski "dvoranski" homo dogodek, (glej foto)
V Londonu Izhaja fanzine za oboževalke (oboževalce?) k.d. iang. Sliši na ime "Angel wit!i an Attitudenaročite pa ga lahko pri J. Bennett, PO Box 501, London SE21 7DS. Ena številka vas bo stala 2 funta plus poštnino.
- o življenjskem slogu gayev in ezbijk festyles '93", ki sojo konec leta že dru-■¡-^3":71rali v londonski Olympiji, je privabila b skovalcev, ki so lahko oblačila, darl-gp-spodinjske pripomočke Izbirali med iz-■ iOt 250 razstsvljalcev. Razstava je v štirih nadstropjih, od nakupovanja c gay in lezbično občestvo pa se je lah-LC,lo v sedmih barih in petih restavraci-» :- si napaslo oči na različnih koncertih ■I" 1 revijah, ki so se odvijale na petih naštetem je jasno, zakaj velja "gay
Evropska unija bo dovolila homoseksualcem, da se poročijo in posvojijo ali prevzamejo skrbn Stvo za otroke. Prav tako svo n članicam v posebni resoluciji predlaga, da izenačijo sporazumno starost za homoseksualne in heteroseksualne aktivnosti In s tem predlaga, da ukinejo vse zakone, ki kriminalizirajo in diskrimlnirajo spolne prakse med ljudmi istega spola. V Veliki Britaniji, Grčiji, Nemčiji in Luksemburgu imajo zakone, ki diskriminirajo spolno prakse in predpisujejo viš sporazumno starost za spolnost med osebami istega spola. Evropski parlament je zahteval od Velike Britanije, naj ukine zakone, ki prepovedujejo tako imenovano "propagando homoseksualnosti". Zakoni te vrste (na primer člen 28, ki prepoveduje lokalnim oblastem propagiranje homoseksualnosti) so imeli zaviralni učinek pri izobraževalnem procesu, knjižnicah, gledališčih in umetniških galerijah.
Claudia Roth (Nemški zeleni), ki je predlagala resolucijo in brani poziv, da homoseksualni pari ahko posvojijo otroke, pravi, da bo resolucija povzročila nekaj nasprotovanj.
"Heteroseksualni in homoseksualni pari so enaki sposobni vzgaja otroke jim zagotoviti ljubeče okolje," ; povedala na tiskovni konferenci. "Študije, ki so jih naredili v ZDA in drugje, so pokazale, da otroci, ki jih vzgojijo homoseksualne družine ali homoseksualni pari, dobijo zelo dobro izobrazbo in tudi nujno ne postanejo gayi _ili lezbijke."
Parlamentarna rasolucija, ki se ne omejuje samo na države Evropske unije, poziva h končanju pregona homoseksualnosti kot javne nadloge ali očitne nespodobnos ' diskriminacije v kazenskih, gospodarskih in civilnih zakonih. Elektronsko hranjenje ali uporaba podatkov, ki vsebujejo spolno usmerjenost pusameznika brez njegove ali njene vednosti, naj bi tudi prepovedali.
<fom in svet
tonewall
Upor homoseksualcev n njihovih liberalno usn rjenih simpatizerjev konec nemirnih šestdesetih let, ki jih je zaznamovala predvsem seksualna revolucija in študentski nemiri sirom po svetu, se je zapisal v zgodovino gay in lezbičnega gibanja kot le malo dogodkov iz preteklosti; tukaj velja morda izpostaviti še uboj Harveya Milka v San Franciscu, pa recimo film Rose von Praimheima "Ni perverzen homoseksualec, temveč družba v kateri vi". Kako tudi ne, saj je odločilno posegel v oblikovanje zavesti, pripomogel k osveščenosti in samozavedanju gay populacije, ki jo je "glasnost" potegnila iz sfer navidezne anonimnosti in jo popeljala na pot osvobajanja ter borbe za enakopravnost z ostalimi družbenimi skupinami. Dogodek, ki pomeni tako veliko prelomnico v gay in lez bičnem gibanju, se je odigral v pičlih treh dneh davnega leta 1969 v newyorski četrti Greenwich Village, natančneje. na Christopher Streetu v gay baru "The Stonewall Inn".
1969
V zgodnjih jutranjih urah, 27. junija 1969, je newyorska policijQ skupaj s posebnimi agenti, ki so preverjali stopnjo vinjenosti obiskovalcev nočnih klubov in zabavišč, izvedla klasičen, rutinski pregled v gay baru "The Stonewall inn". Vendar so tokrat možje zakona občutno prekoračili svoja pooblastila ■ medtem ko so iskali vinjene "nasilneže", so z žaljivimi, homofobičnimi opazkami zmerjali obiskovalce bara, zatem pa so jih brutalno, drugega za drugim, vrgli ven, na cesto. Vse skupaj niti ne bi bilo nič nenavadnega, takih dogodkov so bili lezbijke In gayi v preteklosti že vajeni, če se ne bi zgodilo tisto, na kar možje v uniformah gotovo niso pomislili; gayi in lezbijke to pot niso molče prenesli še enega v vrsti ponižanj in zahtev, pač pa so oblastem spontano pripravili ustrezen odgovor na to provokacijo. Pisana množica pripadnikov ho ^seksualne manjšine obeh spolov in mimoidočih kje so se posebej izstopali transvestiti, afro m hispano americam, ki so še povdarili posebnosti in raznolikosti znotraj gay kulture, e policiji vrnila udarec. Na parkirišču tik pred vhodom v bar, so postavili barikado in s tem policistom ter; 3ntom preprečili izhod. Na barikadi so vztrajali kar tri dn, in ta upor je seveda dosegel vehko medijsko pozornost ter razne odmeve v tradicionalno konse -
1 amenski -i^osti, ki se Je tak0 venda °nse
morana soočiti s konkretnim obstojem homoseksualne manjšine, ki ni več želela pokorno molčati pafi pa e
prvič jasno, dec,d,rano javno postavila svoje zahteve ™ enakopravnem položaju v družbi, ne glede na spolno u, merjenost, poleg tega pa je razkrinkala umazane'Tgrlce tistih, ki bi morali skrbeti za red in i iv.rn^t d -
kjer so državne sovražnike štPv.iu* JL , h letlh'
nega .sednjaka v gáy in lezhST ^ 05 rajata sinonim za tak^^S 'g « Ü Tako vsako leto natank 26. junta n» ! ^ Pnde)' "Pora, po vsem svetu potekali Z i„ J1' .etmco t6^a 'tracije, znane tudi kotXhrktlh o 6Zb'Cne den°n-je tudl ««o kar neShnotSrSSl^: T° Pa posameznikov in posameznic znotrai f ■ d,SL.kr'^niranih « n, treba sramovati samih se^lmn 'T08"' da drugače spolno usmerjeni nasnmL Zat°' ker s™> nosen na svojo identiteto ¿	Jí ,it¡ P°"
>rlca 'n branit, na javnih manfel fianStvo tud¡ ln Svanj0 Pred vsak šmm ikSf^'' Ki manjšine v družbi. s,kan'ranjem homoseks iIne
Letošnja obletnica pa ie	,
Bistvo Stonewalla 25 je pokazati na vso mul-tikulturnost znotraj gay skupnosti, kamor sodijo transseksualci, transvestiti, biseksualci, gayi in lezbijke v usnju, invalidi HIV pozitivni in oboleli za aidsom pri-P .. etn|3nih skupin... ter se javno
ewa'llls "n0 Č'OVek0Vlh Pfav'c Sto-ntt L aJ ' dosefiel novo raven bo,a Proh hc lofobiji v družb, m naj b začrtal nadaljne smernice gay akt.v.zma de e dese ih
2godoS? e sedn aai0C'°:ekr PraV'Ce V Ce,0tni
bo mesto New York za ,k m	reČe' >< da
roza.	rk skQraJ mesec dni oban/al v
Nataša S. Vegan
ljubljanskem šk, u ll" ter sekc'J LL ¡n Magnus pri ^s zanimajo podrobne^3 Jfm° V New York' ^ dogodkom in bi seTa ^ ^aCije v 2vezi s ^m naslov:	ga radl tudl sami udeležili, pišite na
Roza klub (/a Stonewall 25) Kersnikova 4 61 nnn Z-Slovenija	Ljubljana
Pa še naslov za tisto
to* Prireditve n^ve^at'i n' Ze'lte 2 orSaniza-STONEWALL 25neP°sreden stik: 208 WEST nth
NY 100u:7?9f STRE£T„ NEW YORK USA-(212) 626-692*
mineva natanko petindvajset let od tega prelomnega dogodka. Temu primerno bo tudi slavje, ki bo potekalo "na mestu zločina", v New Yorku. Organizatorji pričakujejo približno milijon udeležencev Gay Pride parade, ki jo lahko mirno poimenujemo tudi pohod na OZN, saj se bodo vrstili slavnostni govori pripadnikov gay in lezbičnega gibanja z vseh celin pred palačo Združenih narodov, predstavnikom OZN pa bo predana tudi deklaracija, ki obsega dvanajst zahtev za Izenačitev homoseksualne manjšine z večinsko straight populacijo, skratka, gre za dvanajst zahtev, ki se nanašajo na osnovne človekove pravice, varovanje le-teh pa je seveda ena temeljnih nalog svetovne organizacije. Vse skupaj pa sovpada tudi z gay olimpijskimi igrami (Gay Games IV.) in svetovno konferenco ILGA (mednarodna organizacija lezbijk in gayev, ki je bila sprejeta pod okrilje Združenih narodov) ter velikim gay in lez-blčnim kulturnim festivalom v New Yorku.
kaseto "The Marky Mark Workout". Pričakala ga je skupina za zaščito gay pravic OutRagel ki mu je močno zagrenila promocijo; z vzklikanjem gesel ter še bolj z zlobnim plakatom, na katerem je ob napisu "not just a tiny mind" moč videti žrebca takšnega, kot se sam ni želei pokazati niti v svojih najhujših sanjah. Marky je na sliki brez svojih izzivalnih spcdnjig ter kaže tisto, o čemer so mnogi sanjali in le približno slutili pod prilegajoče tkanino Calvinovk. "Tisto" je v erekciji pa vendar tako d'ofceeno, da božanskega ne bi moglo bolj ,»i ?ati in spraviti v zadrego, saj je tako na dan prišlo njegovo dobro skrito pa vendar vedno obljubljano bogastvo. Calvin Klein je velika družba in silno uspešna znamka, ki cilja na mednarodno gay skupnost kot eno glavnih tržišč. Po zapletu in odpustu Marky Marka bodo umaknili ves njegov reklamni material in pripravili novege. Njihov prevladujoči stil so klasične linije, široka ponudba pa vsebuje klasične spodnjice, bokserice in bodije. Lepo oblikovano blago dosega na trgu najvišje cene, trenutno pa smo v zahodnih državah priča razprodajam, ko dva zavitka s tremi kosi spodnjic staneta "le" 100 mark Pri Kleinu naj bi prodajo povečali z novim mane-kenom. V pripravi je reklamni material, na katerem se Calvlnovke udobno prilegajo nikomur drugemu kot seksi 28-letnemu igralcu Bradu Pittu, ki ga poznamo iz filmov The Ima & Louise, Reka poje mi... In ljubezenska štorlja v novi navezi se bo nadaljevala.
«HiXXr MARK - četrtič - ne samo o irie pameti, tudi...
leipliia in Jagode
i- ^ jr, fiollywoodski film o aidsu, z zvezdniško zasedbo, priznanim režiserjem p	proračunom. Pa vendar ne pričakujte preveč, Philadelphia govori o
p-tr- ■<■ prijateljstvu ter obtožuje homofobij: po že preizkušenem receptu m tovarne sanj lep film za ljudi, ki niso poznali nikogar z ait som ter jih pri r	provoclra al šali. Hollywoodska homofobična filmska prestolnica
50 den komeri,,Jlen izdelek v svet, po nagrade in seveda kupe denarja. - - oodo za vaša čustva skrbeli homoseksualni odvetnik z aidsom Tom -	zaradi bolezni izgubi službo, za iskanje pravice mu preostane le
- i. homofo^.čni odvetnik Denzel Washington, v vlogi ljubimca pa se - hče drug kot privlačen in že iz Almodovarjevih filmov znan Antonio Režiser Jonathan Demme je tudi že poznan, s. ima na vesti Ko jonolknejo. In ko v dvoranah ugasnejo luči, lahko uživate v tistih nekaj pretresljive drame, ko se poljubita in zavrtita Hanks in Banderas. Vse 33 je tako že znana štorija o sodiščih in solznih koncih z zmagoslavjem ko (da) je pravic zadoščeno pa bolnih seveda tudi umre. Philadelphia >o komercialno uspešna, dobiva tudi nagrade. sr~ei sveta, le malo južneje in iz drugih logov, pa prihajajo kubansko-me-■ske Jagode i iokolada film o prijatelistvu med hetero in homoseksu-ludi pob'i'« nagrade (na Berlinalu posebno nagrado žirije srebrnega m je komercialno uspešen. Kot režiserja sta pod sara Tomas Gutierrez Alee in Ju-
■' ' : -HiSii^^^^^^^^^KiMIfiSSBHiffiiii^E : an Carlos Ta-■	bie.
se E ža konec doigotrajne trojne naveze ¡v Calvin Klein - množica gayev in saednjih do prvega v spodnjicah druge-raper in maneken je naredil ka--ec-ehnim raikazovanjem svojega moža--ar-.r-skega telesa, s ponujanjem miši o :srsia in pogostim grabljenjem svoje s ;er varno spravljene v belih bom-fctrT scwdmicah znanega Calvina Kleina. • ac ^essenjh oboževalcev so iz očitnih vzro-as^ njegov privrženci tudi številni gayi.
oenlo omenjenega proizvajalca pa ob-■ sestavni del njihove garderobe. Mlade-;ezno f'irtanje z gay publiko je osre-vkli- čene strani, vsaka zgodba pa irseže svoj vrh in tud onec. Iz simpatij ►-ji:— nič, na dan je prišlo le nekdanje pretepanje gayev in horrofobične - "-očnejša pa je bila tista, že leger eprodukciji s Shabbo Ranksom o bt. zč <e treba pedre križati, Reagirale so gay in pozvale k bojkotu perila Calvin - .aroma zamenjavi nesramnega mulca.
tto 1993 minilo v znamenju obžalovanja n samopom;.jvanja zaradi nesrečnega -j -*
I sr ,anuarskl številki največje ameriške - .= Ji-ie Advocate oa Marky Mark Simp-jrvjiijV pojasnjuje zgodbo ir zanika ■levne proti-gay izjave. Pravi, da gre izum, da ne sovraži gayev n da ima
med njimi mnogo prijateljev. Dodaja tudi, da se na splošno mnogo bolje poču'1 med moškimi kot ženskami, ter sploh daje vtis človeka, ki verjame, da imajo ljudje pravico živeti kot sami želijo. Naznani še da pogodba s Kleinom poteče 15. januarja in da ne bo nadaljnjega sodelovanja...
Zato fant dela naprej. Tako je v januarju v Londonu promoviral svojo prvo fitness deo-
Medtem ko se pri nas ukvarjamo bolj korig.še vedno Z neuporabo kondomov ali pa z njjtovim napačnim uporabljanjem, ko so njihove: cene dokaj visoke in ko v lekarnah niso na voljo Iu-brikanti (npr. KY gel, naprodaj le v sex shöpib), pa se v Veliki Britaniji pojavljajo drugačni proti I em i. Nedavna raziskava v London hospital-.eli-nic ugotavlja, da so standardni britanski kondomi morebiti premajhni vsaj za enega izmed.-pe-tih Britancev.
Četrtina moških v raziskavi je povedala, probleme pri natikanju kondomov, 19% izjavilo, da so jini kondomi pretesni, je problem v širini, kajti kadar kondom dovolj širok, ga moški ne more pravilno odvrti in lahko pride do prehitrega izliva, lahko se- sname ali pa poškoduje z nohti.
Če so kondomi premajhni
Jom in svet
m^HaHMa^t urbi
Alternativa versus oblast
Po nekajmesečnih razprtijah v zvezi z zavzetjem nekaterih stavb in prostorov na Metelkovi ulici, ko je po eni strani kar pokalo Od navdušenja s strani alternativne, underground oziroma "drugačne" scene, in po drugi kar vrelo od konzervativnega razburjenja, so stvan zdaj - vsaj v kontekstu poiitKulture ■ že bolj utečene. Pa ne gre za kakršenkoli konsenz med sprtimi stranmi. Nasprotno: če prelistamo javna občila, ali pa naravnamo radijske in televizijske frekvence ob pravem času na pravo valovno dolžino, imamo občutek, da so stvari v zvezi z Metelkovo na moč zapletene. Mestnim oblastem se dobesedno gnusi razpravljati o dediščini Janševih predhodnikov z nekakšnimi stigmatiziranimi "izobčenci" družbe; in obratno, takozvanih izobčencev - ki pa niso razen v načinu življenja prav v ničemer drugačni od pasivne množice osredinjenih ljudi - niti ni tako malo, saj seje v alternativno navezo združilo okrog sedemdeset bolj ali manj homogenih skupin, gibanj, društev, ali pa kar "gangov", da bomo bolj domači. Edina napaka, ki so jo marginalci na Metelkovi skoraj zagrešili, je bilo nekakšno politično pobudništvo, združitev v US slogu "Unity is strength". Ljudje božji, pa kdo je še videl, da bi se v teh časih, ko je politična kultura Slovencev samo še poglavje v socioloških in politoloških učbenikih, nekakšni alternativa združevali v politično zvezo? Prav sledi so namreč kot nenehni družbeni označenci prvi uvideli, kam pes taco moli (najprej se bomo pogovarjali o možnostih, potem pa nas bodo preglasovali), in se nadaljnjih političnih kvoru-mov ne mislijo več udeleževati. Zakaj bi tudi se, ko pa pravzaprav trenutno stanje na Metelkovi ustreza vsem. Ja, prav ste prebrali -tudi gospoda Strgar in Vidmar imata na plečih mnogo resnejše probleme, kot pa nekakšno bitko z undergroundom. Da boste lažje razumeli, v čem je poanta, mi dovolite nanizati še nekaj dejstev. Prvič. Ne glede na način prisvojitve prostorov na Metelkovi je potezo alternative treba pozdraviti. Marginalci niso nikoli imeli v nobeni družbi kakih posebnih pravic. Tiste nomenklatume sicer že, vendar pa so v stvarnosti ostajali vselej odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Na srečo je politični položaj v Sloveniji dopuščal možnost da si naenkrat izbojujejo svoj prostor pod soncem, kar so s pridom izkoristili. Tako je postala naša podalpska deželica ena tistih srečnih dežel, kjer im o tudi marginalci svoj prostor pod soncem Mislim, da so tako srečni poleg nas samo še v Koel nhavnu' Amsterdamu, Berlinu in Londonu, kjer tako imenovani "squati"' obstojijo ze dlje časa.
Drugič. Država modro prikimava mestni vladi, hkrati pa dopušča nekatere vire denarja tudi marginalcem. Hvala ji za tistih nekaj sankov. možnost hrupnega koncerta in elektriko, ki jo brezplačno ostavija. Zakaj tudi ne, ko pa je tako pod eno stre i sp a H v e (v njenih oceh) potencialne kandidate za morebitna kazniva deian - Punkst in sNlni ^ uredijo manj škode, če dobijo svJj os poga ce oziroma prostor na Metelkovi, kjer lahko po mili voht S" kusajo svojo energijo, druge mestne četrti pa na ta račun 'ust o pr, miru. Nekakšen neformalni nadzor nad Metelkovo h, ? J rekli, v katerega so prostovoljno vstopili fudi dr ei ^l, - U državljani. pač za ceno koščka svobod ce v mesn ^f2'™1 hostela ne premore. Obenem pa Se Sko dEtal t M češ, kako visoko civilizirana država da e vS aV ' ,,^ ^ je eden od kazalcev stopnje civiliziranosti neke ^e ' ** ^ In tretjič. Mestna oblast se sicer eni in reoenči »«h premišljeno, ko ostaja pri status quo poriZTia. se naprej greši na drugih koncih pri tem pa mediS 7 'ahk° zaenkrat zadovoljnih marginalcih k Z J nT ' fr Udnha P° začeli pozitivno funkcionirati v novem omu „S " k°nfin' je tudi prav, polemike gor ali dol	Metelkovi. |n tako
Pa rihodnost? Približno podobna kot ¡p ■ bodo navadili tako , emStlvci Ki SteneuT« etelkove ^ dolgo niso i it i, postala pa bolrnekate im 6r0Und SCSne že tudi tistim, ki imajo radi - - 0dS ^^cem, pa na funkcionalnost nekaterih o ov ^o tS°bol' I?**8" Le leti predvsem na Lovce - opustiti misli n n f J m'sliti' in " to nem eiitizmu. Mestni veljak pa	¡g™1 »moadost-
Pa strmoglavili z «uttjans^K^^.1^ s^topi„ ucit strpnosti in tolerance. Te Te namre ted tato "
alternativnimi skupinami
i le i ko vo
noh . , .....-■■■ presneto več knt nV.T" irnenovanimi
peh. Edini kiks; izgleda, da bo prostor za ' "'Wsk,h k vsem pobožnim že,jam potrebno £££
Slovenska estetika
af< Barbara Jakše in Stane Jeršič sta razstavljala svoje subtilno erotične fotografije v Amsterdamu, objavila pa ji ,e tudi kvalitetna kulturni gay revija Homologie. Čestitamo.
Statistika
Prevention ™ ° ^^ pripravili 30 Jlh Centres for Disease Leta 1992 je bil aids:
' vodlVZr0k,Smrti mlad,h Američanov v starosti med 25 in 44 letom,
-	vod n Smrt' m'adlh amenških m°ških vseh ras vodilni vzrok smrti mladih črncev
S^rti mtadih Latlnoameričanov drugi vzrok smrti mladih belcev
-	četrti vzrok smrti mladih žensk vseh ras
-	drug, vzrok smrt, mladih črnk
et" VZrok smrtl ^'adih latinoameriških žensk.
Control a^
i roman

Konkretneje
Milkman ^Sat,!!JSke vrste zapustjl David Rees' vsaJ n'egov '""T* ^iser itJart mgotovo ni neznan. Rad, »no odvisni u
baletni ZTačl^-^ film	s™ videli na Dnevih TJ*«*
(nazadnje smi L ^ razSibarieŠa fllma Danclng Emllit 5
k, svet Prva» £ *meJali	komedij, Nune pojejo) pa sta zapusl^J,
- " welf^ "mev" a'dsa je postal francoski pisatelj Yves
bolezen skrajsal sam. je avtor 6t*u,in,h m Kar oreko 30 rt***,
tf*
m-'
dom in svet
Tomaž Simon
ki si ie hniPTor, , . """	je postai rrancosKi pibcicij .-
- za roman i ^àalsam; Je avtor stevilmh dram in kar eko 30 r J :fimatatir*r* ;<=. 1 a on r» roi ai n^ctrariO
,r me
,,a	n	____________________________ ,eser
JeaT,aVv fi!,L(raLk) je umrl 'gra|ec Vittorio Mezzogiorno. nepo r
reziral Patri^u f"' J RanJeni moski (L'Homme blessé), ki ga Je «nce Chereau (nn0,„
roman / Sam" Je avtor številnih dram in kar preko jo >» t'""-"' kio- nekaj dnlL° d^olimatatior, j. 1980 prejel nagrado Goncou* ' hotel nega romana 6J6 Umrl Randy ameriški novinar in avtor mon^ -Ja un^fiT' a u And the Ban Played C Kije bil lani----s-n na *
nega roman, , nn Kant,y Sh»ts. ameriški novin-------
"Naravnefe t^ A"d the Band 1 ki Je bil lani prene§?l' v V -Jf,an= ., i (rak) Je umrl igralec Vittorio Mezzogiorno. nepozai n 3
.,„.,¿•1 ki ea je
vWÎ
Pierre et Gilíes
sta francoska umetnika in gotovo ste že naleteli na kako njuno delo. Pierre je fotograf Gilíes slikar. Srečala sta se leta 197É n sedaj poteka že osemnajsto leto njunega skupnega ustvarjanja In življenja. Za njune stvaritve, večinoma portrete, je značiina nekakšna mešanica Hollywooda petdeseti**, pop arta šestdesetih, enostavnosti Disneya, katoliške ikonografije in bomoerotičnosti Orienta. Obilo cvetja, oblakov, nekakšna načičkanost sd nemalokrat na meji kiča, pač odvisno od našega pogleda. Modele velikokrat zajemata iz mode filma in glasbe, med znanimi je prav gotovo treba omeniti Palomo Picasso. Jean-Paul Gaultiera, Marc Almorda in Boy Georgea. Njuna novejša dela, ki jih žal povzemamo le v črno-belr tehniki, so morda manj všečna in prinašajo dokaj motečo, nevarno lepoto: Londonski fant. Obsojeni, Rožnati trikotnik, Oliver.
dom in svot
Alenka Pinterič:
prva domača gay ikona
iâ pred kratkim gostja Ota Pestnerja, ki je bil gost Mise Molk v Kri. traž. se mi je utrnilo: Alenka Pinterič je končno postala prava Anoak samo s pojavo, samo dokler ni odprla ust in spregovorila, in Potem sem se ozavedel, da zanjo še vedno veljajo besede, ki jih aa^no sama izrekla: "Jaz sploh nisem lepa, sem pa tip. Frajer " h res, pr(a)va dama slovenske popevke nikoli ni bila, vseskozi seje n tako na obrobju. Bila je prva, če ne celo edina pevka beatniške . C pn nas (Fant £ kitaro in dolgimi lesmfy, poskrbela je za tujo -jftd Lover from Uvetvoof) in domačo komercialo [Krašbvc), sem 5DeVâla kakšen zimzelenček (Sto majhnih nežnosti), potem je s poslušalci uživala v jazzu (Greyhount%, danes pa se posveča mr- songom, šansonom (Kolodvorska mstavracijS). Skratka, je stal-m :rcen steber slovenske estradne scene kar je dokazala tudi na em nastopu v Roza disku, kateremu je sledil najin pogovor.
rscradno umetnica, Alenka, kaj P" to sploh pomeni?
=1 Masti. In vse to, kar si navede!, o dami gor aP dol, to meni zveni »otIjivo. Dvomljivo! Al' si človek al' risi človek. In kot vir" n iz tvoje-œs-rega vprašanja si me nekje določil za človeka. To gibanje po kaj, vsi genialci se sprehajamo magan čez rob. A je v redu r? >e) Pika!
nisem zadovoljen...
»eaeti. kaj pomeni biti na estradi. Veš kaj, ce si me vprašal kot ^sto osebnost, ti bom rekla, da takrat, ko sem se jaz pojavila in to irep ni leti, prea desetletji, pred petindvajsetimi leti naprlmer, ker ;em, ker kot ženska re more1 slaviti raznih jubilejev.
gedam, a ne vidiš? Zakaj ne kot ženska?
"i Zdaj pred kratki! i je Imel jubilej Lado Leskovar, ki je priden malo manj talentiran in je bilo vse super in krasno. Vendar st 2aca ne morem reči, no, zdaj bom pa slavila, ker se mi zdi brez s^rti ene poraze. Sicer je pa na estradi lahko tudi lepo, ker je vse sto ljubiteljstvo. In za takrat, ko sem jaz začela, ti moram reči, res prava revolucija. Samo to je tako kratkega daha, ker nam JftK) zmanjka časa, Slovenčki smo mravljice, ampak jaz sem _ nec 3es nisem bila kakšna prva ali kakršnakoli dama, bila pa sem .^»■s^- šplca In tip. Dame pa si ponavadi predstavljaš tako, da so tla ne rečem pičke materine, ali kaj podobnega. Je pa estrada « edno zelo amaterska, s tem, da je danes za določenimi ljudmi . - E^ka. kar je edino pravilno. Ko sem jaz začela, to še zdaleč ni bil pa tudi še dandanes sem sama, sama proti vetru, sama proti mafi-drži gor samo nekakšno tipovstvo, ne bom rekla kvaliteta. No, da sem ti dala obširen odgovor in res se nimam za nobeno r-o, ker sem itak profesor, doktor znanosti za vse dame.
se mi zgodi, da me svet okoli mene dopolnjuje. Ko sem danes ■»■m j^nifiJ hotel pripraviti vprašanja za najin pogovor, sem z radia tvoj komad-. "Objemi me, poljubi me! Nikar ne glej, kot da ti zame Errar..." In sem kar obupal, pa še v melanholijo sem zapadel. Ljfir sem se tvojih začetkov in kar prlznajva, leta so že minila od
Lbdcc—»o let. Čuj, jaz sem imela šestnajst let, dec ¡rano poudarjam, ko t sčeia peti. In ponosna sem na to, da sem jaz še vedno jaz. Takrat, Eomwu. mi je enkrat rekel Jure Robežnik, naš slavt komponist in tyjy oaje najlažje biti débitant, težko pa je obdržati sceno v rokah. In ), se- -repko skusila, ker je sploh nisem obdržala v rokah, ampak sem 3 z njo kot s peskom, ki ti spolzi med prsti. Nekaj pa st e vedno Kar ma je skozi valove pributalo nazaj, na obalo te naše estrade, n )li si nisem blazno želela biti nekakšna izstopajoča estradna VStaca ampak sllom prilik sem se vedno ¿.nova pojavljala. Tako da (■Kes če izračunaš, da sem zdaj stara petinštirideset let, madona, ajset let bo, a si videl!? Boš bombon? Ni droga!
Ld Panes sem tako malo nervozen.
□evica, ne? To so natančni ljudje, jaz sem pa lev. In čeprav sem na ►xi rakasti lev se temit reče, sem dokaj »odvržena temu zname u. fv kraljevskemu znamenju sem se v življenju vseskozi podrejala in to ■s^tjaia z blaznimi borbami. To niso borbe, da moram biti danes tukaj, fc-cram biti prisotna. Ne, jaz se vrnem, ko je meni do vrnitve. In takrat uspešno.
Spominjam se tudi nekakšnega odpora ljubljanske publike do pevke iz štajerske prestolnice, ki pa ga nisem nikoli razumel. AH pa so bili tisti žvižgi nemara samo izraz odobravanja?
Veš kaj, zdaj ko lahko gledam nazaj, bi se s teboj strinjala. Ampak tor kar sem počela, je bilo res nekaj zelo zelo novega za našo tedanjo mladine, katere del sem bila seveda tudi sama. Bila sem oponent, ljudi sem vedno hotela šokirati. Če nič drugega, sem se na odru grdo držala. Pa tudi moj glas, ki meni osebno ni preveč všeč - glas ja, ampak petje ne ■ In prav petje je lahko koga zares iritiralo. Zgodovinsko vprašanje pa je odnos med Štajersko in Ljubljano, nekakšnim namišljenim središčem Slovenije, ki je bil takrat tak, da seje moralo nasprotovati.
Moralo?
Izgleda. Veš, takrat je bilo: a Štaaajerc si? - ker so bili Ljubljančani prestrašeni od tega, de jim govorimo močvirniki, čeprav jaz v življenju nisem tega, razen zdaj, ko sem to pač morala izgovoriti, po prepričanju nikoli -rekla. Za mene smo Slovenci tako majčkeni, da smo vsi ena sama ulica.
Ampak v bistvu pa sploh nisi Stajertca, rojena si na Jesenicah.
Pomota! Mama me je po nekem njenem prvlnskem nagonu p tekla rodit v Maribor. Moj oče je ¡z Bohinjske Bele, takrat je uči! na Jesenicah In mama me je že čez dva dni prinesla v punkeljčku nazaj na Jesenice. Tudi če je mesto rojstva tako pomembno, so se mi Jesenice priljubile in prikupile in predvsem ljubim Gorenjsko, kije najlepši kos zemlje na svetu. Tu ni kaj in jaz sem Gorenjka s štajersko obogatitvijo. Štajerci pa smo široki, bogati in pivci smo.
Kljub tem začetnim "težavam" s publiko, M so de mimo In preko tebe, si vztrajalo in splačalo se je. Kateri veter piha v tvoja jadra? Ali se mi samo zdi ali si zares lahko vedno počela stvari, ki so ti bile v zadovoljstvo, užitek In so te gnale naprej?
To je redek privilegij izjemno redkih osebnosti, ki pa se ga sama dolgo nisem zavedala. Ni nujno, da se strinjaš z mano, ampak jaz natančno vem, da sem posebna oseba, osebnost, ki seji je vse to toleriralo. Če bi to počela kakšna druga ženska, bi šlo čez kot mleko, ki preklpi. In jaz sem vse to tudi sama sebi tolerirala. Čuj, govoriš namreč z genialko
Saj res, česa vse nisi počela v vseh teh letih in zdaj si pevka. Mislim, tista prava, tazaresna pevka. Alenka in opera sta se mi še včeraj zdela dva povsem nasprotujoča si pojma, danes sta resničnost. No, ne morem reči, da si operna, si pa operetna pevka...
Ne, musicalska
.Musicalska pevka? Je to dober izraz?
Ne, ni dober. Tudi operetna pevka nI dober izraz, kajti sem več kot to. Pn svojem delu moram združevati vlogo igralke In pevke in mislim, brez vsakršne skromnosti, daje to večja umetnost kot biti samo operna pevka ali samo dramska igralka. Temu je dal dober izraz neki Bolgar, kajti mariborska Opera je zbirališče pisanih oseb In osebnosti Iz raznih dežel, ki me je označil za kaskadno pevko (kaskade so slapovi), ki se mora izražati tako s petjem kot z govorjeno besedo. In še nekaj je: čeprav se estrada vedno pomanjševal no sliši, to ni res. Neka moja kolegica, Zorlca Flngušt, je bila na naši estradi nikakršna pevka, niti out kategorije. Z voljo In tudi talentom pa je naredila ogromno in danes poje Gildo v Rigotettu. Vtdii lažje je oiti operna pevka kot dobra zabavna oziroma estradna pevka. Resi Ne verjameš ml čisto, vidim ti na obrazu, ampak tako je.
Ne, da ti ne verjamem, težko razumem.
Ja, saj jaz tudi. Šla sem najprej v zbor, nisem šla takoj med nikakršne soliste, potem pa v šolo so!o petja k sloviti vedeti Ondinl Otta Klasi nče vi. Dejala je, da je neverjetno, kakšen glasovni obseg Iri volumen imam, ni me pa mogla prepričati, da postanem nekakšna Madame Buttarfly. Pravi ljudje smo nekje zabeleženi in jaz sem pevka zabavne glasbe Tako sem se opredelila. A boš cigareto? Dajva si eno prižgat!
Zdaj si torej teaterski človak in na zadnjem Borštnikovem srečanju si bila prav gotovo največja zvezda. Zasenčila si celo Tomaža Pandurja, ki je zavrnil nagrado, a je kljub temu sedel med nagrajence. Je pač Igral. Ti nisi, zato pa si toliko t>elj ogreta dlani poslušalcev, predvsem s svojo
int&rvju
lastno, nekollkanj zajedljivo in zbadljivo na svoj račun, povsem osebno izpovedno pesmijo O.joj, težko je bit skromen.
To si zelo dobro zajel. Ko sem ta tekst pisala, sem mislila čisto resno, ko sem ga prvič zapela, pa so se ljudje pričeli valjati od smeha. Pomislila sem, to je dober štos, jaz mislim resno, oni se pa smejijo, zato sem pesem kasneje obogatila še z raznimi aktualnimi dodatki. Poslušaj, meni je šlo na tem Borštnikovem srečanju zelo za nohte, ker sem, prosim lepo, nastopala za denar, ker sem leta in leta pela Olgi Jančar za njene ne preveč lepe oči. Letos pojem samo še za denar, sem rekla, ker sem v stiski. Strinjala se je in ker me je priporočil režiser Paolo Magelli, sem tudi dobila zelo dober denar, kar je rariteta na naši sceni. Ne bom ti povedala koliko, ampak ene tri moje oktoberske plačice, ki pa so sedemindvajset tisoč sedemsto. Ja, ja, to je pogrom, veš. Z ansamblom Kramer, s katerim sem izvedla dva songa, je bilo dobro, ni pa še bilo tisto pravo. Potem sem se pa pred mikrofon vsedla s kitaro in s to pesmijo, ki sem jo itak mislila ven vreči, da ne bi program predolgo trajal, in ta me je rešila. Nisem bila mišljena kot zvezda, ampak kot otvoritev, kot kulisenšiber, ki raztegne zaveso in se ga ne sme videti preveč, na koncu pa sem zares izpadla kot glavna zvezda. Zakaj? Zopet zato, ker sem osebnost. Hočeš ali nočeš, imam jo!
Zakaj si morala publiki na koncu povedati, da ti ploskajo zato, ker govoriš točno to, kar oni mislijo?
Seveda. Poslušaj, rabiš enega trotla, da ti pove natančno to. Recimo, da mi ti rečeš, Alenka, ti si butec. Zdaj, če zmoreš to korajžo, jaz kot takšna, ti bom hvaležna. Jaz to cenim in ljudje so to cenili, ker masa ljudi vedno ceni, če nekaj iskreno misliš. To ni zvezdništvo. Zvezdništvo je v bistvu glamour in sprenevedanje. Tako sem na koncu prišla do imenovalca, ki ga najbolj ljubim: bodi iskren in bodi ti. Kot mi je moja mati nekoč govorila: kakršnakoli, magari zanič, ampak bodi nepotvorjena ti. Tako je in amen!
petsto petinosemdesetih ostalih, in zalotila sem ga z ljubimcem Pa, ti nor sem rekla, hodiš domov k starsen Drosis za mojo roko ^ seveda zelo imponiralo. Njegov odgovor je zato, . si ti edin, ki boš razumela. Samo meni to takrat ni bilo preveč všeč, vendar u nisem zasovražila. Nasprotno, imam veliko razumevanje. Poroka je^ iosledi 3 izgube tega lepotca. Ko sem srečala nekega kockastega £ kockastega v glavi in kretnjah, sem ga kar naravnost vprašala, če t** poročil z mano. In je pristal, fo je bil popoln dizaster, razočaraj pogrom. Bil je popoln idiot, jaz pa se večji, ker sem ga sploh vpraša Poroka je bila seveda prava katastrofa, velika pomota, bom rekla v m^ obliki. Ne morem kar tako z enim tipom, ki izgleda krasno, je Da bufet Zato sem to prekinila. Da pa nisem poročena, je vzrok vtem, da sem^ ponosna na to, da lahko živim v neslutenem luksuzu, pod narekov^ biti sama. Ampaka čisto sama.
Ker nastopaš javno, je do neke mere javno tudi tvoje privatno ž Do kje me pravzaprav lahko spustiš v svoji radovednosti? Do tatffc dnevne sobe morda, do spalnice prav gotovo ne? Lahko rečeš tud noje ljubezensko in seksualno življenje je moj biznis, ki se nikogar ne tlet. lahko pa poveš tudi kaj več.
Glede tega nimam nobenih zadržkov. Predvsem te lahko spustim do spalnice, ki je zelo prazna in osamljena, kuhinja in dnevna soba pa sta btao« navlečeni. Jaz sem predvsem bohem, da ne rečem umetnica. Ko pridem? službe domov, grem najprej slikat, bom pa zanemarila vse ostalo. Spalnica je torej prazno področje, tann sem samozadovoljna in sarnoa dostna. Samo da ne boš zdaj rekel, da sem onanistka (smeh)...
Ampak v dvoje je lepše, pravijo.
Od tistega nesrečnega primera sem imela še veliko ljubezni in to z moškimi, na žalost...
S tem songom si poimenovala tudi nocojšnji koncert, recital... Temu bi jaz rekla dogajanje, bilje pravi happening.
...happening v Roza disku... in navdušila. Mi bomo še nekaj časa komentirati tvoj nastop, ti pa imaš samo zdajle svojih pet minut, da komentiraš tokratno publiko.
Zadnje čase sem tempirana na uspehe, ampak kaj takšnega pa res nisem pričakovala. In povedala ti bom zakaj: ker niti eni niti drugi zvrsti prepričanja nisem nevarna. Jaz sem živalim, otrokom, starčkom in rožnatim ljudem zelo f kupna oseba. Kaj naj torej rečem, to je the best publika in vedela sem, da bo nastop uspel.
Darja Švajger, tvoja kolegica po glasu, si je vzela čas za razmislek, nato pa vendarle sklenila, da nastop v Roza disku ne bi dobro del njeni repu-taciji. Ti si nisi vzela časa za tozadevni premislek?
Veš kaj, jaz bi Darjo Svajger izvzela, ker jo cenim. Ona je zvonček in sonček, ki pa je, to bo čas pokazal, precej kratkega daha. Sicer se mi pa to vprašanje zdi smešno. Hudo bi bilo, če bi dajala podporo kakšnim težkim morilcem, potem bi si že morala vzeti čas za premislek, ampak vi ste ljudje, bom rekla, mi smo ljudje, izredno občutljivi, subtilni, prekrasni in najboljši ljudje. Ljudje, sem rekla, pazi, ljudje. Vse ostalo je rahlo sprenevedanje.
Si kot pevka že kdaj nastopila pred takšno "specifično" publiko, si si kot ženska že kdaj "ogledala", kako takšen klub izgleda od znotraj?
Pela že, seveda, saj je bil moj ves svet. Iz osebnega interesa pa vanj nisem zašla, čeprav sem v življenju plula skozi razne vode. Pred leti sem imela prijateljico, ne prijateljico, znanko, ki je bila vame blazno zaljubljena. Žal pa mi je prav ta zasrala vse ostale ženske, če ne bi mo >če... v vsakem človeku se skriva več kot to, za kar smo mi določeni.
Je kar nekaj, predvsem ameriških, lezblčnih pevk, ki se iz strahu pred govoricami in obrekovanji celo poročijo. Govorice pa nezadržno krožijo tudi pri nas in ti, Alenka, sploh nisi poročena.
O, bila sem poročena, ampak ne zaradi tega. Neki tip se je hotel z mano poročiti po vsej sili, bil pa je totalen gay. Ne morem reči, daje bil rožnat ker se je skrival, jaz pa tega ne maram. Povej, kaj si, kdo si in pogledala si bova v oci. Malo se mi je že zdel čuden, drugačen od tistih pet tisoč
3 intervju
Zakaj na žalost?
Na žalost zato, ker me gledaš tako zapeljivo (smeh)... Meni je žal, ker se mi je žal potrofilo tako, da sem lahko moški, lahko sem ženska, a vedno sem elementarna. Ni sredine! Poglej, jaz se zdaj že dve leti nisem zaljubila v nobenega moškega, zredila sem se in se zapustila. Pa kajftfM govorim, povsod je enako... Sicer čutim naklonjenost tudi do ži ampak to je nekakšna poklicna deformacija in samoljubje; publiko sewf skušam šarmirati ne glede na spol. Ljubim pa svojo sestro, do nje K» odpuščanja polna. Jaz sem tip, ne za ženske ne za moške, živeti mx»> čisto sama. A je to lahko dojemljivo? Takšna usoda mi je namenjena, da moram biti res volk samotar.
KI povabi srečo, da je včasih njegov gost.
Veš kaj, tako sem nesrečna, da moram biti na momente srečna, Ker če si
zadovoljen, potem nisi nič, kvečjemu ena sama sivina. Dosti serr P«
pela, četudi delujem mogoče površinsko, in skoraj bi lahko rekla, daje«
srečen človek. Srečna sem, da trpim. Zato pa ne jokam in se ne m
>b tla, vedno se najde kakšen nov izhod. Po slovensko bi si edino 1
prerezala žil«, obesiti se ne morem, ker sem pretežka ("obešenj.
smeh), ampak vedno nekaj najdeš in menije dovolj to, da nisem niti ranp j
na niti prenabita oziroma nimam preveč impulzov. Imam pa psa d w----..........*«e»
„	- - ■ ■ — ■■•■■■»jill ^iivvcv/ llll|juii.uv. iiiiumi k r-
bos zdaj mislil, da sem sodomist (smeh) - in Hektor mi je vodilo On nhtprp» r>l irl/n I,; r». , _ _ _ » » . ,	„ ...... , n
On obteče cucke, zato tudi pričakujem od ljudi
všeč.
ki mu niso všeč, in jaz obtečem ljudi, ki mi niso i
naj gredo mimo mene, če jim nisem
-.tekan"
j	- — j11	£,1 tšuvs i i 11111u 11 ici ic,
naj me ne pogledajo. Zakaj bi se butali med seboj, saj če se š razumemo, se imamo lahko samo še radi. Boš kozarec vina? Na zdrav?
Naj/ep» hvala. Za pogovor in naravno poživilo... Pa ti, Alenka, # kdaj umirila, "udružlnila"? Te ni nikoli omamila želja po materinstvu?
Pa še kako! v času, ko sem si to želela, moj tedanji zaročenec ni W *
kasneje pa jaz nisem imela časa. Če bi pa zdaj dila, z božjo pome* lahko rorlila lo	. .	r. J	. ____„I 5
H*
to«
,,, ' -	.......voaa. oe ui pa zuaj ruuiio, ----.
lanko rodila le svojega lastnega vnuka. Sicer pa vse naboje prazni glasbo. Poročena sem s poklicem.
Nasvidenje torej, ko bo zaigral "Goslač na strehi".
skO*
Gus«
foto: Jasna
Klane'
0
mai Domicelj:
Raje večnamenske jt dvoumne pesmi
■y7 ■
HttiJ Mili
HI r.-ii- tw. 11,;.".:bk- |g| b.:, 11«;. '
Ba. t*0<>.	b»~, hš
iiten^a Svri isft ...'. ... îroko -wC rokj^ t-o vakx Povwiàf je, ;:> .V.1 tie ¿i.'J- ÎVU';; .
. ker iai^^ïiî^:^^ p
a; je ta*o afikijphfcrmsiP"!.-
«u je tako. arftgpno zmectev cm sfe'n zato v^Jbi--ga. ' •
IgpfN ¡fÉpit ' ' ■
Kaka uro prepožro. • !.. iig^tiK ves je Jcvar. -
Jaz r-'J NSpfpfl . • včasih mato poVoliiiil, .;.
Di .(!> :iako
llilll l .1m:
Mogoče si naše! ; je zopet kakSn&dekte. A jaz K« na :■«»>•: nikC!i:VeŠ ,"wg'i;s«;: ii I VW i::1" -■■ 'l: \irC.C
jwikiser- bil jo t« tšrf. i
MpliMi
jsan s terenski estradnl umetnik Stojan Auer d ' i som za revijo Stop izjavil, da so ho-aesjjgttalci duševni bolniki. Podobno izjavo * *«) 'eti dal zdaj zb pokojni Ivan Hramber-Xaho bi nas označit ti in kaj praviš na tji ■ i?
_ -e- »aj izjavljajo provinci a In i povzpetneži, ■eč-- r.-nit razmišljal In tudi zdaj ne mislim. »•flTe-se-sualci so pač drugače spolno usmer-/jdje kot večina nas, ki imamo raje spol. Odtenkov je na stotine in med ^ajdejo tudi duševn, bolniki. » f»/ rekel, da si vseskozi dajal vtis, ar s'' nekolika homofobičen. Tvoji številni mreč včasih na to namigujejo, je ~ da bi bil homofobičen - da bi se t' enega ali da bi celo zagovarjal pre-e spolno drugače usmerjenih. Pač pa c —.i -a mllitantnost nekaterih homoseksual-m r r-exakšno "sindikaliziranje" le-teh. To me ^ptpč na politične čase (konec štiridesetih r BK e* devetdesetih let) v slogu: "Če nisi z ».-s- » proti nam!" Zadeve lahko namreč pelM. j«^ daleč, da homoseksualci začnejo stale ljudi s "heterosekslsti". Sam si imm številna štose. Z njimi sem se od Tita do snažilke. Tako delam še '■e vem. zakaj naj 'ji bili homoseksualci
^sfadnimi umetniki Je kar nekaj gayev. nos do njih normalno profesionalen -
ali kako drugačen? Domnevam, da se jih ne izogibaš ali celo ignoriraš.
Če govoriva o estradni sceni pri nas, me še nikoli ni motilo, če je kdo pička. Pač pa me motijo pizde. Zato se bolje razumem z Aleksandrom Mežkom Nacetom Junkarjem in Mišom Zaletelom kot - na primer - z Andrejem Šfrer-jem. Kar pa zadeva Anglijo - tam sploh ne bi mogel delati, če bi se hotel gayem izogibati: med njimi Imam nekaj dobrih prijateljev. Prepesnil si pesem Loto, skupine The K inks. Zdaj Lolo v slovenščini Izvajajo Chateau. Ali je bila zamisel za prepev njihova ali tvoja? Zamisel je bila povsem njihova. Meni pa je bila ta pesem vedno všeč s tem, da velenjski Chateau hišo meII pojma O vsebini. Ko sem jim jo razložil, so bili pravzaprav še bolj navdušeni, da bi jo dejansko posneli. No, in sojo. In postala je znova velikanska uspešnica. Na radiu Slovenija so predvajanje te pesmi preoovedali. Kaj misliš o prepovedi predvajanja slovenske Lote, če na litem radiu še vedno brez zadržkov predvajajo originalno izvedbo, za 8. marec pa še prav posebej? Ljudje, ki prepovedujejo razne pesmi, so pravzaprav manj krivi kot tisti, ki jih določijo za vlogo "cenzorjev". Člani komisij so krivi le v toliko, kei sami ne ugotov: o, da niso sposobni za opravljanje svoje naloge. Na primer: saj ne vrtijo samo Lole v izvirniku. Vrtijo tudi Princes in njegovo Sexy Motherfucker v neobtesan verziji,
pa na desetine psovatorskih rapperjev In tako naprej... kot da ne bi pri nas nihče razumel angleško oziroma ameriško. Meni pa so prepovedali ali dali na hladno kar par pesmi, nazad-nja tudi Anamaiijo. Pa ni govorila o transvesti-tu, temveč o čisto navadnem obmorskem najstniškem fuku in ljubezni.
Ali se zavedaš, da je Bil je tako prikupno zmeden ena tvojih - da ne rečem najboljših - najpopularnejših pesmi, ki jo je pred mnogimi leti odlično odpela Irena Kohont? Zdaj pa je ta pesem v tvoji Izvedbi postala dvomljivo dvoumna. Namenoma provociraš? Včasih. Tokrat pa ni bilo tako. Čeprav zelo rad pišem večnamenske (ta izraz mi je bolj všeč kot dvoumne) pesmi, je bilo pr Bil je tako prikupno zmeden drugače. Ko sem se odločil, da bom to pesem sam posnel, nisem in nisem uspel refrena predelal Zato sem ga pač obdržal in primerno predelal kitice. Vsakdo pa zdaj lahko pesem razume po svoje. Če si gay, misliš, da gre za ljubezen ali kratko romanco med moškima, če pa nisi pač veš, da gre za simpatijo, mogoče celo za pokroviteljstvo, za kratko prijateljstvo med znancema - moškima, za katera sploh ni rečeno da si ga /ju/ kam vtikata
gosti g.
Mt r
Vsi ti ugrizi...
Coppola je filmsko pripoved uokviril zgodbo o grofu Drakuli kot čast u 1 -izgubi svojo mlado ženo. Grof pot 8 Ž ' ' i prostor, da bi se ponovno združil s ? beznijo, v telesu druge ženske. Bram stZI izhajal iz zgodovinskega lika Vlada aobwS morbldnega romunskega vladai <,j 1
Vampir nikakor nI izključno moškega spola. In nikakor ni vedno (samo) heteroseksualen - ne nasedajte Coppoli!
Še prečen je Bram Stoker napisal Drakulo delo, ki je postalo dokončna verzija sodobnega mita o vampirjih, seje vampir pogosto pojavljal v obliki ženske in - lezbijke. V Carmilli (1872) klasični vampirski zgodbi angleškega avtorja Sheridan Le Fanuja, je vampir ženska, ki nar da ženske. Lezbična strast vampirja je torej že > začetku ti pošast zaznamovala kot perverzno m nenaravno. V sodobnem času lezbijke razviia-I provokativno podobo vamplrke in preooz navajo njeno moč. Lezbična vampii , je oživela
biT%m S°R Vampire Lovers ^¿-ke
19^1 in ni' H'9"56 ^ °aWn (Zaradi zore<
198 m pa v zdaj ze lezbični vampirski klasik The Ho ,3er (Lakota P< ¡, 1£ 8. , 0 '™1
Carine Denevue in Susan Sarandol
Jicna vampirka se vrača tudi v „teraturo
lwTZ<\Gi'da i zgodbe o -L991), ameriške avtorice Jeweiii>
ustvarila lik črne lezbične v^n^rte
berstein, koiumnistka pri amedSl ^ OnOurB :ks me, amenski lezbicru reviji
1 hUma»'**>™ in renesa»
Lez, tako Gildi,
. ki je
srosek-
sualnem spolnem odnosu Vampirjeva seksualnost se na nek način kaže kot istospolna želja, saj njegov ugriz žrtev .it gosto spremeni v vampirja, torej njemu enakega. Po tej mitologiji "si tisto, kar ješ, in vampirji, ki jedo skupaj, tuci skupaj fukajo." V Zgodbah o Gildi vampirke dobesedno ustvarjajo svoje družine, tako da se povezujejo "po krvi" in seveda po erotični privlačnosti. Homoseksualci in vampirji ter homoseksualni vampirji so sorodne skupine, saj so za večinsko populacijo njihove spol-tie navade izrojene in parazitske. Oboji prakticirajo spolne prakse, ki jih hetero-seksisti vidijo kot tvegane in zelo nevarne. Oboji si v svojih telesih delajo posebne luknje (pri homoseksualcih uhani, piercing) in se med seboj spoznajo na cesti, čeprav za druge niso vedno prepoznavni. In oboji - glede na mite - živimo ponoči in se skrivamo podnevi, "bojimo" se križa in drugih verskih ornamentov... (No, razlikujemo se pa v tem, da ima večina homoseksualcev prav rada česen.) Bistvo vampirjeve monstru-oznosti je pravzaprav njegova seksualnost in prav zaradi te jasne, čiste ientifikacije med grozo in perverznostjo je vampir postal mitski simbol alternativne seksualnosti. Toda... Mnogo fanov vampirizma je z nestrpnostjo pričakovalo ekstravaganten film Francisa Forda Coppole po knjigi Drakula Brama Stokerja. Coppolov Drakula pa je marsikomu prinesel razočaranje. Kljub vizuelnemu tripu. čudovitemu spreminjanju vampirja v neskončne podobe, ki jih lahko prevzame in
S! lgra'ski zasedbi, je film za vampirske anat ke udarec v prazno. Heteroseksistična
natn,i l, PadmSk° seksualn°st spremenila v
iroz t iPSent'rntaln0 r°manco; od s)a<^ groze k, je značilnost vampirizma, pa ni ostalo prav nic. Skodai	osiaio
V noveli je Drakula očitno poliseksualen - želi si dona ne onI" °tr°k ter zavrača vse k°nve*
Sg v^ i'Sir" SP°lni °dn0S nikakor
oralna; gr ' NPhmamo
Njegova feNa nnmti' f)Z'ra in Po|Jublja. S va kaiti Imn 1 tUdl sprevržen°st materino Drakuli je kri^ metafora ? h S< ^ V kocine, ko stanji Za drUge telesne te" Je kri primarna vln 6r m'ek° in sPerma- ^r se ga uokviha v Jau'-eva že|J "i smiselno, da
mosekSuahl mode^Ta' 'Zk-u^no heterc
ne meso- h«-	P°sast hoče »eko-
eeniial, i"' ane0^0'06 vratu, ne pa strast ZS "T™™^^ to pošast tični ljubezni.,	'' ne pa želJa P° roman-
nični Vlad, ne Stokerjev Drakula nista povezan«
s konkretno ljubeznijo.
No, seveda, Coppola je ustvaril svoic
kaže, kako Hollywood popularizira (in » ternativne pripovedi in jih spremeni v
obi >
Ijene oblike heteroseksuaine ljubezni, ^ ca v Coppolovi verziji izpusti prav to, ^ ^ česar je legenda tako grozljiva in vamp1 ^ pošasten - njegovo alternativno sp 10 bil vampir občinstvu simpatičen, gaJe 1 želel nareu.ti človeškega. Kot ekscentn tokrat v Londonu Drakula ne zna ve ^ pir, ni več pošasten; postane človeS 'ni bolj podoben nekakšni zblojeni °dstej r niški duši. Humanost pa se v tem N : identificira s predstavami o romar seksualni ljubezni.	. em ^ I
Pa se povrnimo k legendi. Vampin zareS,« razlagamo tudi kot vrsto bok ' n, bila Stokerjeva novela prvtc ot>J ^ ^ -1890, je bila v Londonu eP'de™'J traftu T kateri so Drakulo brali kot met y | spolno prenosljivimi boleznn ^ in duševno propadajoče U )>' n : Drakula, se povezuje z nena i""-
jem protagonista, ki gaje za	s, i
Lakoti po krvi. povezava mei J „ r vamDirski folklori nas asocnrd
oziroma izmenjava krvi in telesnih i* i devetdesetih tvegano početje. Toda 3 se je vampirizem zopet pojavi! kot kvarne spolnosti, bolj kaže na pre-Ttoriko, ki obkroža epidemijo aidsa, nevarnost, k' naj bi bila povezana z ^bbv. spolnimi praksami, j ar- WSh je Anne Rice ustvarila literarni -■acijami na vampi rski mit. Mnogi vam-enih zgodbah spolno drugačni ali pa homoseksuali oziroma lezblčni. - tudi ona, podobno kot Coppola, k— r a vampirja. Vampi i pač mnogi • - ■ , ot izrazito divje nercmantifino bitje, í ti r. ljubezenskih obveznosti, k- živ le ■	na jutri in ga vodi samo strast.
Arne Rlceove so torej pollseksualni, »dobru veseljakom ali pa preprosto t ie bolj pa poudarja njihovo sposob-- rcega življenja Slednje se seveda ^nci— sit c z legendo; vampir se namreč t^ci nosferatu oziroma ne mrtev, Vam-jn '3,0 In hranijo se z umrljivo popula-3 je fst zirala aspekt večne mla-- j ra m ga spremenila v najbolj želeno fc-' - toča, vampir po legendi ni ,;večno "nemrtev". To paje povsem dru-'ač i bivanja, kot so pokazai Gomezove ■ sci, saj zgodovina pač pušča težke .je ~ n-eživeliti. ■efcarerih virih je menda na scenarista ga Drakule močno vplivala prav podo-
ki jo je ustvarila Anne Hice. 1 o G Udi odnos Gomezove do nemrtvih je večnost za nekatere breme in "ožnast izbire "naravne smrti".
Suzana Tratnik
Odlomek iz
potovalnega dnevnika:
16. 9. 1991:... Zaradi pomanjkanja časa - Čez nekaj ur me čaka ogled znamenitega Ermi-taža, skoraj dirkam skozi sobane Državnega ruskega muzeja. Škoda! Vrsta umetnin je vredna občudovanja in temelji tejšega ogleda. Najbolj me prevzame kip dečka. Pri seže m si. da bom v naslednjih dneh, kljub natrpanemu programu, našel nekaj časa samo za "naju dva". 18. 9.: Obljuba izpolnjena! Pred dvorom Mlhajlovskega se znajdem pol ure prezgodaj. Stopim do spomenika Puškinu v bliz njem parku. Okrog njega pos-kakujejt japonski turisti in fotografirajo kot Iz uma. Ogledam si zunanjost mogočne cerkve, obdane z gradbenimi odri. Kot prvi obiskovalec tega dne končno vstopim v muzej. Za menoj se valiju dijaki, ki so se z avtobusom pripelji iz notranjos Rusije. V prvem nadstropju nekajkrat predirkam sobane, a kipa dečka ne najdem. Prijazna paznica me napoti v sobo vodičev. Premotim jih med pitjem kavice ter pripravami na začetak novega delovnega Jne. Nastopi težava, ker ne poznam kiparjevega Imena n naziva skulpture. Vodičke me skušajo prijateljsko prepričati, da sem morda kip videl v kakšnem drugem muzeju, saj teh v Sankt Petersbui^u ne manjka. Ta možnost se mi ne zdi verjetna. Vseeno se poslovim In ko že skoraj vržem puško v koruzo, zagledam sko?1 priprta vrata enega izmed pritličnih hodnikov v ïamen : .k-esano deško postavo. Paznico, ki me spominja na t pično ru&-to babuško, prosn za dovoljenje, da bi kip fotografiral. Gostoljubno poklms in mi za name ček umekne varovalne vrvico. Med iskanjem ustreznega zornega kot - v napoto so ml debele stene, me vpraša, ce sem študent kiparstva. Kip namreč redno obiskujejo mladi kiparji iz raznih delov države, ga fotografirajo, skicirajo fn študiraj« "Veste, to je delo velikega ruskega kiparja Matveeva, izklesal pa ga je po smrti modela." Ker tega z modelom ne razumem prav dobro, mi gostiteljica razloži, kako je kipar opazoval dečka pri igri v vodi. Prišlo_e do ne-sieče, fanta je zajel vodni tok In reka ga je odnesla. Kiparja je potem pregar i! občutek krivde, ker ni pomagal nesrečnemu otroku. V spomin mu je izklesal kip in ga imenoval Junost Mladost,..
Vitan Mal A. T. Mjtveev /1878-1960/ ■ Mladost
humanizan* in renosanssl
jubezen
"and there we laid cool in the shade
singing songs and making love
with naked earth beneath us and the universe
above"
Cat Stevens
(The boy with the moon and star on his head z LP Catch bull at four)
Jezik in ljubezen sta vztrajna plovca, na katera "naša kultura" naslanja svoj imaginarij smisla. Sta vezi, ki nas - človeška bitja med rojstvom in smrtjo - spenjata "semkaj" In "skupaj": sta legi-timizacijSKi aparat, ki sploh omogoča, da (se) (ne) (za)Vemo, da prepoznamo nek kontekst, da vanj všijemo lasten obstoj ali (u-)mislimo neke njegove kvalitete. Kot ekskluzivna označevalca človeškosti zagotavljata, da ne sfrčlmo iz naše Druge maternice, družbe. Jezik je kajpak temeljni kamen societalnega: šele s komunikacijo se lahko zameji prostor realnega oziroma se vzpostavi diferenca med (kulturno) notranjostjo in (divjaško) zunanjostjo, med vključenim in izključenim. Vsebina in relacije med enim in drugim se skozi konkretne časovne plasti civilizacije spreminjajo: kakšna konstelacija je obveljala tokrat, lahko vsakdo iz "veselega geta" testira slehernega dne. Ureditev jezika se ne nanaša le na govorno per-formanco: govorjenje samo od sebe pove še tisti presežek, zaradi katerega sploh funkcionira. Ali pač - kar je isto o katerem ne želi vedeti ničesar: izza kulise, ki nam jo postavljajo besede, konsistentno bije v kri široko polje neobvladljivega/neobvladanega in nedefiniranega: groza gole bivanjske prisotnosti. Jezik je najstarejša človekova religija: religiozno je vse, kar z njim pripovedujemo. Najlepše so pripovedke o ljubezni: v "moderni kulturi" so takšne tudi najpogostejše. Ljubezen nas (o)žlvl. Prav dobesedno: v njenem diskurzu smo vzgojeni in njen diskurz nadaljujemo, govorimo o njej, žgejo nas bolečine srca: bolečine samote: naš nemir, zbiramo se v krožke, katerih leit-motiv je sim-pa-tija: kogar ne ljubimo, kogar "nimamo radi", je daleč/proč od nas. Kdor ne ljubi, je sam. Kdor nima "srca na pravem mestu". Ljubezen nam je "dana" kot najintimnejše čustvo ali izkustvo, kot znak avtonomne izbire, hkrati pa je tovrstna senzibil-nost eden najbolj trd(n)ih kriterijev za vrednotenje Subjekta.
In vendar ni v ljubezni pravzaprav nič osebnega. Ali bolje: ljubezen postane "nekaj osebnega" šele takrat, ko se oba termina vzpostavita kot družbeni kategoriji: ko ljubezen (in osebnost kot referent) izraste kot simbolični medij, ki uspeva pripeljati do socialnih vezi: ko postane ljubezen komunikacijski kod socialnega sistema, kar omogoča druž(b)enje, so-delovanje ali pač tisto radikalno pro-love obliko, ki ji tako zelo radi pravimo "zaljubljenost".
Družbene naveze, ki potekajo izrecno po liniji ljubezni oziroma osebni moment v družbenih odnosih je v tej civilizaciji (bolj ali manj sprejeta) novost. Tradicionalna matrika je (bila) seveda stratifikacijska: možnost komunikacije je (bila) že vnaprej utrjena glede na hierarhični nivo: politični/ekonomski status tako edini legitimni dopuščevalec socialnih vezi. "Huma-nizlrana" družba - kar je oznaka za spremenjeno. "novo", "moderno" instalacijo komunikacijskih kablov oziroma dopuščenih interakcij - nI nič manj totalitarna: druga(čna) je le
S?! ese/
konstrukcija označevalcev posameznika, pomenska etiketa, ki umešča v riglden družbeni kontekst. Nič bolj ne letimo. Nič bolj sproščeni nismo, Mi, Moderni. Nič bolj svobodni. Še vedno sodimo na nek točno določen družbeni fevd. V skrbno urejen vrtiček družbenega smisla, vedno ideo-loškega, transcendentnega in zato votlega. Ki mu sedaj diskurz ljubezni napolni meh ter začrta obseg, vsebino in veljavo. Naj to ne preslepi: nič srečnega ni v tem. Tudi kdor ljubi, je sam.
Da je - v diskurzu "moderne", dogovorne demokracije - "volja večine" projicirana na veliko platno in povratno učinkujoča na "univerzalne " recipiente, df zbijeta senzibilnost in senzual-nost v prvi plan in postaneta ključno ogrodje identitetnega scenarija, je znana zgodba: je tukajšnja realnost, ki nam vsem piše "usodo". V tem območju se zarežejo nove moralne diference, ki sedaj sekajo družbeno telo po osi "seksualne želje": nastanek dislociranih "seksualnih manjšin" je rezultat sprejetja ljubezni kot kulturnega imperativa. Ljubezen, ki naj - kot medij - veže "skupaj", dejansko surovo razdvaja in razdira. Celotna družbena situacija je tista, ki je zares perverzna, ki množi paradokse enega za drugim: besede ljubezni so naravnane točno v izolacijo in geto.
"Gay populacija" večkratno in predvsem zelo očitno izkusi takšne karambole z "ljubeč, družbo". Najprej v osebni zgodbi oziroma tistem njenem (večinoma) travmatičnem delu ki se mu "žanrsko" pravi "coming-out": kjer naleti pozitivno čustvo(vanje) - kar je vodilni Nauk najzgodnejše socializacije, fokus vzgoje in nege ter ponos naših Prvih Dragih - na hude ovire in se kasneje le strahoma prebije do javnost, Če sploh se. Taisti "krivec" zasebne izolacije vodi v strukturni geto: "gay-nation" Je tako najb dodelan out-Pu, tukaj uc mačene kulture ozirc! ma edina moderna kolektiviteta, saj njeni združevalni princi, tečejo striktno in dobesed no skoz, ljubezen. In v segregacijo.
»iS
Vendar. Religiozne osnove civilizacije se ne aa streti: mejnikov realnosti, ki jih vzpostavljajo, pa ne premakniti. Lahko pa oboje, jezik m ljubezen, dobro uporabljamo: udaren primer so zahteve "gay gibanja" po doslednem spoštovanju kulturne norme naše dobe. Prva in le najbolj vidna fronta, poskusi legalizacije, javno in zakonsko pripoznan'e istospolnih ljubezni, je hkrati tudi prvi "catch", na katerem pade kon1-petenca vseh tistih Uradnih Avtoritet Družbe Ljubezni, ki držijo za hrbtom figo. pred seboj pa lepo-rečne knjižice (pogojne) Etike. Laične (!) ali posvečene, saj je vseeno: to so (prosti) spisi i izključujočo logiko in (sovražna) propaganda neznanja: jasna, krasna slika tistih, ki so jih pisali. Kdo jih je pisal. Kdo je tako neusmiljeno zaostal v vseh lekcijah. Kdo je lahko tako zoprn. Res bi želela videti, kako tak izgleda Kakšen slovar uporablja, kateri jezik. Ali pač samo grgra in hrope. Je to kakšen zares hudoben škrat. Ali kakšna ludistično razpolože družbica ob "prismuknjeni čajanki , slična tisti iz Aličine čudežne dežele. Ali kaj. Pri poskusih uzakonjanja "homoseksualne ljubezni" seveda ne gre le za uveljavljanje kapric neke samo-pašne In prostovoljne sekte. Prav tako ne gre za širjenje kulturnih ali civilr obzorij ali tolerančnega okrožja ali celo za zvit preizkus (ne)strpnosti političnega režima. ^ tako bi to ne smel (p)ostati napor samo aktivistov "gay gibanja".	. Ustavna Enakost in Svoboda "z razliko' drugega kot dvojno, a hkratno rekodii-humanističnega diskurza: prve bi lahko vzroji že mame, saj oblast prav sarkastično opc njihovi vzgoji. Kaj počno prav(ič)niki, da seji™ lastni profesionalni sferi bohotijo tako hude j" neopravičljive vrzeli, ne vem. Nič. Predejo sa o najnovejši modni muhi, gospodarskem k nalu, sedajo na svoje akte in se P°fu ' pravšnje. Kaj mislijo pesniki, ko na kulturni®^ slavjih vpijejo o ljubezni. Kaj, za vraga, 10' Q študirajo družboslovci, že dolgo ne razumem-čem pišejo novinarji, da se vsakega nov dne zbudim bolj in bolj izvzeta iz tega s' Koliko se, nas, ki ljubimo, ne počut . doma?
Nataša Veli^
januar vf
L-ezbištvo ni kondom
ali lezbijke potrebujejo varen seks
ne ve, koliko iezbijk je HIV+ oz, jih ima Rezultati različnih raziskav ne pomagajo, - Mtegorija "žensk. ki spijo z ženskami" še • - : uvetJeini ali Kot pravi Hopo Messioh i z
■	■ trn Ije Positivefy Wotncn\ "Ne obstajamo
opomba, v kateri bi pisalo, da O lezbij-virusu MIV ni nič znanega." ir ¡j je veliko nasprotujočih si nasvetov . - »m se svetuje, naj pri orainem seksu te .>ojajo "dental dam" (kvadratna krpica iz ta, ki preprečuje neposreden stik jezika z p *sa jami), hkrati pa obstajajo prospfektl, ki oseksualcem razlagajo, da je oralo! seks z varen, razen takrat, ko ima ženska rnen-f 'jac,c. Messiah: "Kaj res mislijo, aa lezbijke sodo brale prospektov s tem sporočilom? ej : pa mislijo, aa virus loči med tezbijkami " "oseksualkami
i e dokazati, da se virus lahko prenaša z Ke na lezbljko, zaradi številnih primerov i» ega vedenja, kot je intravensko jemanje g a' nezaščiten seks z moškimi. Nekatere dokazujejo, da je prenos z ženske na vendarle možen. ■ iz Manile iz leta 1984 navaja primer -»-ene lezbijke, ki s< e okužila z vi.u=>om HlV b**, ko je potovala in delala v Sredozemlju. med 1981 in 1983 je spala z ženskami h narodnosti, a lezbijka se je okužila med seksom s
■	" okuženo prijateljico. Raziskovalci predla o, da jr "'o okužbe prišlo med oralnim
v Amsterdamu leta 1992) j; raziskovala spolno vedenje 324 ¡ezbijk v štirih italijanskih mestih. Ženske so anonimno odgovarjale na standar dfn vprašalnik o spolnem vedenju. Mnsturba-cija in oraini seks sta bila najbolj pogosta načina, sledila jima je vaglnalna/analna pene-tfacija z dildom. 77% ankctirank je imelo seks med menstruacijo. 35% ,ih je omenilo vaginalno penetracijo z moškim m 16% anatno pene trocijo prav tako z moškim partnerjem. Hope Messiah meni, da rezultatom italijanske raziskave ne bi smeli dati preveč poudarka. "Ne glede na to. ali lezbijke dobijo AIDS od druge ženske ali ne, pa ga dobijo med vbrizgavanjem drog, v času preden postanejo lezbijke ali zato, ker občasno spijo z moškimi," Pritis lezbijke, naj molčijo o svojih občasnih spolnih stikih z moškimi, ¡ma velikansr\. vpliv na izobraževanje o varnem seksu. Lezbijke, ki občasno spijo z moškimi, to skrivajo, ker je "globoko v nasprotju z njihovo identiteto lezbijke in se smatra kot sramotno", kot pravi predstavnik Terrenes Higgins Tnjsts-Lisa Power, sodelavka London Lighthouse, je enakega mnenja. Pozna veliko lezbijk, ki spijo z moškimi in mislijo, da ne morejo zanositi, če spijo z gayi. "Poznam dve lezbijki, ki sta zanosili in ju je bilo zelo sram, ker nista imeli dovolj moči. da bi poiskali kontracepcijo. če se nista bili sposobni zaščititi pred neželeno nosečnostjo, ) varnem seksu nima smisla izgubljati
besed."
Glavni cilj organizacije Lesbian Aids Project iz New Yorka je opozoriti na dejstvo, da tudi lezbijke lahko dobijo aids in da ga nekatere že imajo. "Naša skupnost ni imuna In le/bištvo ni kni> dom" pravi direktorica projekta Amber Holilg-baugh. "Prepričanje, da smo imune zaradi svoje spolne identitete, nam daje lažen občutek varnosti. So lezbijke ki se fiksajo. sp,;o z ženskami in moškimi, men strni rajo, so lahko posiljene."
Dejstvo, da se lezbijke Izmikajo temam, kot je seks Z moškii in narkomanija, slabo vpliva na pozitivne lezbijke,
"Težko je," pravi 28-letna Julia, ki je HIV+ že tri leta. "Veliko Ženskam se zdi grdo in odbijajoče Nočem takega zavračanja v svojem življenju." Julia pozna lezbijke, ki so pozitivne, vendar jih večina to skriva, "Nočejo priznati ne družbi ne lezbični skupnosti. Bojijo se, da jim bodo postregli v plastičnih kozarcih in s plastičnim pn borom. Bojijo se, da Jim bodo šepetali za hrbtom in s prstom kazali za njimi. In bojijo se. da bodo izgubile prijatelje." Taka je cena molka.
povzeto po Lip
pnmera iz ZDA vključujeta ženski, ki sta aids od svojih pozitivnih oartnenc V m ' (irmeru je do okužbe prišle med oralnim v drugem primeru pa gre za par, ki je x ra i/M, med katerim je prišlo do krva-
■	t v nožnici, in ki je oralno seksal tudi med uacijo.
omenjenih primerih so ženske zanikale, » & seksale z moškimi, si vbrizgavale mamila
i-1 i>e transfuzijo krvi. IB pa n so prepričani, da ti primeri dokazujejo Banje virusa med ženskami. Predstavnik tmynT'S! Aids Manual Keith Alcorn je skep icr "Vsak primer temelji na spominu osebe,
■	zi pripoveduje. Ljudje radi pozabljajo Poleg
t»-h primerov ni nihče preverjal in se zana nalančnost zdravnikove prijave." 13 National Aids Manual so najbolj rlzični pri seksu med dvema ženskama oraini s. «poraba istih pripomočkov (sex toys; vi-aiMo,..) in prodiranje v nožnico s pestjo.
■	i natančno ugotovljeno, kako se virus vede • nfčnih sokovih in menstrualni krvi.
f^c Higgins Trust svari pred manjšo nevarno '-udi v primeru, če ima katera od žensk e. razjede ali krvaveče dlesni. Alcorn; I tr.e*n ko čakamo na odgovore na ta vpra-bi se morala vsaka lezbijka sama odlo-- ■ hoče tvegati oz. kako naj se Ščiti.'' s na skromne statistične podatke se lezbij-ve rje t no okužijo zaradi uporabe istih gel m vbrizgavanju droge.
I tienška raziskava, ki je potekala od leta ?C : 1989, poroča, da je bilo 95% od 79 obolelih za aidsom, ki so imele spolne kjjučno z ženskami, mtravenoznih narko-
a raziskava (rezultati so bili objavljeni of the International AlDS Conference
Avtorica teksta je v lezbičnem klubu naredila kratko anketo, da bi odkrila, če iezbijke verjamejo v varen seks.
Kate: "Seveda Virus se lahko prenaša med ženskami, če pride do menjave telesnih sokov." "Dental dams" ne uporablja, raje ima kondome, ki jih razreze. So bolj raztegljivi. June: Verjame, da so lezbijke v nevarnosti, če pogosto nenjavajo spolne partnerke. Sama je monogamna.
Roberta: "Nevarnost je večja, če spiš z veliko ženskami ali se fiksaš." Bi uporabljala "dental dams", če ne bi bila v stalni zvezi, Tatjana: "Prava lezbijka ne more dobiti aidsa". In kaj je prava lezbijka? "Tista, ki ni biseksuai-na in ne jemlje drog,"
U j a: ~Vem, da bi morala uporabljati "dental dams", pa kaj ko te omejujejo. Početi ne moreš nič drugega, ker nimaš več prostih rok."
seAs
z dr.
"V novejši skupni zgodovini v nekdanji Jugoslaviji je bi! liberalen odnos do gay populacije eden od razpoznavnih znakov Slovenije...
Odprta pot znanju je danes nuja, ne glede na mesto, na katerem trenutno stojimo: diskurzu tiru a ^ { pač še moč zoperstaviti z elegantno in u temeljeno beseda. Dr. Svetlana Slapšak je ena tistih re oljgovS neumorno počne: je med tistimi (kako zelo) redkimi intelektualnimi mojstri/cami, ki vulgarni po i i jajo z znanjem, in med tistimi še redkejšimi, katerim je znanje osnovni element političnega presojanja^^^ Klasična filologija je njena strokovna ljubezen: dr. Slapiakova vse izpeljave, ki dosegajo fascinantn0 ^ širokost, vodi iz tega področja. Ne le takrat, ko govori ali piše o antiki sami; tisto, kar na njenih pre njenih knjigah ali mnogih drugih tekstih nas - ki bi se želeli učiti - vedno znova preseneča, je njen ^ sposobnost strokovno precizno in bogato z znanstveno informacijo, a vedno z duhovito, svojstveno o ^ ^ cijo, voditi skozi labirinte zgodovine "tukajšnje" civilizacije: tod se spozna domet humanistike. Vte™ ¡wel tuje kot predavateljica na Univerzi v New Jerseyu, kije pravzaprav prva v ZDA uvedla katedro za vane "gender studies".	naj(j
Dobro je, če nekaj dobrega zvemo: še boljše takrat, ko se temu da prostor. "Lepa beseda lepo me s o (tudi) tokrat v Revolverju, edinem orožju, ki ga Slovenija danes potrebuje.
Intervju Svetlano Slapšak
V a jjem času se v svetu pogosto govori o tujcih, predvsem o Kniti" tujcih (begunci, emigranti). Na tem mestu pa me zanima ■ j- —-" "tujstvo", ne «sto etnično, temveč ono drugo, bolj prikrito, Knrš manj pereče: mislim na *,moraine tujce", t.i. gay populacijo. fcte-j-j ¡e (tudi slovenska) drživa, ki - ob ustavno deklarirani demoin svobodi posameznika - mnogim svojim državljanom zani-M ■ i *>. osnovne civilne pravice?
3 Clržava S precej libaralno Ustavo- So pa na drugi strani |-Mxr mehanizmi, ki omejujejo z Ustavo zagotovljene svoboščine, ali m jO kar mimo nje. Administracija in policija lahko s svojimi pred-■jvtxJiii in prakso postavijo na glavo intenco ustavnih določil, V gre vedno za vprašanje sposobnosti oz. volje za priznanje in iflte-arugega/drugačnega, in odnos do drugače spolno usmerjenih je anmer za to.
tepem razumevanju je ključen korak pri omejevanju diskrlminacijske uveljavitev koncepta nacionalnosti v pomenu, kot ga poznajo v a;i Ameriki, namreč kot zgolj sprejetje zakonov države, v kateri ft \ ž drugega naj ne opredeljuje tvojega državljanstva oz. nacional-e pogodba, ki jo skleneš z državo in jo upoštevaš. Potem so tu xera pravila igre. Recimo to. da ni država tista, ki kritizira, državljan oz. civilna družba kritično presojata državo, m so problemi tudi v razvitih državah, kot sta Francija ir.Združene e v^erike. Mislim pa, daje pri nas val konservativ -na. pa morda r=f toliko konservativizma, ta ima svojo digniteto in upravičenost, teričnega prezira do vsega, kar je povezano z našo novejšo sc. "O, tako velik, da je težko voditi kakršenkoli ploden dialog.
se, daje v tej novejši skupni zgodovini v nekdanji Jugoslaviji rajs'- odnos do gay populacije bil eden razpoznavnih znakov )ialogr po možnosti ploden, pa bi bil ravno naloga časopisov, ič drugega ne potrebuje Slovenija tako kot medije, v katerih i-«Se "grizli",
O x za hip preselim v staro Grčijo in se iz nje "vračam" v "evropski ^mtor' se mi postavi vprašanje: kako to, da - v kasnejših dobah -stija izbije na dan s labšatnlm predznakom, čeprav je celotna ;ka kultura postala tako politični kot estetski ideal? Kako je • do takaselekcije?
v se strinjala z vsem, kar ste rekli. Na er strani da, Evropa projicira ^■e Grčijo kot svoje utopične sanje in seveda v 19 stoletju te svoje wc- tc svojo "invencijo Grčije" tudi etelotvori v moderni grški državi; ^ - recimo agresivni grški nacionalizem kot posledico nerealne per-Sitega položaja. s • c pa pozabiti, da imamo iz časov antične Grčije tudi tekste, ki j pederastiji kot o nečem nespodobnem, družbeno neupra-^redvsem ie to prisotno v Aristofanovlh komedijah. Obstaja ^p^ kije meni zelo pri srcu in v katero se morda splača investirati, fe	moško prijateljstvo signal ali simbol konservativne linije v
Mpolitični konservativizem naj bi torej bil povezan s tem načinom tt^cr:^-. in s to vrsto iniclacije mladeničev v družbo. Obenem pa je 1	šsno pokazati, kako travmatična je bila ta družba brez žensk,
ramo na eni strani pederastijo kot nukleus konservativnega ■ ~a drugi strani pa travmatiziranost zaradi popolne odsotnosti r ^nega življenja. «•,rer teoretiki govorijo o ljubezenski zvezi med mladeničem 1 noškim kot o zamenjavi za "pravo" zvezo. Zame je, morda radoksalno, vsa ta imagologija antične pederastije predvsem z^ak konservativizma države, ki se hoče vsekakor izogniti Kakšno je bilo ljubezensko življenje žensk, tud lomoseksual-* Sf. očime ni zanimivo.
^t; '5'vTio pišem knjigo, v kateri se ukvarjam z zgodovino evropske -=ke zveze, v kateri sta "glavna igralca" hetera 1 filozof: to sta r.= marginalca, ki sta brez vsakršnih seksualnih obremenitev, svcje kroge, svojo ekonomsko neodvisnost in hočeta biti skupaj. Je potem druga stvar.
-33 romantične ljubezni evropskega tipa v antiki sploh ni. elo zanimiva literatura, antični roman, v katerem je heterosek-•uv: r.eza s poroko označena kot krona vsega življenja. Seveda bi ] n mivo pogledati ne le sociološko bazo tega, ampak tudi struk-;je	ki je to brala in zakaj.
je tudi vprašanje terminologije: najbolj razširjeni oznaki za lednjka" In "pederImata grški koren. Kako Je sploh prišlo do cije teh dveh besed In njune popularne uporabe?
Problem Sapfo je seveda v tem, da so jo brali neodgovorni interpret!. Sam; pesnica, ki opisuje doživetje ljubezni, ne omenja spola drugega; drugi sploh nima spola.
Je vsa stvar potem v prevodu?
Problem prevoda, da, ampak ne gre pozabiti, da so najnovejše ijziskave pokazale, daje Sapfo za model svoje poezije imela Homerja. Stvari tako sploh niso enostavne! Poteka sicer zelo naivna vojna med filologi: prvimi, ki bi želeli Sapfo metaforično prikazati kot začetek lezbijštva, in drugimi, ki jo za vsako ceno hočejo "braniti": eni in drugi so seveda komični. Je pa zgodovinski kontekst otoške družbe nekaj popolnoma drugega: to niso Atene. To je drugačna družba, ki je dve ali tri stoletji pred atensko demokracijo že imela isne socialne spremembe In revolucije. Govorimo o družbi, kije bila čisto poseben model.
Ampak če vztrajam: kako sta besedi prišli le na dan: kako da se "iezblj-ka" sliši pogosteje kot "tribada"?
Ker sta oba termina, "lezbijka" in "peder" - ki se danes uporabljata v zelo grdem pomenu ali kot "offence" - vzeta v najbolj evfemističnem pomenu: filologi soju smatrali kot nekako najbolj nevtralni, najbolj opisujoči, najbolj metaforični, kot ideji.
Zanimivo je nekaj drugega: v svoji poeziji Sapfo - kot ženska iz višje družbe - kritizira svojega brata, ker Ima ljubezensko zvezo s hetero, z žensko nižjega rodu. Na socialni kontekst antične družbe se zelo rado pozablja in potem se juriša na tiste osnovne in pogosto napačne pojme.
Kako je - v antični Gredi - sploh bilo s tribadami? Artemldor namreč uvrsti odnos med dvema ženskama v najnižjo kategorijo, ki je proti naravi, saj takšni ljubezni pripisuje prevzemanje aktivne vloge (svobodnega) moškega, kar je bilo - po Foucaultovi razlagi - za tedanje razmere nedopustno.
To je, moram reči, utemeljena razlaga. Imate pa tudi Lukijanove tekste, v katerih se nekateri opisi lezbičnih scen prvič pojavijo, seveda brez kvalifikacij, ki bi bile hujše kot kvalifikacije moške homoseksualnosti. Tudi na vazah je ogromno predstav žensk, ki imajo ljubezenski odnos ali se skupaj zadovoljujejo: to ni nič nenavadnega. Seveda so to vedno hetere, ker so pač one tiste, ki ekshibirajo ljubezensko življenje.
Takšna slika ženske seksualnosti je normalna v atenski demokraciji, v kateri se ženska ne more niti pojaviti pred javnostjo. Vendar so moralni kriteriji v evropski zgodovini potem pogosto napačno interpretirani. Zelo zanimiv primer; ena od žensk, ki se omenja v Aristofanovl komediji "Lizistrata", žena Mirina, igra v sami komediji zelo izzivalno vlogo: je mea tistimi ženskami, ki stavkajo na Akropoli. Ko pride njen mož, ga draži, dokler ta skorajda ne ponori, a seksualnega odnosa mu ne dovoli. Taista ženska naj bi - po epigrafskih podatkih - postala zelo ugledna svečenica: imela je torej socialno zelo utemeljeno, precizno vlogo v kultnem življenju. Kar pomeni, daje ženska, ki je bila v komediji tako opisana, lahko postala zelo pomembna oseba, ne da bi iz tega nastal kakršenkoli iroblem. Kot visoka svečenica pa razpolaga s simbolično močjo, pomembno v vsaki družbi: Ima denar, dobi ga za svojo službo, razpolaga z njim, je neodvisna. Odnos antičnih žensk do seksualnosti ni tako nikdar popolnoma v okvirih evropske interpretacije: vedno je "nekaj več".
Drugi primer, kije meni posebej zanimiv: vsi evropski interpretatorji so se silno zgražali nad tem, da so tudi starejše ženske hotele imeti seksualno življenje To je seveda slavna scena v Aristofanovl komedije "Ženske v parlamentu", kjer tri starejše ženske - v skladu z novim zakonom, po katerem mora mladenič, če hoče imeti odnos z mlajšo žensko, imeti najprej odnos s starejšo - "napadejo7' mladeniča. Ta scena je še danes škandalozna za zelo napredne interpretatorje antičnega sveta: 1 bstajn zbornik, v katerem se nek sicer krasen raziskovalec, starejši, z levičarsko preteklostjo, zgraža in pravi, "to je pa gnus, to je neprebavljivo, ko starejše ženske hočejo mladeniča".
Antični svet je tako na eni strani popolnoma flkcionaliziran, na drugi pa so določeni aspekti antičnega sveta veliko bolj liberalni od današnjih družb. Nič čudnega, da je v sedemdesetih letih 19. stoletja obstajalo - posebno med francoskimi intelektualci - gibanje, ki je antični svet izkoriščalo kot simbolično osnovo za protltotalitarizem, proti seksualni represiji, proti krščanstvu. Anatole France, Pierre Louys in drugi so najprej začeli govor o svobodnem seksualnem življenju, lezbičnosti ali moški homoseksualnosti, antični svet, predvsem helenizem pa jemali kot podlago. Antika ima ogromne možnosti interpretacije: vsa totalitarna ali 'ašistična gibanja so se vračala k njej. So pa tudi liberal! in marginalci, ki to isto počnejo.
ftrtanrfuB
.	k, /e m0rda tudi ključna
Vendar je nit. ki teče iz »»«^'ZitmSič"ost ženskega prevzemar,
za strah pred homoseksualnostjo: problemam	^^ pravzaprav
ja aktivne vloge odpor do pasivne n ^ ^ Mo sekSual-vztrajnost ideji, daje red sveta
nih vlog (ženska = pasivna vloga, moški - aktivna z
To n, prav jasno. Teo a mahata je p^inaivna in ni več^ uporab^ Raziskovala so jo funkcionalizirali v 19- stoletju, da bi neKano
S°o superiomosti moškega je	SSSSSS
n z vojno. Tu do ideje ženske kot "slabsega bitja, obremenje
otroci, ki se ne more dovolj hitro premikati itd.
Imate pa tud, t mite, k, so terapija, npr. mit o Amazonka^ Ce m ate im o Atlantidi, ki je predvsem lična investicija in seveda feteiflkat, «m«e na drug, strani mite. ki so neverjetna kombinacija mitske terap e in pre-ozne psihološke analize / tem smislu je Medeja najbolj ekskluziven .n najlepši vzorec.
Spomnila bi na Evrlpidovo verzijo mita o Ojdipu oz. del. kije v Sofokiejevl izvedbi izpuščen: Laios. Ojdipov oče. se zaljubi v Khrysipposa, sina pelopsa. kralja Peloponeza. Sledi seksualno razmerje, kjer Laios zapelje fanta. Pelops zato kliče nanj slovito prekletstvo: *Da ne bi nikdar imel sina: če že. bodi ubit od njegove roke!' Nujno je seveda omeniti\ da zločin ni bil sam homoseksualni odnos: kdo je bil objekt Laiove želje, moški ali ženska, tu ni pomembno. Prekletstvo je bolj posledica prekrška. ki ga je Laios storil čez zakone gostoljubnosti. Kako to. da je ta. Evripidova verzija, v analitskih krogih manj znana?
Problem je z analitiki kulture, ki niso vedno pripravljeni brati dolgočasnih klasično filoloških tekstov, zato pride do interpretacij, ki so neverjetne. Klasični filologi pač niso bili obremenjeni s teorijo; plavajo v svetu, ki je zgodovinski svet najstarejše humanistične discipline. Tako se zgodi, da pndejo do res pomembnih in izvirnih prodorov v razlag ; ker pa po kriterijih drugih strokovnih populacij niso metodološko utemeljeni, jih te ne upoštevajo in na koncu dobite poenostavljene, za lase privlečene ali svobodne interpretacije antičnih tekstov.
V Ojdipovem ciklusu, sploh v Tebanskem ciklusu, najdete neverjetno zanimive ideje, mitologijo o seksualnosti. 0 Teiresiasu je Nicole Loraux napisala knjigo: tudi o tem. kako je Teiresias doživel ljubezen "kot ženska" in priznal, da je žensko doživljanje ljubezni desetkrat boljše kot moško. Njegova biseksualnost je kultna, temporalna, a imate obe doživetji in analizo globine občutkov.
Tebanski ciklus in tebanska zgodovina sta povezana s civilizacijo daljnega Egipta. To so vezi, vedno zanimive za produkcijo mita: ta pa je osnovna funkcija antičnega diskurza.
Zanimiv je tudi odnos med Aristofanom in Evripidom; Aristofan se je z njim šalil v vsaki svoji komediji. Posebej zanimivo je, kako opisuje Evripida in njegovega prijatelja, tragika Agatona: to je Agaton, ki se pojavi v Platonovem "Symposionu'. V Aristofanovi interpretaciji je transvestit ampak transvestit s ciljem: da bi se vklopil v žensko psiho. Piše tragedijo' ima žensko obleko in make-up in trdi, da se le tako lahko približa ženskemu doživetju. Pozicije, ki jih Aristofan daje Evripidu v teh scenah so ženske pozicije: moja interpretacija je, da je med Evripidom in Aristofanom obstajala fantomska ljubezenska zgodba.
Nivojev interpretacije je seveda mnogo: vsem, ki se ukvarjajo s kulturo bi svetovala še in še branja dolgočasnih klasičnih filologov.
Homoseksualna spolnost je označena z "nenormalno" seksualnostlo (tako ¡o definira Verbinčev 'Slovar tujk" Iz leta 1987; Svetovna zdrav stvena organizacija jo je s seznama bolezni črtala šele leta 19911 , tista startna točka, od katere dalje se določenemu tipu spolneea veriJn ja poda slabšalni predznak oziroma se vzpostavi diferenca z moralnZ] Implikacijami? Morda (v antiki) obdobje heienlzma?	"ramimi
Mislim, da je to točka, ki jo moramo mi določiti: ljubezen n, „ = ampak je kultura. Pika. Ljubezen je predvsem diskurz. Zame nrohi^ 3' ravnosti" sploh ne obstaja.	problem na-
To je pravzaprav problem teoretske postavitve seksnai™«*, konstrukcionizma (seksualnost, k, j^LZa v tZt^z^T kem kontekstu) ali esenciallzma (seksualna orientacUakTtn T? notranje posamezniku), če spomnim le na dve naiboll illin1' karie še Bataillovo koncepcijo človeka kot "dZoS^	M
svoji "težnji po kontinuiteti" veže za razne oblike emf
°nia, ki se v
č„o strukturo zaprtega posameznika. BataiHe sevZa^k'^ W «* erotUma, saj Moda /z temeljne bolečine ^kontSaT^itjlT^ 1 intorvju
M je potemtakem spioh moč govoriti o ljubezni aH celo o hodne izbire?
Ker ie ljubezen kultura in ne narava - mislim 3lo, da je tudi ,arava ?namo, kultura, pač diskurz, verbalizacija ali strukturalne a nar!j
iS odgovor da: je možna določena .zbira
niuj v & ------, Hriiun feministično tonrii^
jen
moi odgovor aa: j« -------------------
ie oa to v določenem nasprotju z drugo, feministično teorijo, Ki -,¡
blizu- diskurz kot zapeljevanje. Zapeljevanje e nek;kar n zbira yj teorije zc evanja je zelo močan, teksti so neverjetno "zapeIj t. se s to linijo prijetno ukvarjati. Po drugi strani pa še vedno venaJ da obstaja možnost izbire ljubezenskega diskurza.
Kakšen je vaš odnos do fenomena nasilja: od nasilja v najbolj očitni ot ki (npr. vojna, ulično nasilje, nasilje v seksualnih praksah, sad»^ htzem, posilstvo, posilstvo v zakonski zvezi itd.) do subtilnega nm oblasti oz. države, ki ga le-ta izvaja s tem, da določen tip dru vedenja dovoljuje in stimulira, spet drugega pa prepoveduje oz. vnap, označi kot družbeno in moralno nezažeijenega?
Mislim, da je ta vojna, ki teče naokrog in vsak dan, še posebej tista v Bi vojna dveh skupin: prve, ki hoče živeti skupaj in tiste, ki tega noče in zato prvi sovražna. Na simbolni ravni se prav to dogaja tudi v vsakdanje živli°nju, povsod. Seveda sem proti vsakem nasilju. Na žalost pa se niti v Sloveniji niti v Evropi ne moremo približati diskusi ki je v ZDA tekla okrog primera Anite HM: sodnik najvišjega ameriške^ sodišča, g. Thomas, črnec, je bil tedaj še kandidat, ko je g. Hill v javno; priznala, da je pred petnajstimi leti bila žrtev verbalnega seksualne^ nadlegovanja. Legalno ni mogla storiti nič, šlo je celo za vprašanje, ali n se njen primer vzame resno ali ne. Moje stališče ali stališče amensk feministk je: da, to je problem, ki ga je treba - v okviru kulture, ki vztrjj na morali - vzeti resno. Seksualno nadlegovanje je problem, ki obsta čeprav ni nobene možnosti za legalno satisfakcijo ženske, ki je bila žrti tega. To bi bil simbolični minimum za položaj žensk. Od te točke naprej možno, da ženska prepozna druge oblike nasilja, ki obstajajo. Seveda mora biti ženska, ki hoče kreirati terminologijo naši' a, da bi s proti temu borila, popolnoma osveščena, predvsem pa sama nikdar sme nasilja proizvajati.
Obstoj "prefinjenih" oblik nasilja lahko opažamo samo skozi crvilc družbo. Vztrajajmo na tem, da bi ne prišlo do popolnoma rudimentam oblik nasilja. Paradoksalno je, da se bo pri tem število ugotovljen1 načinov in možnosti nasilja povečevalo. Je pa še vedno bolje, da smo civilni družbi, da se ukvarjamo z njim, kot pa s tistimi rudimentarnir oblikami nasilja.
Če se spominjate, je Dubravka Ugrešič v lanskem letu pisala o posilstvi ki so medtem - odkar se Muslimani in Hrvati bojujejo tudi med seboj nekako magično prenehala, posilstvo ne obstaja več, ni več funkcionaln Povedala je, da je posilstvo pač posilstvo, ne glede na to, ali je posilj« Muslimanka, Srbkinja ali Hrvatica, kar je seveda osnovna, pred«* ženska zadeva. Na to je nek pameten novinar, še huje: novinark napisala, kako Ugrešičeva posiljuje Hrvaško. Neverjetno, ta formulacija perfektnal V tem trenutku imate res ekscentrične oblike nasilja. Bojim s da Evropa počasi stopa v prostor totalnega nasilja in da ni preveč upanj*
Zakaj ljudje preprosto ne reagiramo več na intenzivno prisotnost vs* vrstnega nasilja okrog nas: kaj nas pušča tako zelo indiferentne?
Zelo enostavno: problem ni indiferentnost. sploh ne. Civilna reakcija vedno počasnejša kot nasilje. Ni se potrebno zgražati nad nami sar* Heakcija bo prišla, ampaka potrebuje prostor, diskure: to so spet tr»" časopis., civilne akcije, kampanje. Mislim, da so v tem trenutku za#» ski Prostor kampanje nujne. Položaj žensk, položaj manjšin, kakršni^ potezaj individua v takšni družbi, stanje seksualne represije. V Slovenj
rZ* rU ek' da se resno spregovori o pornografiji in o njeni upo*» prostituciji, o ženskah,, ki se uvažajo, o "belem blagu", o tem, W s S z »nskami iz vzhodnih držav, kakšna je sploh uporaba »» ™ slovenski kulturi in družbi. Kampanje so nujno, vsak mss
t"rl?anie naSi'}a sko*> Prizmo umetnosti direktno vodi v naši"» * 10 oz. jo podvaja? Kakšna je etika tovrstne umetniške produkcij
me^en v r SP° VprašanJe- Živimo v situaciji, kjer je konte st moS f' V katerem 30 vse ideje, vse opredelitve poeno ^ izrX o 7 P:aSanja 50 b0'i bodo še bolj radikalna, strukture
Nastfe v ^ T'9"6" K0t 50 bile v "• ^etovm vojni ali v revolucijah
Se doZf "°f Z3t° nosi v sebi nevarnost. Posebno velja to J dogodke ali tisto medijsko orodukdio. ki ie dostopna vsem

be Pred Kratkim sem gledala serijo, ki sojo v ZDA precej analizirali * reto hud primer tega: imenuje se *Power Rangers", v ZDA je to ss^po'i popularna serija za najstnike. Pri nas jo vidimo v kabelski To je simbol totalne idiotizacije diskurca, pohvala nasilja, seve-organiziranega nasilja. Ampak tisto, kar je nevarno, ni le nasilje, hoocept dobrega in slabega: prikazuje se tako. da pravzaprav ne % so kriteriji. Gotovost, da obstaja slabo, je za bodočo civilno /a otroke, zelo nevarna.
t «iekl, ki si ga sposojam iz drugega področja: to je brutalizacija. t smrtna kazen. Poučno je, da se je v državah, ki so imele smrtno raakič. Ko je biia izvedena nova, hitro povečal nivo nasilja. Sicer • Srt^ po podatkih S.O.S. telefona, ženske organizacije, mosk epe-po televizijskem dnevniku.
b suoraj klasični očitek feminizma zadeva pornografijo kot vuiga-jsnskega telesa, na katerega je usmerjen "moški pogled''. Ali je kot kanalizator erotizma tistega. "ki gleda" - ze pornografija? rru tomografija stične točke z voyeurizmom oz. ali je vsak objekt 1 pornografski?
icca plat pornografije, ki je zame najbolj privlačna in zanimiva: to Bv az^cija pornografije. Del pornografije je čisto anostavno vasel: k.; tanšne "vesele seksualnosti" je pomembna za marginaine k. za alternativo, za civilno družbo nasploh. Razlika je v nivojih toler-* protestantsko obarvanih kulturah je meja veliko višja kot v zato je - kot primer v Franciji nivo tolerance čisto drugačen, -^i-i uporaba pornografije fi,l obscenosti je kot ventil družbe sr-3
opozoriti na razliko med pornografijo in obscenostjo. Obscenost duhovita vesela, destruktivna, subverzrvna, s kvalitetami, ki so ~e za neko družbo. Pornografija je seveda na drugi strani: je komercialna in če nima elementov obscenosti, vaselja, azac-je, duhovitosti, subverzivnosti, je neuporabna in v večini spočenja nasilje. Element obscenosti je torej zelo pomemben, -a^e zelo drzne slike v underground publikacijah, ki so subver^ivne aonografija Razlika je očitna! Predlagam več obscenosti in manj
tzmentlrate dejstvo, da se nacionalistične ideologije za legiti-tm=ir svojih dejanj in ciljev sklicujejo na žensko kot mater naroda, mAm množično podprto, hkrati pa se kot manifestna figura naro-učno moški?
eoi ' lanimivo področje: mislim, da bi morali narediti precej študij i kakšna je uporaba ženske v nacionalizmu. 2 ene strani imate txii v slovenskem prostoru - mater kot simbolični minimum. Z a je demokracija vedno mlajša ženska, naivna devica, čista, f^e se spominjate plakata za referendum: ženska, posneta v obraza, plavolaska, seveda. Se avi, simbol demokracije in p i ven oznaka: mlada demokracija. In vendar je demokracija vse rrtada; je zelo, zelo stara gospa, brez kakršnihkoli epitetov dek-• tO uporaba, ki je v nacionalizmu pomembna, saj simbolizira fc*oškega na prvo noč: imamo mlado demokracijo, vzeli jo bomo ■ i ,o naučili...
je bolj mnogoplastna: lahko se bori za svojega otroka, tudi -•snemalno čist, je naklonjena miru- ne vojni. Mati je torej bolj sub-5.mool kot deklica. Uporabljali so jo predvsem v totalitarnih k. « niso bili samo nacionalistični.
-legama je politična uporaba žensk v nacionalizmu: to smo videli w*j .ojne na Kosovu, z uporabo Srbkinj, s fantazmo o posilstvih. MB. da problem posilstva ni vedno ženski problem, ampak tudi n nipulacije. Srbski statistični podatki so pokazali, da je bilo acs jevanj zmanjšano v albanski populaciji, v srbsk1 Da sploh ne. so z veseljem posiljevali Srbkinje še dalje, Albanci so po disciplini, uvedli tabu. . _e lahko točka, v kateri nacionalistična država manipulira z Kar lahko ženske naredijo je, da same prevzamejo raziskave, le ajo pn terapiji, pri pomoč da same dobijo značilno sliko, kije ■esriici.
_DC'3oa žensk se vzpostavlja v šolskem sistemu, v katerem je aerMeijena kot bitje, ki se bavi z družino, z modo, z lepoto itn. «a d Tevarno je, da se ukinja tista sociološka linija, ki je bila v sociai-:—■- ženskih časopisih pomembna in sploh ni bila slaba, namreč mi :. nč o družbenem položaju žensk: tu bi morale delovati ženske
o bilo za prihodnost civilne družbe posebej pomembno tudi, da
se uvedejo "difference lessons": da učenci od začetka šolanja sodelujejo v diskusijah, ki poudarjajo razlike. Tudi takšne kampanje bi lahko sprožile ženske.
Odnos "starš/mati - otrok" je sploh predmet Intenzivnega državnega nadzora: posvojitev otrok je mogoča le v primeru heteroseksualne zvezo, medtem ko Individualne posvojitve ali posvojitve v homoseksualnih partnerstvih niso možne. Zakaj postavlja država ravno te in takšne zakonske omejitve na področju družinske politike?
Civilna družba ima na tem področju še ogromno dela. Ko govorimo o družini: slovenska družba ima močno konservativno komponento, 'stava je sicer liberalna, ampak sami veste, kakšna borba je tekla okrog abortusa. Naslednje bi bilo pač lahko to.
Seveda je to v situaciji. Ko imate ob tukajšnjih tudi tisoče oegunskih otrok, ki potrebujejo starše, nujno. Ti ¡ti, ki bi sedaj posvojili otroke, bi imeli takorekoč subverzivno poslanstvo: poskrbeti, da otrok odraste ob vzgoji, ki bo upoštevala njegov kulturni okvir. Če bi slovenska država dovo-I 'a več posvojitev otrok brez staršev iz bivšega jugoslovanskega prostora, bi morala poskrbeti za neko dodatno garancijo, da bo spomin na njihov kulturni kontekst ohranjen. Kampanja za posvojitev otrok s strani homoseksualnih parov bi morala upoštevati tudi to
Kaj je danes moralno?
Danes je vsekakor moralno biti proti nasilju in proti vojni. Ne bom rekla, za demokracijo, ampak a boj za demokracijo, za enakost, enake pogoje, za enako obravnavanje. ;e zgodovinsko opredelim, kaj je danes moralno, je to seveda tradicionalna evropska levica, evropski liberalci, celotna tradicija od 19. stoletja, seveda ne v strogem ideološkem smislu. Bojim se, da smo v situaciji, v kateri je arhaizacija nujna: spomin na pravila, ki so že pozabljena.
Še en elemant je, ki to vse skupaj pokriva: antifašizem ali tradicionalen pojem, kot je narodna fronta. Vtem trenutku Sloveniji manjka alternativa, ki jo je imela pred šestimi leti. Sedaj je trenutek pasivizacije in anestezije, Antifašizem je lahko okvir novega gibanja.
Kakor da v Srbiji še obstqjqjo zakoni proti homoseksualnim parom? Ali v BiH, Romuniji, Makedoniji...
...in v Grčiji. Tu gre v resnici za dva vzporedna sistema. V tradicionalnih mediteranskih družbah lahko - od antike do danes - opazujete nek sistem protokolov z zelo trdimi in represivnimi pravili, Na drugi strani pa imate sistem paralelnih protokolov, ki so mar trdi. Med njima nikoli ni stične točke.
Recimo: v Grčiji je zelo strog zakon o homoseksualnosti, a ni skoraj nobenega politika, ki bi ne imel afere tega tipa Tisto, kar je za med jranske civilizacije, v katere sodijo tudi Bolgarija, Srbija, Bosna, Albanija in Kosovo, značilno, je to, da se ve. Informacija je dostopna, ampak paralelni : istem omogoča represijo, in hkrati represija omogoča paralelni sistem, v medprostoru obeh protokolov je mogoče normalno funkcioniranje družbe Zato zahodni politiki nikdar ne razumejo, kaj se dogaja v Italiji, kaj se dogaja v severni Afriki. To ostaja zanje skrivnost. Najbolj tragičen primer nerazumevanja mediteranskih protokolov je dogajanje v Bosni. Vance-Owenov načrt je popolnoma iracionalen, za ta prostor neutemeljen in neuresničljiv. Vojna se bo nadaljevala, ne glede na to, kaj podpišejo, Zahodni diplomati nimajo znanja o mediteranskih protokolih, o tem, kako funkcionirajo, kakšne so možnosti vzpostavitve normalnega življenja med različnimi. Kar je ravnotako bilo značilno za Bosno: na eni strani ste imeli kult Tita in najhujši stalinizem, na drugi pa življenje, res sladko, prijetno, z ogromno hedonizma, Ki ga drugi - recimo v Sloveniji niso poznali. To je ■ po svoje - tragika mediteranskega prostora V tem okviru ima homoseksualnost svoje mesto. Na žalost bodo nekatere oblike tradicionalni nediteranske civilizacije s trdo evropsko strukturalizacijo polit ; in družbe uničene. Imam sicer veliko spoštovanje do ameriškega koncepta demokracije, civilne družbe in civilnih iniciativ, vendar se res bojim, da lahko trda aplikacija takšnih principov uniči določeno ravnovesje, ki obstaja na Medlteranu. Nikdar ne boste - kot ZDA dobili gay gibanja v Grčiji. To ni možno. Obstajali pa bodo gayi!
To se sicer spreminja. Ampak takrat, ko je družba civilna in ko ni vojn.
Doktor Siapšakova, hvala za intervju. Želiva vam uspašno bivanje v ZDA.
Za Revolver: Tatjana Gre if, Nataša Ve likoma Fotografije: Jasna Klanci¿er Ljubljana, 17. januar 1994
int&rvjišl
Ne morem lahkotno prenašati, da se kdo ljubi zunaj mene. Ker je gay gayu lupus, naj mi volkovi oproste, morda zato. In ne morem biti prijatelj človeku, za katerega ne prenesem, da ga ljubi še kdo - poleg mene. Genet seje znal sprijazniti: "Za pregrado, ki loči može, sem slišal njegovo stokanje. Bil je lepši od mene in vsi dedci so ga natepavali. Nič nisem mogel storiti." Hladnokrvno, če ne že krvavo preprosto. Zalomilo se mi je torej in še ena moja teorija, čeprav skozi leta utrjevana in skoraj do popolnosti prignana, je končala na smetišču lastne zgodovine. Če sem umetnika vzljubil kot človeka, kot osebnost, sem vzljubil tudi njegova dela. Če sem ga razumel, sem razumel tudi njegova dela. Nikoli obratno. Genet mi je bil tuj in prevajalcu v slovenščino sem nekaj bfuzil o trdoti in robatosti jezika, o vsebini raje nič. Vedno sem zavestno zatiral vagabunda v sebi, vedno sem zavestno dvigal nos nad "bednim" klo-šarskim življenjem, čeprav me je vseskozi prepričeval o nasprotnem. In me je prepričal. Postal mi je ljub, vzljubil sem ga, ga sprejel vase in "medse". In zdaj govorim o njem tudi vam Pravzaprav vam bo govoril sam, s pomočji Braneta Mozetiča, ki je v slovenščino prevedel 'nevnik lopova (MK.1990), in s pomočjo Marjete Novak, ki je prevedla Sartrovo delo Sveti Genet, komedijant in mučenec (CZ l< i) Kakor tudi z besedami, ki jih je izrekel sicer tako redkih intervjujih. Nič čudnega da jih ni bilo več, ko pa mu je bilo tako odveč nepresta no odgovarjati na prozorno in vodeno, a vedno in v vsakem primeru zastavljajoče se vprašanje ah se je zavestno odločil postati homoseksu-
^Pi gone, t
stâl mu Je za zločin
alec: "Na vprašanje, zakaj sem homoseksualec, vam ne morem odgovoriti. Nic ne vem o tem. Ali sploh kdo ve, zakaj ji nekdo homoseksualec? Ali kdo ve, zakaj človek izbere določen položaj v postelji, ko se ljubi? Homoseksualnost je bila, da tako rečem, verjemite mi, kot barva mojih oči, številka mojih čevljev. Kot otrok sem se zavedal, da me privlačijo dečki. Šele po doživetju te privlačnosti, 'sem se odločil', svobodno sem izbral homoseksualnost." Ni jih (ali nas?) osrečil z neko vsezveličavno in dokončno teorijo o homoseksualnosti. In res, naj se z njo ukvarjajo heterosek-sualci, končno je to njihova domena. Mi pa ne proble-matizlrajmo, kajti homoseksualnost in heteroseksual-nost sta pojma, ki nikakor ne moreta biti konstanta. Kot nista in nikakor ne moreta biti tudi pojma spodaj in zgoraj. Bilje poden in bil je visoka umetnost; živel je v hadu in paradižu hkrati: JEAN GENET.
Leta 1910 je prišel na svet, v neki javni bolnišnici na Rue d'Assas v Parizu. Oče je ostal neznan, na rojstnem listu je bilo zapisano samo materino ime, Camille Gabrielle Genet: "Ničesar ne vem o njej, ki meje zapustila v otroštvu, a upaI sem, da je bila ta stara tatica, kije ponoči beračila. Ce bi bila ona, bi jo prekril s cvetjem z gladiolami in z vrtnicami, in s poljubi! Zadovoljen bi bil s tem, da bi jo oslinit, sem pomislil ko sem prekipeval 0d ljubezni. Da bi se slinil po njemh laseh ali da bi bruhal v njene dlani Vendar bi oboževal to tatico, svojo mater." Posvo-jeri je bil na kmetijo Régnier v Motvanu. Odlične ocene dokazujejo, daje ,il začetek šolske a obdobja obetaven. V oskrbo je bil tako nre mescen na "Ecole d'Alembert", rezidenčno ïl za bolj nadarjene otroke. Pobegn!, eTn se zna sel v Niči. Ravnatelj šole je iziavl !
stva je bil vrnjen v ™ SOClalnega skrb-1925 se e nastanil nn c?m ^ a»rila '«a néju de Buxe u Mu ^ žp n n Sk'adate Reda mu je poSSri 180TT*bil obto^n,
Psihiatrične teste n-! opazovanje in nedvomno trpi za neleZUltat' S0 P^azali, da in nestabilnosti To "T ^^ slabo^ mesečni otrok ocipre Jnn^ preb^ja: Razkrijejo mu, dae °Pazda ^ade. Genet osupel tehta i J; \ J Je bo,j očitno?
™>s trani;n!2mS:roeel
Prestopek, z,oči, Hotenji t3tWna ' t* J, tat. Boječ li"^ St0ri< * tatvi-protuje: ne prJa ¿SJ fm ^ vedno nas-Jega na™ena. Toda gias
kmalu umolkne: deianj■ je tako oc
asno določeno, da se ni moč zmotiti o '
naravi. Poskuša obnov i prejšnjos
meti: toda prepozno _e; ne spozna se ve
očitnosti zaslepijujoča sedanjost osm/s"
preteklost: Genet se sedaj spominj, ¡, aa j
cinično odločil, da bo kradel. Kai se L ™
. . ..	' Jc <gOfli/o?
pravzaprav skoraj nic nepremišljeno stor,e dejanje, spočeto in opravljeno v skrivni intimnosti, v katero se pogosto zateka, Je kar postalo objektivnost. Genet izve, k objektivno. Ta prehod bo odločal o njegovem celotnem življenju." Za časa bivanja v bolnici ^ je ozavestil svoje homoseksualnosti, čeprav» tako nedolžnem pripetljaju, kot e bila i ier va slaščic s sopacientom, ljubkim dečkom k imenu Divers. Še preden ga zaznamuje 'dn i ba", se zaznamuj sam: "Nisem mislil, da sem bil rojen veličastno, toda nejasnost moje izvora mi je dopuščala vsakršno razlago. Dodal sem posebnost svojih nesreč. Zdelo se mi .e zt naravno, da zapuščenost od družine še poslabšam z ljubeznijo do dečkov in to ljubezen s krajo in krajo z zločinom ali z ugodjem v zločin. Tako sem odločno zavrnil svet. ki me je bil zavrnil." Leto kasneje pobegne iz internata, a ga aretirajo v Marseillesu in vrnejo v Pariz. Konti- i nuirano nadaljuje s pobegi, vse dokler ga ne pošljejo v Mettray, kazensko kolonijo blizu Toi sa. Tu je prostor kjer v prvih skušnjah skuša svoje emocije preliti na papir. In je prostor s številnimi dečki. Ljubil se je vsaj z dvestotimi izmed njih, vendar ne z vsemi naenkrat, kot bo kasneje v šali razložil: "V Mettrayu je bili homoseksualnost seveda preganjana: ker pa tam ni bilo deklet, je bila neizbežna, vsi fantje so imeli med petnajst in enaindva ?i let, zatekali smo se k bežnim homoseksualnim stikom, ki pa so vsekakor vztraj ali pri homoseksualnosti in zaradi tega lahko rečem, da sem bil v popravnem domu zares srečen." Ganilo ga je spoznanje, da se je kasneje neprestano ponavljala čudežna nesreča njegovega otroštvav , Mettrayu; vedno se ga je spominjal z ljube» naklonjenimi besedami. Marca leta 1929 nastopi prostovoljne «j£ službo: "Da bom lopov, se nisem odločil v & kem določenem obdobju svojega življenja. Mop lenoba in sanjarjenje sta me privedla v pt dom v Mettrayu, kjer bi moral ostati do dvajsetega', pa sem ušel in se vpisal k pros voljcem za pet let, da sem dobil vpisno nap do." Prispe v Bejrut in se s svojim regin lt0 namesti v Damasku: "Ko sem imel osemnW* let, sem bil v Siriji, strašno sem bil zaljubljen^ mladega frizerja iz Damaska... Imel je šestn&\ let... in vsi, vsaj na ulici, so vedeli, da sem zaljubljen in so se posmehovali, seved i ^ ki... ker ženske so bile zastrte in zanje... zdelo... ampak fantje, mladi in stari, so se mihali, se zabavali. Govorili so mi: 'Pa z njim.' In njemu ni bilo čisto nič nei ^ daje imel šestnajst let. Jaz pa sem imel najst let in pol, približno... in zelo dobro ^ bilo z njim. Zelo dobro mi je bilo PJ '' družini, zelo dobro v mestu Damask." T° > ^ gova prva izkušnja s srednjim Vzhodom, ^ pira njegovo pozornost za mnoga kasneJ^„ye z njegovega življenja, ko je priznal: "Dru ^ Arabci me je nasploh srečno zadovoij ^ splošno mladih Arabcev ni sram- PreL^ telesom, starim obrazom. Staranje je
IHL t ¿c.orim o religiji, je del islamske civi-M9c Če si star, si pač star. " Dezertira in se aes ""Ora leta 1930 vrne v Avignon, ríasete pa prvič obišče Španijo; "Nekaj časa - od ropov, toda moji ravnodušnosti je seč prostitucija. Imet sem dvajset let spoznal vojsko, kn sem prišel v Spa-zojanslvo, ki ga podeljuje uniforma, HB; oif sveta, ki jo nalaga, in sam poklic « sc v dali malo miru - čeprav je Armada spar dn/Jbe - in somozaupanja." Ponovno v vojsko, tokrat je poslan v Meknes, Tudi Maroko igra potem pomembno m^L t njegovem življenju.
1333 se vrne v Pariz, prebere roman !mo-André Gide postane njegov oboževani «4M« 00'šče ga in to je njegov prvi dokumen-v *¡yrrakt z establišmentom literarnega sve-; je kot otrok jokal v materinem naročju tía 'ni tak kot drugi'. ...Biti drugačen
M tfj^ pomeni biti tak kot vsi, kajti vsakdo BftM£ičer] od vseh in enak samemu sebi. Če E i^ie-5(itj način izpolni normalno, ne le da B (wprecif/e vzajemnih odnosov, temveč ji ^stiarj Nasprotno pa sprememba, ki jo je Ge^et pri sebi izključuje vsakršne od-Se gre za prazno in splošno obliko, tem-m za jeseben razloček, ki se hkrati nanaša - aor* a in vsebino. Genet obsta , in obstajajo y_ig * Načrtuje potovanje v severno Afriko, ji_ß spomčil Gideu v pismu, datiranim z 12. , se je brez denarja znašel že v Bar* Španijo je tedaj prekrivala svojat - njeni 3 so od vasi do vasi, v Andaluzijo, ker i Katalonijo, her je bogata, kar vsa de; bila naklonjena. Bil sem torej uš in s ¡i se zaveda/. V Barceloni smo zlasti v ulico Mediotifa in v ulico Carmen. nas je spalo šest na eni postelji brez f p za rana smo odhajali beračit na trge. "	smo zapuščali ßam'o Chino in se na
- '3ZŠU, s cekarji v rokah, saj so nam g»i m' ■ - raje dale kak por ali repo kot kak Opoldne smo se vračali in si iz bere i h1 uho. Opisal bom navade svoja ti. V : ii sem videl moške pare, kjer je bolj rekel drugemu: -Danes vzamem jaz Vzel je cekar in odšel, Nekega dne mi Srn racor nalahno izpulil košaro iz rok in mi -Beračit grem zate," To je bilo najbolj _-30bje n,cgovega življenja, ki pa mu je ■i-r asiala ljubezen do strlrtana, Srba, ki je z Legije: "Spozna/ sem ga v Barce-Àei je med berači, lopovi, buzaranti in B 1 je lep, toda treba bi bilo ugotoviti. % - '£ epote dolgoval mojemu padcu. " Aprila l?3-i se ponovno odpravi v vojsko, tokrat za obdobje treh let. Vojaška postojank 3Ci 5"e Toul v 22.regimentu alžirske pe-P*eoira Dostojevskega in dela, ki mu jih ^ pisatelj André Suarez. Premeščen je v ker-Provence, kjer je pridružen ugledni in n maroški kolonialni pehoti, iz kaLere pa Ito 1936 ponovno dezertira. BkaStotrajnem delu pri neki prevozniški druž-t Wci. s ponarejenimi papirji prestopi mejo z s P rne se leto dni dolgo potovanje >o "Po številnih bivanjih po zaporih je lopov i .kt Francijo. Najprej je obšel Italijo. Tja so : nejasni razlogi. Morda je bila to bližina Rim. Neapelj. Brindisi. Albanija. Na 'Roe je izkrcala v Santi-Quaranti, zmaknem Na Kiiti mi luška oblast zavrne začasno Prisilijo me, da noč pred odhodom pre- na barki ki sem jo r 3jel do tja. Potem t s bija. Nato Avstrija. Češkoslovaška. Polj-
ska, kjer skušam prodajati ponarejene zlote." Treba je bit res pokvarjen, da se ljubiš s tem tipom", mu je nekega dne rekel Stilitano in mis-III na Salvadorja Zdaj pa je prav Stllltana v Brnu "nadomestil" svetlolasi kitarist, ki mu je bilo ime Michaelis Andritch: "Njegove kretnje so bite ljubke, ne da bi bile poženščene. Presenečen sem bil, da sem prvič videl pederasta z moškim vedenjem, celo rahlo grobim.' Čeprav Stilitana ni pozabil, je drug zavzel mesto v njegovem srcu, ob njegovem telesu: "Prej me je ljubilo tako lepa roparica, sokol najvišje vrste, da sem lahko do ljubkega kitarista kazal določeno predrznost, čeprav je bilo njegovo oko tako budno, da mi ni dopuščal veliko. Ne upam si vam dati njegove podobe, v njej bi prebrali lastnosti, ki jih odkrivam pri vseh svojih prijateljih. (Izgovori za moje lesketanje - nato za mojo prosojnost - Jfi končno za mojo odsotnost - ti dečki, o katerih govorim, izpuhte. Od njih ostane le to, kar ostane od mene: sem samo prek njih, ki niso nič, ki so le preko mene. Razsvetljujejo me, toda jaz sem interferenčni pas. Dečki: moja somračna straža.) Morda je imel ta malo več prijetne zlobe in da ga bolje označim, me mika, da uporabim neki zastarel izraz, tako dražestno se je tresel: - Bil je prijazna violina." Ko so ju na Poljskem zaprli, ga je zasovražil. Bilo je to bolno, nečisto sovraštvo, ker je še vedno vsebovalo nit nežnosti, vendar nI prenesel dejstva, da je bil priča njegovemu padcu. Potovanje je nadaljeval sam: "Povsod so kraje, zapor in izgon iz vsake teh dežel. Meje prečkam ponoči, v brezupnih Jesenih, ko so vsi fantje težki In izčrpani, in v pomladih, ko se nenadoma, ko se spusti večer, prikažejo iz kaj vem kakšnih zatočišč, k er so se pripravljali in mrgolijo po uličicah, trgih, med obzidji, po javnih parkih, kinih in kasarnah. Končno hitler-jevska Nemčija. Zatem Belgija. V Anversu bom zopet videt Stilitana/' Podrobnosti potovanja so zabeležene v romanu Dnevnik lopova: "Di ev-nik, ki ga pišem, je le literarna sprostitev. Čim bolj v njem napredujem, urejajoč, kar m' i udi preteklo življenje, čim bolj vztrajam v strogosti zgradbe poglavij, stavkov, same knjige - bolj sem čvrst v želji, da v krepostne namene uporabim svoje nekdanje stiske. V tem čutim moč." Leta 1937 se iz Brna vrne v Pariz. Spet je bil obsojen na zaporno kazen, ki se je skozi naslednja leta v nedogled nategovala: "Erotične igre odkrivajo neizmenljiv svet, ki ga razvija nočna govorica ljubimcev. Takih besed se ne piše. Šepeta se jih ponoči na uho, z zagrijenim glasom. Ob zori se jih pozabi. Ko zločinci zanikajo vrline vašega sveta, se obupno lotijo ustvarjanja prepovedanega sveta. Privolijo, da v njem Žive. Zrak je v njem ogaben: znajc. ga vdihavati. Toda zločinci so daleč od vas - kot v ljubezni sii oddaljujejo in me oddaljujejo od sveta in od njegovih zakonov. Njihov ima vonj po znoju, spermi in krvi. Končno, moji žejni duši in mojemu telesu ponudi vdanost. Zato, ker zio poseduje erotična stanja, sem se vanj zagrizel." Francoski pravno pravičnlški oblasti je nalagal dela kot malokateri; bil je takorekoč njen abonent. Štirinajstim obsodbam zaradi kraje, ki so dosjeje kriminalistične kartoteke napolnile zvrhoma, seje pridružil izgon in končno, v popolnl nemoči, še dosmrtna ječa: "Genet je svoboden v tem, da s lahko kriv, ne pa v tem, da bi se lahko spremeni/. Jeza pravičnih hoče namreč trajati: če bi Genet posta/ pošten, bi izgubila sv• predmet. Ta krepostna jeza zagrizeno deluje: ni ji dovolj, da je umorila otroka: pošasti, katero je pravkar ustvarila, pripravlja
prihodnost brez upanja. Povedo mu, da ga čakata ječa in prisilno delo; vse je odločeno, iz večnega vzroka izhajajo v časovnem zaporedju nespremenljive posledice: 'Končno boš na mo-rišču!' Genet prevzet opazuje neizogiben tok vesolja in povezanost okoliščin, ki ga bodo privedle do usmrtitve. Še včeraj je bilo vse mogoče: mogoče je bil prinčev sin, mogoče bi postal svetnik; živet je v anarhiji poželenja, naključne milosti so ga zasipale in prihodnost ni bila določena. Sedaj je vse urejeno: dali so mu 7nač. tj, svobodo, ki je kriva, in usodo. " A nič ni pomagalo, Genet je kar ostajal: živ težek in pohujšljiv. In vseskozi pod ogorčenim pogledom "pravičnih". Zasluga Jesna-Paula Sartra, z majhno pomočjo Jeana Coctoauja Collette, Marcela Acharda in drugih, ki so podpisali peticijo, je, da je bil leta 1949 pomiloščen; sam predsednik republike ga je dokončno osvobodil. "Nesprejemljivo" življenje pa je teklo naprej nespremenljivo in prinašalo s seboj dela ki so za vedno obogatila svet umetnosti: poezija Na smrt obsojeni, prozna dela Naša Gospa cvetna (ali bolje Rožamarija), Čudež vrtnice, Pogrebno slavje, Querelle iz Bresta (ki ga je ekranIziral Fassbinder), Dnevnik lopova, Lepi dečki, Zaljubljeni jetnik..., drame Služkinji, Poostren/ nadzor, Balkon, Črnci, Zasloni..., zanimiv pa je tud njegov izlet v filmski svet, čeprav je kot režiser podpisal le kratki Spev ljubezni (Un Chant d'amour), ki šteje za prvi homoerotlčnl film sploh, zas.uži pa si tudi sicer obširnejšo predstavitev.
Temeljno delo, ki nam predstavi Geneta kot človeka, kot umetnika, nenazadnje kot homoseksualca, o Sartrova študija Sveti Genet, komedijant in mučenec (Saint Genet, comédien et martyr): *Če hočete kakšnega poštenega človeka spoznati, ugotavljajte, katere napake najbolj sovraži pri drugih: dobili boste glavne smeri njegovih vrtoglavic i njegove groze, dihali boste vonj, ki zasmraja njegovo lepo dušo. Uganem lahko, da je pri tistih, ki Geneta najstrožje ot> sojajo, homoseksualnost nenehna in nenehno zanikana skušnjava, predmet najintimnejšega sovraštva, in da so srečni, ker jo sovražijo pri nekom drugem, kajti tako imajt priliko, da odvrnejo svoje poglede od samih sebe. " Homoseksualnost naj bi bila torej travma drugih, nikakor ne njegova lastna: "Nikoli nisem doživel seksualnosti v čisti obliki. Vselej jo je spremljala nežnost, mogoče površna čustvenost, na hitro, do konca mojega seksualnega življenja, je šlo zmerom... z nikomer nisem šel spat na prazno... hočem reči, brez čustvene vsebine. Privlačil me je fant mojih let... nikar me ne silite predaleč v opredelitve. Seveda ne morem opredeliti, kej je ijubezen, ampak spal sem lahko samo s fanti, ki sem jih imel rad... sicer pa... spal sem tudi s tipi, da bi obil denar. " Jean Genet je umrl v Parizu, 15.aprila 1986. "doma", se pravi v hotelu z dvema zvezdicama. Še prej je svoje življenje prelil v literaturo, v umetnost. A če ti je v življenju dano, da postaneš umetnik, je tako, kot bi postal, četudi lopov, bog na zemlji. "Toliko lepote je vendar ustvarjene zame." je dejal in jo ustvaril tudi za nas. Tudi zaradi njega je naše življenje postalo lepše; on sam bi najbrž rekel: lepo kot kurac!
Gust/ G.
genetE
Utrinka z Dnevov gayÄ lezbičnega fil«,,
Weis-
Prepovedana ljubezen
Forbidden Love. Kanada 1992. rež v A. sman, L. Fernie
Prepovedana ljubezen je po svoji strukturi precej neizviren, klasičen dokumentarec, v katerem se pripovedi žensk o (lezbičnem) življenju v 50-it letih v Kanadi in ZDA prepletajo s foto-grafijar , knjigami in drugim materialom iz
njuna ljubezen seje prelila iz nerealiziranega SS^edzelo^^^
ga bi lahko rekli; sicer nas ločuje s .ndes^ let oda bistve oblemi so ostali is i! Mo da je presenetilo edlr le pričevanje o takratni izjem-

tedanjega časa. Ustvarjalki filma sta to dokaj monotono formo razbili z nekakšnim mini igranim filmom, v katerem se, lahko bi rekli, kom-primirano zrcali tematika dokumentarca. Prav ti igrani vložki so biser celotnega filma - razmerje med (osvajalko) Lauro in (ob koncu osvojeno) Beth je režirano izjemno precizno, subtilno, s skrbno Izdelanimi detajli, Bethina začetna zadržanost, nervoza in zmedenost pa daje sek-vencam tudi humorno in s tem zelo prisrčno noto. Njuna ljubezenska zgodba Ima štiri postaje - železnico, bar, stanovanje ter seveda posteljo ob koncu. Predvsem bar naj bi odslikaval tedanje razmerje družbe do lezbištva - Laura Beth dokaj neprikrito osvaja, Beth pa je povsem preplavljena s strahom pred "pogledom Iružbe" in svoja resnična čustva popolnoma zatre. Sprva je podobno tudi v stanovanju kjer sta sicer sami, toda zdi se, da Beth sovražne in prezira polne oči "normalne večine" čuti še skozi stene. Toda Laurina privlačnost je ven j le močnejša in sledi zelo lep prizor prvega te lesnega stika med njima. Zgodba se zaokroži v postelji, kjer se č/b film prvič prelije v barvnega
film
no strogi delitvi na "butch" in "femme" vloge -ena izmed pripovedovalk je dejala da se k Počutila sila neprijetno in nekako izolirano, ker je bila preveč ženska, da bi bila ■ uteh' in
preveč moška, da b, bila nme~. Sicer'pa
Sfm°Seb:°, naJb0lj ganila nasleclnja izjava Mati me nikoli n poljubila kpr <» Ju ,
»ss-biEirr
tako lepo'"	ooijuDila... bilo je
dan:;kjutn|0draŽa P0,0ŽaJ	^raj,
Salmonberries
ST *-*>: »0Se, K.0.
zvenečo igralsko zasedbo tri g Z blesteče
specialnimi efekti Adlnn nI Z UCinkovit™i
in nekako "izv ker s TlZ^ f °Čitn° 0prl
D kaj bi ostalo od filma «S/ fotografijo.
bi bilo ves čas impres vnr>	& ne
npresivno prisotne Aljaske??!
Na kratko rečeno, ostala bi zgodba o zblizanju dveh povsi	".
žensk; zt ianju, ki mu botruje st^ Dno^1'^ preteklosti in korertiri, razrešitev zgodo J'1 je žal ostala na nivoju brezbarvi nosti n, nedoživete skice, ki se kot tak- - ' sobna zažreti gledalcu v kri in meso n «t Dramaturgija pripovedi je pretirano precwC ' linearna, za gledalca v vseh momentih -¿V' senetljiva. K temu, da ostaja film v težke jemljivih daijavah, pripomore tudi reži$er°f " kršitev (le na', lezno) togega pravila, da vsak film imel glavnega junaka, ki omGc-;& gledalčevo identifikacijo z nj;m in preko njegovo neposredno udeležbo p razvoju ff skega dogajanja - Salmonberries ima dve m ' tem hkrati nobene osrednje osebe, gledale-pa tako ostaja v neprizadeti distanci. in ¿e vsemu temu dodam še bledo in vse prevei enodimenzionalno ter statično karakterizac obeh junakinj, potem postane asno, da Salmonberries zelo povprečen in nezapom^ film, ki žal tudi nadvse ustrezno definira nivo vseh lezbičnih fiimov, ki smo jih letos na fes valu videli.
Kratka vsebina za vse, ki ste film zamudili: v knjižnici se srečata knjižničarka Roswitha (Ro sel Zech) ter necivilizirani Kotzebue (k.d.Lang). ki zaradi svojega prostaštva vzbudi / Roswf srdit odpor. Ko se Kotzebue drugič pojavi v knjižnici, (dobesedno) razkrije, da je žensk ter razodene še vedno ogorčeni Roswitt: daje sirota, Rusinja, in jo zanima, kdo so rjeni predniki. Eden izmed njih je odkril to področje Aljaske; Roswitha ji razloži zgodovino rodbine Kotzebue.
Kotz, ki dela v rudniku, obišče Roswithoinji pokaže karton, v katerem so jo našli kot novo-rojenko; drugič ji prinese ogromno ribo, Roswitha pa jo povabi v magično razsvetljen prostof, svoje zatočišče, v katerem shranjuje vložene robide, v spomin na svojega moža. V naslednji sekvenci se zapeljeta v zasneženo pokrajino, Roswitha j, v afektu pove, di zvtra iz komunistične nemške družine iz Berlina; poročena je bila z glasbenikom in ko sta pre-bežala iz Vzhodnega v Zahodni Berlin, ju je njen brat izdal, moža pa so ustrelili. Zdaj kupi Kotz dve letalski vozovnici za Berlin. Tam se Roswitha sooči s svojim bratom, ki j« gluh. Komunikacija je onemogočena, toda bratove solze so zgovornejše od morebiti, i besed, ki bi njegova občutja zbanalizirale poeno stavile, izkrivile, domala izničile Roswitha in Kotz odideta na možev grov. Vrneta se v hotelsko sobo in pričenja se naj-subtilnejša filmska sekvenca. Tišina. Napetost. Zadrega. Govorica pogledov. Spotikajoči, odsekani stavki. Kotz ji odpne obleko. Kotz: "Čudovita si." Roswithlno obotavljajoče izmikanje. Kotz: "Ljubim te.' zdaj Roswithina Bubu, se ji približa o poljutH. ioswitha se sunkovito odmakne. Zatemnitev-Roswitha: "Daj mi čas." Zatemnitev. Ro: "To nisem jaz," Zatemnitev. Roswitha: "Kai ' bilo potem?" Zatemnitev. Roswitha: /se^ te imam rada. Zame si najpomembnejši člove
v življenju."
Zdaj se noč prelije v jutro.	3
Aljaska, Kotz odkrije svojega očeta. Pot'k3 ^ Roswithina vrata. Filmske zgodbe je kone . njuna se (verjetno ... upajmo ...) pričenji Salmonberries je film, ki sicer želi oživlj ločena čustva, stanja, razmerja, notranje tove' toda...	petrs
ft-ea de Laria
1 , srno predstavili že v prejšnji številk Revolverja. Med 1. 93 in 8, januarjem je s svojo najnovejšo predstavo * Homo Night" gostovala v The Drill Hall Arts Centre v Lon-bila enkratna priložnost, da si v živo ogledava žensko, ki potni r časopisne stoloce. Najbrž nI znanega in neznanega zahodnega gay časopisa, ki bralcem ne bi predstavil fenomena Lee De mA k -aernihal učinku, ki ga imata njena predrznost In nesramnost na p S« nstvo. in EC navduševal nad uspehom, ki ga je (ravno zato?)
it;?:, v«,-- ■
uspesen, moj pa je bil totalen uspeh. Lastnik lokala meje takoj najel za občasno nastopanje, pol leta kasneje sem s komedijo zaslužila dovolj, da sem pustila petje in postala profesionalna komedijantka.
Med nocojšnjo predstavo si veliko improvizirala. Je vedno tako? Kako In koliko časa pravzaprav pripravljaš posamezno predstavo?
75-80% mojega nastopa je improvizacija. Če v dogajanje vključuješ ob v stvo v taki meri, kot ga jaz, potem moraš improvizirati. Seveda si vsako predstavo najprej zamislim, jo načrtujem, napišem. Ima ogrodje, ki pa je dovolj fleksibilno, da ga lahko prilagajam različnim situacijam, kaj izpustim, dodam. Hočem, daje moja predstava nabita, polna. Vsakih 15 minut prekinem vice s petjem, da si ljudje odpočljejo, sicer je nemogoče slediti. Vsako leto naredim novo predstavo. Delam jo kake tri mesece.
Doslej si nastopala večinoma po Severni Ameriki. Je kakšna razlika med občinstvom tam in v Evropi? Te tu sprejemajo na drugačen način?
V Evropi me poznajo samo v Angliji in na Škotskem. Nastopala sem v Edinburghu in Londonu. Občinstvo na Otoku je čudovito. Tu na jugu so malo bolj zatrti, Škoti so bili totaino nori, Razlika seveda obstaja, Američani so se pripravljeni zabavati, s tem namenom tudi pridejo, vendar nekako čakajo, da jih ti zabavaš, da se trudiš okoli njih, oni pa se potem odločijo, kdaj se bodo sprostili. Angleži ti pustijo, da jih zabavaš. Kanadsko občinstvo se zelo odziva, zelo so pripravljeni sodelovati.
Pa razlika med straight in gay/lezbičniin občinstvom? Imaš za stralghte drugačen program7
Nastop pred straight publiko se seveda razlikuje od tistega pred gay in lezbičnim občinstvom. To ne pomeni, da jim ne povem, da sem lezt ka ali da ne mečem dilda kot bumerang po odru. Razlika je v šalah. Nima jim smisla pripovedovati vicev iz pedrskega življenja, ki jih ne bi razumeli. Povem jim tiste, kijih lahko razumejo.
Kako pogosto nastopaš?
Kadar ne gostujem, tako kot zdaj v Londonu, imam 4-5 nastopov na mesec. Razlika je tudi v tem, da sem včasih nastopala v majhnih dvoranah zdaj me vidi veliko več ljudi, v Torontu sem imela predstavo v okviru tekmovanja komikov in ljudi je bilo toliko, da vseh nisem niti videla.
Postajaš slavna. Se je zato kaj spremenilo?
Slava v bistvu ni nova zame. Po dvanajstih letih nastopanja po gay in lezbičnih lokalih in gledališčih me ljudje dobro poznajo. Lani sva bili za Božič s punco v nekem baru v Parizu In k meni je pristopila ženska, ki me je gledaia v Ameriki. Novo je le to, da me zdaj poznajo tudi straighti. V ZDA je veliko gayev in lezbijk komikov, nekateri so zelo dobri. Nihče ni mislil da bom ravno jaz tista, ki bo prodrla v straight medije in uspela pred straight občinstvom, preveč sem vulgarna in preveč očitno lazbijka, In vendar se je to zgodilo. Najbrž ravno zato. Po tistem nastopu na Arser.io Hall Showu se vse vali kot snežna kepa. Za predstave "Muff Diva" sem v Edinburghu dobila nagrado kritikov. Posneli so jo za "Channel Four", zdaj gre na "off-Broadway". Ampak vseeno bi mi bilo, če bi bilo vsega ta hip konec. Vesela bi bila.
-gdijeiT1 ietu.
100% lezbičen, 100% o seksu in 100% zabaven. Lea ima dolg : zr>a dobro uporabljati. Najbrž ni nihče drug sposoben pripraviti i je a občinstva, da bi stoje v en glas na vse grlo vpil "Jaz sem lez-jra os s tem nima težav. Njena energija in entuziazerri sta nalezljiva t di se nihče v dvorani ni oranll sodelovati v pevski točki, ki je od k^» zahtevala, da nihajo z iztegnjenimi rokami in na ukaz prešerno **nack a butt plug" (lopni po "tnem čepu). Njeni vici so vulgarni, hiido vulgarni, da se na koncu krohotaš lastnemu navdušenju zalotiš, kako zelo si voljan sodelovati v njenih domislicah, ■ Iva preprosto zna očarati. Je očarljiv rnožačast medvedek, ki 3r~asti otresa s tako samoumevnostjo, da ni ničesar mogoče irvb Oc vsem tem pa se tako dobro zabava, kot da so vloge zamen-pob istvo tam zato, da zabava njo in ne obratno.
■	mčela nastopati v komediji?
JP^a se-" pred dvanajstimi leti na Valencia Street v San Fran., scu.
■	; ie triia takrat kulturno središče lezbijk in gayev, bolj sicer lezbijk. Mb nv je organiziral "Gay Open Comedy Night", ko je lahko vsak iz
prše! na oder in skušal zabavati ostale. Neka ženska se mi je aag. asna, orekiDelo mi ; in skočila sem na oder. Nastopanje mi |kk|e. ker sem takrat profesionalno nastopala kot pevka. Petja meje ■ t ,e bil jazz pianist. Prvi nastop vsakega komika načeloma ni
Povsod poudarjaš, da si Italijanka. Se te je družina ie odrekla?
Moji starši dolgo niso imeli pojma o tem, da sem lezbijka in kaj počnem na odru. Moj brat je osel s sestro pa sva si zelo blizu. Nekaj starih tet imam, ki, kadar me vidijo, lazijo za mano in me sprašujejo, kdaj se bom poročila. Lani sem starša prvič povabila na predstavo in čisto v redu stajo prenesla. Oče ni potem nič komentiral. Njuna prisotnost me ni motila, le v nekem trenutku, ko sem se po la po odru z dvojnim dildom, sem si rekla: "Sranje! Tule maham z dildom in oče me gleda." Pa je šlo.
Si na kakšen način aktivno udeležena v gay In lezbičnem gibanju?
Nastopanje je zame oblika aktivizma, Moje življenje je aktivizem. Svoje življenje sem posvetila temu gibanju. V r em smo vsi pomembni, vsi smo potrebni, da pride do sprememb. Vsak dela svoje, tisto, kar zna ampak vse je enako pomembno. To, da Martina Navratilova igra tenis da jaz preklinjam po odru, da,.. Skupaj lahko nekaj dosežemo. Sem čisto navadna urbana lezbijka, ki sporoča svojo izkušnjo drugim. Govorim o tem, kako je biti urbana lezbijka.
Načrti?
Čim več seksa.
Pogovarjali sta se NSV in TK.
dira I
US
8:45 zjutraj in zrak je že trepetal od vročine. Čakala sem na vlak i na hitro delala inventuro svojega življenja. Od zime sem sem se rešili dolgočasnega razmerja in ga zamenjala z nesrečnim. Moj bančni račun i bil prazen, moje spolno življenje bedno in ni kazalo, da bi se položaj kmalu izboljšal. In zamujala sem v službo. Spet.
Nenadoma se je skozi gnečo prerinila kakšnih meter devetdeset visoka ženska. Spogledali sva se in nisva umaknili pogleda, kot bi bile najine oči povezane z nevidnim vlaknom. Nasmehnili sva se druga drugi si stopili bliže, kot dve stari prijateljici. Naslednjih deset minut sva skušali ugotoviti, od kod se poznava. Seveda se nisva, ampak močan občutek poznanstva naju je držal skupaj, da se nisva nehali pogovarjati. Ko je pripeljal vlak, sva se prerinili do dveh, kot po čudežu praznih sedežev in se vso pot do mesta tiho pogovarjali. Olga je bila nekakšen potepuh. Klatila se je naokoli in delala vse mogoče, od pomivanja posode do poziranja, zdaj pa ji je bilo vsega dovolj in vračala se je domov v Tennessee.
"Upam, da za vedno," je pripomnila. Njene polne ustnice so se otožno nasmehnile in v velikih zelenih očeh sta sijala žalost in upanje. Vprašala sem jo, kaj bi nekdo, ki je potoval toliko kot ona, sploh delal v Tennes-seeju.
"To, kar najraje počnem. Delala bom nakit"
Pogledala sem srebrni filigranski obesek, ki gaje nosila, in uhane. Bili so eksotični in lepi. Stegnila sem roko, da bi pobožala ogrlico, in pri tem oplazila gladko, vlažno kožo na njenem vratu. Droben nasmešek ji je zaigral v kotičkih ust. "Tvoje delo?" sem vprašala.
Prikimala je. Senca sramežljivosti ji je šinila čez obraz. Za hip je izgledala kot dekle na prvem plesu. Bila sem očarana.
Pa i
"Zelo zelo lepo," sem zamrmrala. Pri tem nisem gledala ogrlice njene čudovite oči. Zardela je in v trebuhu me je začelo stiskati ' Vprašala me je o mojem življenju. Skomignila sem z rameni in ji ^ celo usmiljenja vredno zgodbo.	J
"Počutim se kot žival v kletki. Hočem ven, vse, kar lahko naredim da hodim gor in dol po njej "
"Biti ves čas na poti, brez pravega doma ni vedno dobro, ve ,mi st jakinji. Če nimaš kam iti, je včasih bolje, da ostaneš, kjer s BoT£ začutila, kdaj bo čas, da greš."
Rekla sem ji, da je tako pametna, kot je lepa. Zvenelo je precej in obe sva se morali zasmejati.
"Povem ti, kaj je dobro. Biti s tabo na tem umazanem, hrupnem vi - . me bo ozdravilo."
"Lepo," je zasanjeno rekla, dvignila roko in s prstom potegnila po moj^ licu. Dotik je bil nenavadno nežen in nenavadno močan hkrati. "Utrujena sem od svoje mehkužnosti, Olga. Uničena od tega, da ne 2afT vam, kar hočem."
Začudena sem začutila solze, ki so mi tekle po licih. Zazdelo se mij . v Olginih očeh vidim pravo bolečino. Objela me je i obraz sem nastop na njeno dišečo kožo. Njen vrtoglavi vonj je zarezal skozi mejo zalo: Nisem vedela, če naju kdo opazuje in bilo mi je vseeno. Zame sta bi; takrat na celem planetu samo dve osebi.
"In kaj je tisto, kar hočeš tale hip?" me je vprašala z zategnjenim juž njaškim naglasom in mi z elegantno roko obrisala soize in pot z obraza. "Hočem se te dotakniti. Ves dan se hočem ljubiti s teboj. In ne morem verjeti, da sem to res rekla."
Zasmejala se je. "Vidiš, že premaguješ svojo neodločnost. Kaj torej? So bile to samo besede ali si res upaš?"
Skozi možgane mi je šinila misel na delo in denar in Renée, ki je nisem ljubila in ne mogla prevarati. "Pokazala ti bom, kaj si upam." Izstopili sva na naslednji postaji. Nisem imela denarja za hotel in Olga tudi ne. Renée je delala ves dan in ura je bila šele 9.25. Globoko sem zajela sapo in usmerila Olgo na drug vlak in domov. Ko sva se pojavili na bleščečem soncu, se n je vročina, ki je bila boste nevzdržna, nenadoma zazdela sproščujoča, celo čutna. In moja ulica, ki sem jo začela sovražiti zaradi nenehnega hrupa in množice, je spet postala vznemirljiva in barvita, kot se mi je zdela v srečnejših dneh. Šli sva mimo nekaterih ljudi, ki sem jih poznala. Ko je Velika Doris, dizelca s Harleyem med nogami in šestimi tetovažami na kosmatih rokah, zagledala Olgo, so ji oči skoraj padle na pločnik. Roko sem položila na Olgino vitko telo in jo potrepljala po okrogli, mišičas i zadnji ii. "Požri se, Doris. Lep dan ti želim."
Moja soseda, ki navadno sedi zunaj ves dan, je omagala zaradi vročine uspelo nama je priti do stanovanja brez spremljave radovednih pogled' Razvnemala me je sla, kot je nisem čutila že od srednje šole, in ključi so mi dvakrat padli iz rok, preden sem uspela odpreti vrata. Olga se m smejala; izzivalen, vzburljiv zvok. Kakor hitro sva bili v stanovanju, sem jo pritisnila ob zid. Bila je precej večja od mene, tako da sem imela njene radodarne prsi tik pred usti. Nagnila sem glavo in jo za malenkost premočno ugriznila. "Tigrica," je šepetala, ko sem ji z rokama mečkala joške. Porinila me je na kavč in zdrsnila na kolena, odpela si je gumbe na bluzi in pokazala črn čipkast modre. Odpela gaje spredaj in ko je razprla blag . je razgalila popolne prsi, kot bi bile iz alabastra. Dvignila je pogled k mojemu in v očeh sem ji videla globoko ranljivost. "Naredila bom vse, kar hočeš," je zašepetala.
"Vem, da boš." V glasu sem skušala obdržati oboje, nežnost in pretnjo "Sleci se zame. Počasi, kot pridna deklica."
Ko je končala, je veličastno stala pred menoj in gosti rjavi lasje : ' padali preko žametnega ramena. Če bi še dolgo stala tako n me gledal; * velikimi mačjimi očmi, bi ji padla k nogam. "Olga, ti si biološki čuc Pojdi se stuširat. Druga vrata desno."
Lenobno se je premaknila po hodniku. Ko je voda že nekaj časa tekla, sem se slekla in se kot vlomilec prikradla v kopalnico. Skozi prozorne zavese sem gledala, kako si Olga mili fantas'iôno Delala seje, da me ne vidi, vendar si je dala opravka s temelj: n m' jem na pravih mestih: prsih, ki so bile trde In velike kot dinje gla napeti rit . Njena pička je bila pokrita z gostimi rjavimi dlakami. Čez časa sem zlezla k


M1
:
.
1
!
f \ \
njej in moje roke so se pridružile njenim pn
blažem ,oKe
nehcK
_] branje
nal gi mazanja mila po vsem božanskem telesu. Na koncu so Ji padle ob telo in z zaprtimi očmi seje nagnila nazaj. S prsti sem dražila zdaj eno zdaj drugo namiljeno bradavico m zajela sapo, ko sem ju gledala, kako se gubata in trdita. "Znorela bom. sem stokala v njen vrat.
Moje roke so našle pot do njenega sladkega grma. S palcema sen ® maknila mesnati ustnici in strmela v vroč, rožnat paradiž, dokler se ^ niso osušila usta. Z mezincem, nato s prstancem sem rahlo prodirala
ta med. Nadaljevala sem popolnoma kontrolirano -kar ni bilo lahko-rer nisem imela v njej cele dlani.
—e t sem v Olgiri obraz, medtem ko sem se počasi premikala \r njeni tč.. Čutiti je bilo kot svila v vračem olju. Ko sem začela vrteti roko v
--h. krožnih gibih, je obrnila oči in iz grla ji je ušel sladostrasten glas
cv/pene živali. Z drugo roko sam mučila njene trde, namiljene bradavice nisem začutila, kaKO se v meni dviga strast, ujeta med nežnost in inost. Ko sem se i roko dotaknila Olginega lica in poljubila njene oče ustnice, sem se boleče zavedla, da je del mene hotel riti po notranjosti in z močnimi ir grobirr sunki rat ti njeno občutljivost, glas je prihajal od daleč, se mešal z mojo željo In mi bobnel v
TCim, prosim." so bile edine besede, ki jih je zmogla, preden je padla v »i onmitivno vpitje In sopenje. Odkimala sem in zarnrmrala s stisnjenim esom: "Ne še."
__ hnila sem, ko sem potegnila roko iz nje Zastokala ; od razočaran-°cHjubila sem jo In ji rekla, da bo pri meni dobila vse, kar si je kdajkoll ¿Oa od kakšne ljubice, ampak na moj način In pod mojimi pogoji, fcu pridna punčka in se obrni. Iri ne dotikaj se je, ko ne gledam." a je in nasmehnila sem se ob pogledu na izbrane poteze njenega ega hrbta in ramen. Pobožala sem jih in občudovala njihove moč in sst. potem sem jo rahlo porinila, vedela je. kaj hočem, dani je položila na mokre ploščice In hkrati razširila noge. Namilila j- ritnici In nežno prodrla v njeno ozko, majhno luknjo. Ob vdoru je >nela. Ukazala sem ji, naj se sprosti in globoko diha. Kmalu se je S3 mišica raztegnila dovolj, da sem zdrsila vanjo. Bog, kako je utripala k» mojega prsta!
"ežnosti me je skoraj vrgel na kolena. Z vratu sem jI umaknila dolge, pe ise in začela mrmrati vanj, kakšen angel je, kako sem zasvojena z lepoto, njeno močjo. Zaslišala sem čuden zvok ¡n se zavedla, daje ■ Z% n smeh. Obrnila je glavo, da bi me videla, ar si ljubka, moia strastna mala bojev ca, moja divja ženska." j!fflha? Res misliš da sem .jubka? Mogoče moraš spremeniti mnenje, •ca domišljava!"
sva se noro hihitali. Hotela sem se vrniti v napetost izpred nekaj •ov, zato sem se trudila, da bi moj glas zvenel trdo in grozeče, 3 i se naprej," sem osorno rekla. "Nagni se naprej, kot si bila, in ne -m se premakniti." Zgrabila sem jo za dojko, da bi ji pokazala, da sem -1*groba, če se mi ne bo dovolj podredila, Olga seje brez besed nag ■ ..	In skočila sem izpod tuša.
<?em na hodniku pred kopalnico in si pritrjevala elegantni srebrni jn se občudovala v velikem ogledalu. Ko sem se vrnila pod tuš. je s ga še vedno v isti pozi; padajoča voda je iz njene kože delala ) nirvano. Ob pogledu nanjo, tako nagmeno naprej, razgaljeno in l»vo. mi je šlo rta jok. Začela sem jo božati m ji nežno grunti, cfria punčka si. Presenečenje imam zate, angal Darilo, ker si bila prid-Obmi se in poglej, kaj imam."
srečni dan," je rekla in gledala moje "darilo". ^DČe. Najpre. ni pokaži, kakšna hvaležna punčka si. Poklekni."
meje pogledala, vendar je brez besed ubogala. Držala sem jo da ji ne bi spodrsnilo, "icrega tičal" Še nikoli nisem nobeni ženski rekla kaj takega n zven j-sed je bil prijeten in surov hkrati.
^u vznemirljivo jo je bilo gledati, ko je z usti božala dolgo nečutečo o. Voda, ki ji je padala čez obraz In lase, ji je dajaia podobo boginje flezrtJ deževnega gozda, Kc je z jezikom šinila čez vrh, sem si želela, da It fta. za hip čutila to, kar čuti moški. Že podoba pred menoj n je . al a velik užitek in ko sem jo nežno dvignila, da bi me poljubila, je ->oja pička popolnoma mokra. - dti sem ji namazala majhno ritno luknjo in rahlo z dildom podrgnila Globoko je vdihnila. Ob nenehnem govorjenju, naj globoko diha m mresti ¡rt se odpre zame, sem ji previdno vstavila gladko glavico, fc-^ala sem mišice na njenem hrbtu in merila njeno pripravljenost po *ako so se krčile In sproščale. Ko 5 Olga začeia premikati rit v tfi. počasnih krogih, sem pričela svoj mučno počasen napad, najprej sritnetrih, potem po centimetrih. Na koncu sem ga zarinila do konca, e zakričala in hitro dihala, redu, ljubica?"
» ^ala je in se začela gibati in nihati proti meni. Kratek čas sem se ujeti njene gibe, potem sva se ujeli v skupnem ritmu. Ni trajalo predan sva obe stokali in tarnali kot dve poblazneli spokornici. mi je to všeč. tako mi je všeč." Jjezen moja, " je sopla.
■■s so njeni dolgi prsti tipali po njeni razbe jn -nuc tft iskali .je. Odrinila sem jih Se. ljubica sem ji siknila v uho. "Prišlo ti bo, ko bom jaz tako rekfa.1'
Bližali sva se meji vzdržljivosti. Objela sem jo. Eno roko sem zakopala v njeno plčko, z drugo sem poiskala nabrekel, utripajoč klitoris, Para v kopalnici je oživela pod nezemeljskimi stoki in kriki, voda in pot sta lila z najinih drgetajoči!) teles.
Pospešila sem gibanje bokov in dlani in Olgino ritmično nihanje seje spre menilo v divje nabijanje. "Kmalu," je zajokala, "tako blizu."
Prijela sem jo tesneje v strahu, da bi naju njeni sunkoviti gibi prevrnili. Ko sem mislila, da me bodo izdala kolena, seje Olga zaustavile in izpustila dolg, otožen krik. Zrušila seje name, brada ji je počivala na pr$„i. Dolgo časa sva stali kot dva kipa, ujeta v vodo, in čakali, da se nama umiri ufip in dihanje. Ko sem izvlekla dildo, je Olga izpustila dolg in tresoč se "Ahhhhh."
"Hočem, da odvežeš to z mene," Komaj šepet. Vzdihnila je, ko sem jo obrnila. Tresoče se roke so nerodno iskale med zaponkami in pasovi, dokler me niso osvobodile, Zdrsnila je v moj objem, sramežljivo kot otrok, in se mehko tresla. Najine solze so se pomešale in tekle po najinih licih in rokah in prsih, ko sva objeti nihali pod tušem.
Anna Conchita Seno s
K
Šil&sjp HI
slika
m
■y-■
'JinflllOl! I'
Nekoč se je v plemenu Teles necrcakr.vaoo pojavil čtJden pripadnik njihove rase ■ N. bil. ploščat in trosmat, bil je lepo oblikovan, mehek in : zaobljen, ¿gladko koze. Vrnuvru Te?« uu ¡c dalo ine ženica. ;v »Urin ■ Knjiga H ije riQT'eč fsjŠgl Čs§t- ruziv /<> ii.';:;ad'itk(; soro:l')Cga .plemena, ki je že zdavnajj izumrlo. Ženska je odraščala rbed ^d.stafimi telesi, hi ' pa"M::;fefai|y: ugotovila, ca ¿c drugačni. Ne sarro, de jo bil "¡jen' ?' ta:ryi v cez d-JSOčen, turi njnne- i;pc!«o::n:islj ¿o se '«zlikuvalo od 5r»u$ci3'WKti ok-is. Bila ;o počasnejša.it' eio.ej.ia oc :>j'\ r?yt ot d^ ,') se udeleževala igro. zanje tako ra?3t(r|jivi;n. jn sedala v kotu i-i gledala v prazno, -
■ /u-sk<~ si je r<anrcš || ou* Še noke^n. ki r>!	kut o-<i. Vso
dneve je sanjarila o. dotiku gladke ih: mehke kože:, dkolt sebe pa je videfa le trda Teiesa, ki so ¡mera eno okončino preveč. Nekega lepega dne jo je, Spet zatopljeno v prijetne sanje, videlo ■g v•tiivre ""elc. Priklicalj jc je k sodi if. ji s[kiii::*il:: sbiiSor ujiaz::.pt!e-■■:-dathšfe niOtii w emu oa "•jih. aa n:xk) rostu!« rovi To cn;;. / mora
Ženski ni preostalo nič drugega, kot tja se-ViJa v; tisodfl, Neko Tejo je ' izvajalo- čudne gibe, ki jih ni mogla' prlrnetjatl z nobenim, njej ■Znanim' ' ■.■ ritualofn'y Za: kom«: -o r& rc;<H, tr-utkov še zasadile vanjo- nevečno okončino.; Vdana v; usodo se je prepustila: \£odl|ajera in po vs.akehi izvrgla še eno Teld:: ■::.Sama: ;pa je\Še zmeraj' hreperiela. pp.še-.eni- mehki ženski:. :P'o' veliki 2crjzttv. jc 2010 zbeMa v gozd. ki je bil- taKo uiuu rjemernu ?rcj-. Zašla je vanj kot še n(koit doslej in pnšia.dc lesketajoče se, gladke površine,, ki. jo .je. rwu&tavijiVo: privlačila. .P'tJkleknila.je: V travo ;pb j«] in se atrahoma sklonila nad čudno stvarNa: njej-jezadnjih1 žarkih ■ /nhri-^cčej;- smra videla nc-kci; čoHiit ii pezca;.:, p;j j jt: VgrppM: bilo;tako žeto črtani). Zcloio se ji M, daje ^c ".čnc naš a tis^>, po čemer je take zeto hrepenela, -Driigo žensko. Drugo mehko in nežno bitje. Drugo in. vendarte enaka. "Vrgla sejije v objem.
M
j-■r'^/ -"iO
J. : .:
m?
branje-
V i	S MC MO n \
omrak bogov
Kako razdvojena osebnost, bi pomislil nepoučeni. Bil je plemič in komunist, častilec lepote in slavitelj razvrata. Bilje estet, ki seje napajal iz življenjskega dna, in revolucionar, ki je živel v raju buržoazije. Naj se z vprašanjem, kateri del njegovega jaza je bil v ospredju, grof ari stokrat ali marksist revolucionar, ukvarjajo (filmski) teoretiki. Kakor tudi z vprašanjem, katera plat njegove osebnosti je bistvenejša, aristokratska ali intelektualna, in kaj bolj obeležuje njegovo delo, socialno angažiranje ali esteticizem. Zame je dovolj spoznanje, da je, čeprav enkrat neverjetno realističen, drugič že prav operetno teatraličen, pa spet romantičen, življenjski opus rafiniranega, razkošnega in subtilnega dekaden-ta, podkrepljen seveda z vsemi njegovimi intelektualnimi in političnimi preokupacijami, po vsebini in stilu zaokroženo avtorsko delo. Ljubil je življenje in mladeniče, umetnost in film, predvsem pa si je z vso bitjo prizadeval zoperstaviti se grenki vsakdanjosti in bridki minljivosti. In če nikjer drugje, si je bil prav tu dosledno zvest. Luchino Visconti, duca di Modrone, se je rodil 2. novembra 1906 v palači Visconti na Via Cer-va v Milanu kot četrti otrok vojvode Giuseppa Viscontija in izjemno lepe ter bogate Carle Erba. Ko je bil star devet let, sta se starša ločila, vzrok pa so bili moški, a tokrat za spremembo očetovi. Brezskrbno mladost je preživljal ob glasbi in kot nadarjenemu čelistu so mu prerokovali še lepo prihodnost. Pridno je študiral, postal doktor književnosti, njegovo največjo strast pa so predstavljali konji. Kot kavalerijski poročnik si je po vojaški službi organiziral celo lastno čredo. Konji, dirke in hipodromi so ga pripeljali tudi v Pariz, kjer ga je znani gay fotograf George Hoyningen-Huene seznanil z mladim nemškim fotografom, ki mu je bilo ime Horst Horst in predstavlja Viscontijevo prvo resno homoseksualno razmerje. Prav iz te zveze se je rodilo tudi njegovo zanimanje za film. V Parizu se je dobesedno pahnil v lajf, družbo so
zi film
mu delali lepi ljudje, njegova najboljša prijateljica pa je postala Coco Chanel, kraljica visoke mode, ki je poskrbela, da ga je s filmom seznanil sloviti Jean Renoir. Pri filmu Tosca (1940) je že sodeloval kot koscenarist in pomočnik režije, s tem pa je bilo v njegovem življenju vse odločeno. Svet je začel opazovati v novih razsežnostih, če že ni svet filma nek povsem drugačen svet. Okužen z njim, se je vrnil domov, kjer je kot bogat playboy užival vse prednosti izolirane nedotakljivosti, hkrati pa odkrival še nezano, skoraj podtalno Italijo. Tako nam s svojim prvim celovečercem, filmom Obsedenost (Ossessione, 1943), posnetem po romanu Poštar vedno zvoni dvakrat (The Postman Always Rings Twice) Jamesa Caina, pokaže žalobno sliko tesnobne odročne province in vso tragiko njenih človeških usod. Povsem mimo literarne predloge, zgodbe o uboju iz brezumne ljubezni, a tudi iz brezupne osamljenosti, ki oba "demonska ljubimca" na koncu uniči, je uvedel lik "Spanca" (Elio Marcuzzo), nenavadnega klateža, ki postane prijatelj glavnega junaka Gina (Massimo Girotti). Njuno moško prijateljstvo je poudarjeno z močnimi seksualnimi podtoni. Film je bil deležen neusmiljenega posega cenzure, krajšali so ga in nazadnje umaknili s sporeda. Sam presvetli škof pa je blagoslovil vsako dvorano, v kateri so ga predvajali. Po koncu vojne, ki ga je Visconti dočakal v fašističnem zaporu, se je posvetil predvsem gledališču in vanj investiral znatni del svojega premoženja. Italijanski publiki je prvič predstavil dela Cocteauja, Williamsa, Wilda in drugih, že leta 1945 pa je na oder postavil tudi homoseksualno komedijo Adam Marcela Acharda Z gledališčem se je potem ob filmu ukvarjal vse življenje, znamenite pa so predvsem njegove operne postavitve, prenekatere z Mario Callas ko glavno zvezdo. Leta 1946 je v Firencah srečal do takrat neznanega igralca in scenografa po imenu Franco Zefflrelli. Zgodila se je lju-
bezen na prvi pogled, povabil ga ie r že sta bila domenjena za skupni ^ ^ Toscani. Zeffirelli v svoji avtobimr-^''* • obširno opisuje njuno življenjsko : ^ j atelje vanje in sodelovanje, prece t*' je v izpovedovanju oziroma razkr vanj 36 In čeprav ne omenja nobenega postelji, je jasno, da si spalnic na kakor tudi tiste v Viscontijevi vili Savo ^^ Salaria v Rimu, nista delila "zaman* V? novega prijatelja je razvajal kot vse os4-in kasneje, v Milanu. Rimu in Parza l'-nostjo aristokrata, bogastvom in teatraH gestami, predvsem pa z belim športn l[ jem, mu ni bilo težko doseči, da so postali lahek plen. Vendar ga je samo -osvojil s kožo in kostmi, ali bolje, z dušG ^ som. Kakorkoli že, 23-letni Franco in 40J--Luchino sta postala umetniški zakonsv vse dokler ni Zeffirelli s filmom Camping <¿7 zastavil svojo lastno umetniško pot. K filmu se je Visconti navadno vračal vsake tr leta in z delom Zemlja drhti (La terra tre^š 1948) dokončno ustoličil neoreaiizem. katere-temelj je revolucionarnost, ki se manifestira opozicija fašističnemu kulturnemu mooe. Film, ki nosi sporočilo, da je zmaga človekovega dostojanstva, ki s porazom v vsakdanji res ničnosti nima nič skupnega, njegova nape prepričljiva zmaga, velja za "visoko pesem" ^ lijanske kinematografije. Navdihnili so ga r::: in njihovo ubožno življenje v vasici Aci Trezza ra Siciliji, ki so v svojih naravnih ambientih zaig'3 sami sebe. Sledila je melodrama Lepotica Se-lissima, 1951). film o preprosti ženski, ki šara o tem, da bi njena hčerka postala slavna zvezda, a nerazumnost svojega ravnanja spoz"a šele tedaj, ko se sooči z vso razčlovečenostjc in pokvarjenostjo mehanizmov filmske indush je. Pravo bistvo filma pa ostaja Anna Magnani izjemna osebnost in resnično velika igralka. Za svoj naslednji projekt, Senso (1954), je izDrai veličastno ekipo. Stalno "moško moštvo', k so ga sestavljali snemalec G.R.AIdo montazer Mario Serandrei, kostumografa Marcel Es«* fier in Piero Tosi. prijatelj Zeffirellija, kije M tudi tokrat asistent režije, so obogatili še cînjgt gay i: Giorgio Bassani je sodeloval pri scenam Tennessee Williams in Paul Bowles pa sta t*> končno oblikovala dialoge. Glavno vlogo je 1 veseljem sprejel Marlon Brando, čeprav mu » evropskih filmih ni bila navada igrati. Ogledal je že eksteriere, na katerih naj bi P0tekal°* manje, a so se priprave nanj zavlekle m beno vezani igralec je moral nazaj v films o ko. Se je pa s tem sprostila možnost za aj ga in gay Farley Granger jo je izkonstrtiv ^ saj je z vlogo poročnika Mahferja igralski vrh. Ali se njegova ljubezen o * ^ Livie konča zaradi okrutne usode aH^ ne moralne izbire v določenih zgodovi ^^ liščinah, ne more biti vprašanje, saj j ^^ na, strastna in nora ljubezen vselej ^^ na tragičen konec. Sicer pa lJubezeore dfUjtf biti ne more in se zato tudi ne m^. ^^
¿conti posege, k- y ,q57).Ö* noči (Le notti bianehe. 1* ^
končati; vse ostalo je zgolj P9™'* ipySke*
r\ . a____ w:____„rodftl nO DOStQFV^ ±
Potem je Visconti posegel po posnel Bele
no vlogo BPet igra Uubezen,
hrepenečega dekleta, ki čaka	_
ca. A srce hodi včasih po poten,	^ * na prvi pogled nerazumljive m _ .L „richihnemo. spoznam Kfl(*
pa jim dobro pnsiunnw«.~;--r jsani ¿»- m bežen ne veljajo nikakršni nap Ro0
ampak jih piše srce sal71f>*0f frate'1'-njegovi bratje (Rocco e 1 suu
h- >s * a .\v » s »v x , > sv \o
■„•	^ ' v \ oo v, \ ; 0>; o o^
v,v Vvv	;o v ,	o s, , s v ;V\>
,, ,	y	V o * ftog«' H« ••» n so
so\\	s-vav <\.	a '. so ^rvst s:ov
OOv	v x	^ v Ji a A J4TI CV on s
vo, oostt.A o oa\s<e ^ : o "-v ooa^v	o.vto. • o o to v; t
v V.<Av^t " so oos: a.'; o .v txV .N O ^ A\<;W \0 O s av V VVgO Za^a tUO v vVAs .	vv liVo A^svto"
Ax	t*hHi<fifll Tomss. d i Lampeduse >
vito SO "0 V Ns>v' V"x ^	; ^
;o * e Ax-g*aa xogova es^ona osebnost -
VO£OV OSvCv	SiV O -i*t> ~vO Z 00
i o «ca- \ ^rv sto o oo 0*sa. . \
Vito K ^ O v A". '0 \"iSif	vw OratOT1!
^ O ' A* -«V (tO St" ax0"0 196?^ po rvvvtfn Camtso^fn ro^an. a tokrat ža o rez
lota 1969 » ifod Somrat t^gt* ,La čadu-ta oog oo	(^tte^a^vn^g.' ~
VtetN>xt . Svyvv o" v so vsestransk uspeti, svetovno s avc. nenazadr^a pa tiKi množično tO so Vsega pa e r v v Helmut Berger: a ot so:	g o ^a-v. čudovita
tonska, gosposka pocestnica. koketa. super zvezda, fj "isk bog« igralec par exce!ience.
av otrok i $ibko šob*oo,	2ivtyerya -
so samo dbot kOTktefisttk. k so mu j h pri p;--sova *>ec . \se sar^ suA? a: \ a ih dose - ^ deteien še noben moški Saj. i nonnalnh mi n>en se i%*egova nenonna *"a. že Kar anx> ralrva ¿n škandaloma lepota Donana Qraya r z masa in krv. ^ nnogla menti. Skriv(nost>na Ko-da slepeče i epote sfinge gladkega obraza s prelecjn^ in nezaup^Mmi ocrr. ki n»so mogte biti dn^ačne kot ^tedenot nx>dre. ostaja večna uganka, Helmut Steinberger se je rodti 29. maa i^U-i \ct s ~ ^ote ^a \ ca^ bi zu Sar zrvuvga \ Avstnj Z očetom sta se v pog'edih na ž\ lenre saj hitro razšla, sag se s filmom in teatrom obseden tirolski mladenič ni mogel predstav ati v gost n:čarje\i viog». Tud ačenje mu r d o* maturo mu je priskrbel neki homosek-sualm profesor. Zapustii je familijo ¡n se iz pro-\r.nce odpravi! v svet. Pogled v ogledalo mu je razodel, da višina V1.S0 ml. teža i68 kg)( nxxire oči in svetli lasje nudijo sijajno podobo bodočega manekena in fotomodela. A čudež erotike se je moral ob tem preživljati tudi kot nočni čuvaj, barman, receptor in natakar. Dokier ga ni v nekem nemškem hotelu srečal Luchino Visconti. Razlika je bila očitna, v letin namreč - 38. in med njima se je vzpostavil Klasični grški odnos, ki se je udejanjal iz ljubezni in spoštovanja, svoj rezuttat pa iznsal na filmskem platnu. 'Občutim globoko antipatijo do vsega nemškega, do VVagnerja pa še pose-te-T-je dejal Visconti. a si je za svoj prvi *nen> škr film izbral prav naslov njegove opere. Razpad meščanske dnižine. katere glava je bil jeklarski mogotec Essenbeck (ki naj bi bil v resnici von Kaipp iz Essena). in propad razrednih (vzpon nacizma) ter seksualnih vrednot imcestuozni odnos med materjo in sinom) predstavljajo režiserjev osebni obračun z ideologijo fašizma. Omeniti velja vsaj sekvenco "noči dolgih nožev', v kateri je bil izdan in pokončan. skuPaj s svojimi kameradi. homoseksualni pove n,K SA Emst Rohm. in pa Bergerjevo imitacijo Marlene Dietrich. ki bi mu jo lahko zavidala 06,0 ona sama.
Ko je prenesel na filmski trak eno najlepših $mrt v Benetkah Thomasa Manna. je Sc°nti posnel tudi svoj najlepši film (Morte a
sv o o
v ^ < c v m» s.r.o vn o n von As Dirk Boga rde s^ v
N "»iovo oo K>S! o teg "»o A> sv
rtkai

sate .i ^ bi o
Aav;.)o busta\ Mahler zavede v brezmejno st ast v 0iVu00\a'i)0 V tem del. o no ra eos	predstav ena homoseksuc^
nost kot motiv, ki utrujenemu starcu, v času aN a smrt. pomaga še po s edn č po-oožvet '^občutit vso epoto n mladost "Ra>v AXt^ost a nenaden strah, nekaj podobnega spoštovanj,. - sramu, e nagn 0 Aschenbacha. da se e obrv pfoc. ko da ni nčesar videl: Kajti resnemu človeku, kt je postal slučajni opazovalec neke strasti, se upira, da bi izkoriščal sv\->ia opazovanja, četudi le pred samim seboj.. Vendar ga je to spravilo v dobro voljo in ga hkrati pretreslo, to se pravi: ga osrečilo. Božanska epota je bila poprej brez izraza. A ta otročji fanatizem, ki je bil naperjen zoper najdobro-oušnejši kos življenja, jo je Dostavil v središče človeških odnosov: dragocena podoba, ki se je zdelo, da jo je narava ustvarila samo za pašo očem. je zdaj postala vredna globlje prizadetosti. Ta fanatizem je vtisnil poseben pečat podob: tega nedoraslega dečka, ki je bil že brez tega pomemben po svoji lepoti, a zdaj gaje bilo nekako mogoče jemati še bolj resno kot bi dopuščala njegova leta." Če zdaj ponovimo tisto misel o Viscontijevi dvoličnosti, potem lahko rečemo, da čeprav je bil včasih human, pa je znal biti tudi gospodovalen despot in absolutist. Pri delu je bil pravi tiran in njegovi sodelavci, še posebej igralci, so morah zelo potrpežljivo prenašati njegovo zmerjanje in celo žalitve, čeprav so bili vsi srečni, da sodelujejo pri delih, ki jih je lahko ustvaril samo on. Pri izbiranju igralcev je izhajal iz fizične podobe in kot perfekcionist je nato iz njih "iztisnil* vse tisto, kar so morah dati svoji vlogi. Zato so blesteli, poleg že omenjenih, vsaj še bolj ali manj odkrita gay igralska komuna v sestavi Jean Marals. Christian Marquand Marcello Mastroianni. Dick Sanders Jean Sorel. Tomas Milian. Pierre Clementi. Helmut Griem izjemno pnložnost pa so izkoristile tudi igralke Allda Valil. Maria Schell. Annie Girardot Romy Schneider. Ingrid Thulin Charlotte Ramphng predvsem pa Silvana Mangano kije po režiserjevem sporu z Magnanijevo postala njegova muza. Najbolj srečno roko pa mu je pri izbiri ponudil švedski deček Bjdm Andresen. katere oa lepoto v vlogi Tadzia ni občudoval samo junak filma, pač pa tudi režiser v živi podob, pred seboj. "Za smrt je posvečen, cigar oci ugledajo lepoto', je zapisal nemški ga> pesnik August von Platen, in prav tako kot Aschenbach je bil tudi Visconti v času snemanja že zapisan smrti. Vendar ni odnehal in čeprav se mu življenjska želja, realizacija Proustovega romana Iskanje izgubljenega časa ni uresničila je ustvarjal dalje. S tematiko lepote, lju-
bezni in smrti, ki jo je
variiral v vseh svojih
delih se je poslovil z vrhuncem ustvarjanja, skoraj pet ur trajajočo filmsko fresko Lud»,g.
LUDVVIG II (1845-1886) je bil bavarski kray. ki je zidal razkošne gradove na zemlji, se vehcast-ieiše pa v oblakih. Prestol je zasedel ze z osemnajstimi leti in takoj povabil R.charda Wag-J MOnchen. postal njegov mecen in mu ne0a	oper v novem gledališču
Tg?eu hu Med prusKo avstrijsko vojno ^ll) seTe t,oTnaStrani katoliške Avstrijein zmagi Nemčije nad Francijo pa
st- ie viiiem v versa<iiesu o*'>cai za cesarja novega Nemškega cesarstva 1871 in Bis marck je Ludwiga prist'•( da je lastnoročno podpisal izjavo o lojalnost' čeprav je b<ia Pruska vodilna zvezna država v cesarstvu se tu ¡e to dajanje zdelo sramotno m nečastno. Do žarah je bil Ludwig popolnoma indiferenten in vsak poskus, da bi se dogovoril za zakon, se je oja-!ov Po neKa oežr ' homose«suB'' ' • • : se je rarv ¡o dogotra.no razmerje z R charoorr Hormgom. ki je ne močan vd1 v - v uraO-mh krog ^ so ga ^enova Kar "ta ^ bavars». kancler'. Njuna jubezen je b a izvor stev r -kraljevih kriz in travm n Lud^ g je ^ egovo odločitev, da se oženi. spreje skofa^ no: izdajo Vendar si je v gradu Hesse schwerdt ^a ^ našel nasledr ^e v čednih ¡akaj h. Predvse^ pa je svoje "slabosti" uresničeval kot vo>eur pre prostih podeželskih fantov. krepKih m aden čev kijih je s posebnim užitkom opazova pn kopanju. Njegova ljubezen je bii tud dunajsk. .gra ec Josef Kainz. ki pa je kljub dragocenostim, ki jih je prejemal, začel sčasoma pogrešat množ-čnejšo publiko in se je zveze naveličal. "Non" bavarski kralj je konča! tragično. "Utopitev je najlepša smrt." je dejal in res so njegovo truplo. še pred prisilno abdikacijo. našli Dlavajoče na površini Starnberger See. Ludwigova smrt je še danes odeta v skrivnost. Visconti pa ga je s filmom, ki ga je kot pet delno nadaljevanko pred kratkim predvajala TVS. postavil na piedestal zunajčasovnega "obsedenca z nemogočim", ki je "medlel" od lepote. Kot gledalci filma ob čudovitih prizorih modrih noči. ob upočasnjenih lebdečih prizorih na snegu, predvsem pa ob sanjskem prizoru z labodi v grajski votlini. Čeprav že močno bolan, paraliziran in obsojen na bolniški voziček. Visconti uresniči še svojo "avtobiografijo", film Zaprti družinski krog (Gruppo di famiglia in un interno. 1974). Ostareli profesor (Burt Lancaster) živi osamljen v svoji vili. labirintu umetnosti, dokler ne začuti, da so trdne vrednote njegovega moralnega in duhovnega življenja postale sporne. Poskuša se prilagoditi novemu mišljenju, ki ga predstavi ja mladi Konrad, poskuša vzpostaviti zvezo med njunima svetovoma. Prepozno (ah nikoli možno), Konrad umre. V filmu torej umre Helmut Berger, v resnici pa je umrl Luchino Visconti, 17. marca 1976. Njegovo plemenito obupavan je, ki napolnjuje nadnaravne pokrajine poezije, se je končalo. Ni odšel ne dekadent ne mark sist. Odšel je pesnik. In mi z njim.
Gust i G.
mtn\
Zaljubljen v dvanajstletnika
S člankom ne želim nikogar šokirati, nikogar izzvati pa tudi ne vzbujati zavisti pri pedofilih, ki trenutno nimajo pri roki ljubkega objekta. Rad bi le pokazal, da jemlje desetleten otrok ljubkovanje s strani odraslega za nekaj povsem prijetnega in normalnega. Dečku sem obljubil diskretnost, zato ohranjam njegovo ime zase. Preden prepišem magnetofonski zapis najinega razgovora, podajam kratko zgodovino prijateljevanja s tem prečudovitim bitjem. Mojega dvanajstletnika poznam že nekaj let. Srečala sva se v naturisticnem kampu. Prikazal se je v trenutku, ko sem pod prho, v eni izmed številnih kabin, preklinjal svojo osamljenost. Svetlolasec si ie kot nalašč izbral moje sosedstvo, čeprav je imel na razpolago vse polno praznih tušev. Ni me takoj opazil. Obračal mi je hrbet, medtem ko je odvijal pipi z mrzlo in vročo vodo. Kapljice so drsele po njegovi gladki, od sonca zagoreli koži. Prisodil sem mu devet let in čisto nič več. Med pašo po štrlečih deških ritnicah sem segel k spolovilu in ga z nekaj zamahi povečal. Deček se je poln uživanja obrnil k meni. Laski so mu padali na oči in šele ko je umaknil glavo izpod padajočih kapljic in si za silo izmil svoj ljubek obrazek, je zagledal mojega velikana, uperjenega naravnost vanj. Čeprav naju je ločeval prehod med tuši, sem razločno videl, kako so se mu povečale oči. In ne samo oči! V moje neizmerno veselje mu je narasel tudi pimpek, ne da bi si ga dražil z roko. To ga je spravilo v zadrego. Pokazal ml je hrbet, nI pa se pozabil od Časa do časa ozreti. Zdaj sem odkrito masturbiral. Otroška zvedavost ga je zadržala pod prho dlje, kot je to zahtevalo izpiranje soli s kože. In ker je mojim očem še naprej nastavljal golo, nedolžno deško telo, se mi je orgazem približeval v galopu. Med divjim utripanjem sem pobelil keramične ploščice na steni, hkrati pa sem si predstavljal, kako valjam po ustih dečkov lulek in z jezikom luščim drobno glavico izpod nežnega prepucija... Z izbrizgom je bila igra končana. Počakal sem, da se mi je ud povesil. Odkorakal sem mimo pobove prhe, kot da se ni nič zgodilo. Deček je prišel kmalu za menoj. Zavil je na plažo k svojim angelom varuhom. Čakal sem, da se bo zapletel v pogovor z dolgolaso damo, ki bi utegnila biti njegova mama. Sončila se je na zložljivi postelji in se za njegovo navzočnost še zmenila ni. Zato pa ga je ogovorila starejša gospa z naočniki. Pripravljal sem se na umik v primeru, če bi mali pokazal s prstom proti meni. Pa se ni zgodilo nič takega. Deček je iz pletenega cekar-ja potegnil masko za potapljanje, dihalno cev in plavutke. Preden si je nadel potapljaško opre-no, se je zganila gospa na postelji. Od nekod je privlekla kremo za zaščito pred sončnimi žarki Moj novi občudovanček se je moral prepustiti mazanju, čeprav sem po kremženju sklepal, da mu nI do tega. Najprej so prišla na vrsto ramena, nato hrbet In hlebčka, ki sta mi s svojo Izzivalno čvrstostjo jemala možnost treznega razmišljanja. Kaj bi dal, da bi se namesto dame lahko dotaknil ljubkega telesa. Z njim bi ravnal kot s svetinjo. Pazil bi na vsak gib in se nasploh obnašal, kot da se dotikam remek dela stvaritelja, ki se ob nepazljivosti lahko zdrobi, skratka razblini v nič.
Materino dotikanje je dečka vzburjalo. S tem je spravil v zadrego tudi mene, a me je k sreči rešil Iz neprijetne situacije tako, da se je še pred erekcijo iztrgal Iz prijema in stekel k vodi. Skušal sem navezati stik z obema gospema. Nalagal sem, kako je žena ostala doma, ker je zadnje čase alergična na sončne žarke, otroka
BI potMofilifa
pa sta že prevelika, da bi hodila z menoj na počitnice. Nepomembne podrobnosti sem pustil ob strani, ker sem želel izvedeti nekaj malega tudi o njiju, predvsem pa o svetlolasemu angelu, ki mi je že ob prvem srečanju zmedel glavo in mi razbremenil moda. Dečkov oče je bolj ali manj potoval. Imel je odgovorno službo. Tudi ob redkih obiskih se mulč-ku ni pretirano posvečal. "Poba pogreša moško roko," je rekla babica, mama pa je pripomnila, da se poba zelo hitro naveže na vsakega prijaznega človeka. K sreči je v meni videla družinskega očeta, ki ne more škodovati njenemu zakladu. Dovolila mi je, da sem dečka vzel v gumijast čoln na vesla. Seveda bi se lahko vkrcala že v plitki vodi, a sem nalašč zavlekel čoln proč od obale. Tako sem se lahko dotaknil po-bovih kolkov in ga od kreme spolzkega kot ribico prevalil v plovilo. Pri tem sem njegovo ritko kar najbolj približal očem. Na brezmejni glad-kosti sem opazil le kurjo polt, pa še ta je na soncu brž izginila. Med veslanjem sva kramljala o vsakdanjih stvareh. Povedal ml je, da rad kolesari z gorskim kolesom. Res je imel stegna za devetletnega mulca ljubko mišičasta, pa tudi s celotno pojavo ni v ničemer spominjal na sinčka edinčka; ti so v moji predstavi navadno masleni debeluščki, prava antireklama toliko opevani deški lepoti. Sredi zaliva, kjer sva bila umaknjena pred očmi firbcev, sem brez napora obudil svoj povešeni ud, iz katerega se je cedila lepljiva, brezbarvna tekočina. Ves trzajoč se je postavil kvišku in že vdrugo priklical nase pogled mojega angela. Bil mi je zaupan, prepuščen v varstvo. Patetično bi lahko rekel, da je njegova usoda zavisela od moje volje. Z njim bi lahko storil, kar bi hotel. No, ne čisto vsega! Če sem želel ohraniti najino prijateljevanje, ga nisem smel užaliti, raniti, prestrašiti, skratka, moral sem mu nuditi zadovoljne trenutke... "Kako velikega imaš," deček ni izpustil z oči mojega postavljača.
Odsotno je pograbil svojega polžka in mu zavihal kožico. Vame je pokukala ljubka, modrikasto vijolična glavica.
"Tvoja je v barvi kože, moja pa je temno modra," je strokovnjaško ugotovil. Izkoristil sem trenutek in privlekel iz vrečke fotoaparat. S skrčenjem nog je deček skril svoje drobno premoženje. Vseeno sem pritisnil na sprožilec. Potem sem ga zaprosil, naj se ozre k obali. Rad bi ovekovečil njegov obrazek, v resnici pa sem objektiv usmeril v njegova hlebčka in prečudovita stegna.
"Zdaj pa zlezi na špico čolna in se skušaj z rokama dotakniti morja!"
Naivno je ubogal In niti zavedal se ni, kako je med kobacanjem razprl hlebčka in mi razkril špranjo. Seveda nisem kar sedel, ampak sem s šklocanjem hitel ovekovečevati njegovo deško pizdico. Dotaknil seje morske vode, kar pa me ni več ganilo in sem ga zaprosil, naj sede po turško. Rahlo je zardel. Vseeno meje ubogal... To je bilo vse, kar se je tisto poletje zgodilo med nama. Komaj sem čakal, da bo leto naokrog in pri njegovih desetih letih smo se srečali v kampu kot stari prijatelji. Prav kmalu sem dočakal težko pričakovano prošnjo. Izrekla jo je dečkova mati: "Saj mi je malo nerodno... Zvečer bi radi z materjo odšli v mesto. Zadržali bi se malo dlje. Najinega fanta so navadno vzeli k sebi naši znanci, toda na obisku imajo sorodnike. Veste, saj je priden, poleg tega vas že pozna. Navezal se je na vas...* - "Ne delajte si nepotrebnih skrbi. To je res prava malenkost," sem le s težavo prikrival svoje veselje.
V prikolici sem mu najprej skril hlače p,¿^ Ko je videl, kako nag ležem pod rjuho w šal, Če me lahko oponaša. Ni treba riagiašj,* da sem mu sam slekel zgornji del pižam -v loku zalučal na drugo stran prikolice. Prepr,^ sem se, če je žepna svetilka na mestu. Potisn sem jo pod blazino za nočno predstavo, v sot njene svetlobe bom odkrival centimeter za ce-% timetrom njegovih zapeljivih nog, da ne ome-v jam lulčka in drobne mošnje, če oo leža r>-hrbtu, mu ga bom z lahnim dotikanjem vzctraž s tem bom priklical veselje sebi, njemu pa jetne sanje.
Kar sam ml je položil roko okrog vratu. Prrvii se je k meni, da sem čutil vso gibkost in vc iost njegovega mladega telesa. Ko sem se nap, dražljajev, sem se prevalil na bok in od blizu strmel v njegov obrazek. Oziral se je v st-op. z pa sem si šepetal: Moj bog. kako lepo je ležat ob čisto nagem desetletniku! Deček se je naveličal buljenja v strop. Obrnil se je k meni in poiskal prosto pot pod rjuho. V višini trebuha sem začutil njegov hladen svaljek. Tudi ritnici je imel mrzli od večernega posedanja na obali. Grel sem mu jih s hrapavima dlanema in se le s težavo zadrževal, da nisem s prstom poiskal špranje in vsto. I vanjo. "Za začetek naj bo to dovolj," seje oglasila moja previdnost.
Ponoči sem večkrat posvetil pod rjuho. Lulek mojemu lepotcu ni otrdel, pa če sem ga še tako nežno podrkaval. Zato pa mu je štrlel zjutr-Tiščalo ga je lulat. Za prikol o je našel skrit prostor. Opazoval sem ga skozi šipo. Celo večnost je žuborel in to s trdim! Potem se je vrnil v posteljo. Ni zdržal dolgo na mestu. Skobacal se je na kolena in mi pokazal komai vidne brazgotino, sled davne operacije slepiča. Spraševal sem se, ali me je sposoben izzivati pri komaj desetih letih? Če bi bila tista brazgotimca tako prekleto pomembna, bi razgalil samo njo, tako pa je spustil rjuho h kolenoma in ml s štr-lečnežem dobesedno m ¿al pred nosom. Popustile so vse zavore. Prosil sem ga, če ga lahko poljubim na lulek. Komaj je prikimal, že sem mu s prstom razgalil glavic in se pri& nanjo. Med smehom se je deček zvrnil rta hrbet, jaz pa njegovega lepotca nisem izpustil « ust. Momljajoče sem ga zasliševal, če si ga pogosto drka. Nič odločnega ni odgovL..!, zato sem se z desnico lotil ročne obdelave ste 'I«-s prsti levice pa sem si izboril prostor med čivs tirna ritnicama in se pritipal do luknji« . Kar m manj boleče sem vanjo zarinil prst. Obdala n* je topla mišična stena, svoje dejane pa se ^ opravičil z razlago, da bom le tako občutil. resnici doživlja orgazem kot se spodobi- v nemajhno presenečenje se je izkazalo, da 5 _ pob doslej še ni drkal, ampak le poc av!\ kler mu ni otrdel, potem pa je odnehal. trajnejše drgnjenje, kronano z 0,SaznnC'de^K sem ga občutil tudi v krčenju danke, j doživel kot pravo razkritje.	, ||kni|
"Kot bi lebdel na oblaku!" je vzhičeno v Po tem čudovitem dogodku sva se videvala. Včasih se je oglasil v pi olici rom, kako si je prišel izposodit to aH ^ foU> go. Seveda sem ga vsakič podrkal. u
lovil na
•fin-
grafiral sem ga. Zdaj ga nisem vec —■ , av, a letu posw f ■rad bi s|ikal **
te", ampak je mule v enem letu
profesionalec. Moja želja, "rad b	0,
ritko", in že se je izguzil, da se je o	jta pogleda zarosllo iskalo fotografskega _n0Vl5;
Zdaj sva stara znanca. Medtern je	0 ^
enajsti pa tudi dvanajsti rojstni dai	D, n* in jaz zaupam njemu. Življenje brez
bilo obupno pusto. Nekaj dni po praznovanju enajstega rojstnega dne sem ga zaprosil za kratek razgovor. V trenutkih osamljenosti si ga zavrtim in takrat njegov zveneči deški glas odmeva po vsej sobi...
Srečala sva se v kampu pod tušem. Kaj si si takrat mislil o meni?
Ne vem... Malo sem bil presenečen... Zdel si se mi radoveden.
Radoveden? Ker sem te opazoval, kako se tu-
širaš?
Ja, imel sem te za radovednega...
Bi ti ugajalo oziroma bi si takrat želel, da bi te
pobožal?
Bilo bi mi srednje prijetno. Bil si še tujec. Nisem te poznal...
Kaj pa, če bi te prosil, da se dotaknem tvojega lulka?
Ne vem... Najbrž bi bil proti. Ampak kasneje nisi nasprotoval!
/se v zadregi nasmehne/ Postala sva prijatelja.
Se raje šlataš z vrstniki?
/malce prestrašeno/ Z vrstniki se ne šlatamo.
Na taborjenju smo dali koga na sonce, ali pa
se med odmori boksamo tja spod...
Torej si ga drkaš sam, kadar nisva skupaj.
Misliš takrat na punce?
Na punce ne. So same važičke! Razmišljam
samo o nama...
Te je po najini prvi noči v prikolici skrbelo, kaj boš rekel mami?
Ne. Podrobnosti sem zamolčal... Pod nobenim pogojem te ne bi zašpecal. Ne bi smel več k
tebi. Sicer pa se doma večkrat zlažem. Ti ugaja, ker se jaz, starina, zanimam za tvoje golo telo?
/v rahli zadregi prikima/ Srednje. 0 tem še m sem razmišljal.
Te ne moti, ker te tako pogosto fotografiram. Največkrat golega...
/samoumevno/ V tem ne vidim nič slabega. Imaš me rad!
Katera najina igrica v postelji ti najbolj ugaja? To, da si ga drkam, ti me pa gledaš. Raje vidiš, če ti ga drkam jaz ali če te samo otipavam?
/po kratkem razmisleku/ Oboje mi ugaja,.. Vse lahko počneš z menoj.
Vsega najbrž ne. Bi pristal, da ti potisnem ud v ritko?
/odločno/ Ne, tega ne bi! Zdaj še ne. Mogoče čez leto, dve...
Tudi če ti obljubim, da ob morebitni bolečini takoj odneham?
/enako odločno kot prvič/ Ne. res nočem tega! Potem veš za kaj gre, ko v časopisu piše "posilil, zlorabil" je dečka?
Michae! Jackson! Pišejo, da je zlorabil trin. ;t-letnika.
Prave resnice ne poznava... Povej mi, ti je "petting" neprijeten?
Petting?
To je tisto, ko ležiš na trebuhu, jaz pa si ga drgnem ob tvoja bedra. Aja... Če ti ugaja, kar daj! Mene ne moti! Kako delujejo nate besede: Rad te imam. Komaj čakam da si nag. Celega bi te pojedel, z lasmi vred!
/v rahli zadregi/ To mi godi. Te nič ne vzburja?
/v še malo večji zadreb/ Mogoče... Veselim se, kadar sva skupaj
Te moja golota ne moti? Bi raje videl, da bi bil samo ti brez?
Ne, sploh ne. Hočem videti tudi tebe. Sicer pa sem golote vajen iz kampa. Ko si me prvič videl nagega, si mi ga želel prijeti ali se ti je zdel grd? Saj veš koga mislim!
/pokima, se nasmehne/ Želel sem ti ga prijeti. Zares...
No, saj se ga še zmerom rad dotikaš... Ga kdaj primerjaš s svojim? Zaenkrat sem z velikostjo svojega zadovoljen. Rekel si, da še rastem. Bi se ljubil z menoj vsak dan? Ne, to ne... Tri dni je ravno prav. Potem teden ali deset dni nič. Po treh dneh nisem več potreben... Raje počnem kaj drugega. Poglej, kadar sva več dni skupaj, se ne šlata-va ves čas. Vodim te na izlete, kupujem igrače, te učim angleške besede, hodiva v kino, na pizzo... Ali iščeš pri meni toplino, ki Jo pogrešaš pri očetu?
/po daljšem razmisleku/ Mogoče... Ja, najbrž res!
Če bi te predstavil prijatelju mojih let, ki bi bil s teboj tako prijazen kot sem Jaz, bi šel z njim v posteljo?
/s pomenljivim nasmehom/ Bi! Samo prej bi se ga moral malo privaditi!
Zdaj imaš že nekaj izkušenj v spolnosti. Gledaš nanjo drugače kot pred leti?
Ja! Na začetku se mi je zdelo vse skupaj malo nenavadno. Zdaj pa se mi zdi popolnoma normalno! Hvala!
V. M.
petlotUijit
sa
rotica in girlie show
ra wnoa je-se: í rag-rue ta se po
stadcr 20 X .se je -arec : • na 30i 3R?.o«ab."e ¿e-rs*e dese* -.3;; e-Kjšto éscí oder sí - ; roeom žametor- Gijčn 2 awotsat-:as so-šča po drogu z ■ šs. proti
s e sposo:
" te- -3 este- hariekan . -e:>es~c -TOdierr •oj.:.". >aže ra osebe • se dvigne s ta Te je ženska tndesetr zavaiočega wde-za sw?t - »-3> - 55. one dor-no-obleke. z tíSíveni— sfcom¡ mrežast - roga. ca"- --jtevoarr maste r t>eer-: •Voe me je Z>ta \cco .asa gosoocar-
OOO grl jAodre ta« te -„•.o- i Mado— 'Vs «wrsirtsk če- nem-iemo. -■a Va naslov s"
zavpije n sioj[ as'tr.-e oes— £ «n G -e S'x;*. šsjr- -a oesr-
pše -a CTritJcu - & . st r -ar
:csp-er a.
pse» zv n- Dita Parto pa
-a tndeset - >et Sama ,>e re" Da. da se je c pm-Pea zek> zaüwa'a. pa> z a Dv tografije
zwezd -e-e-gs • s. 3-5 "i>" ora sa
a. ca
• §e - £a~>ega Se* je . prodajo pnhcja a S'. . -e pa so c* usno narejene
a car; * neip ta ing deeper furthe' I go < je stopnjevana ya. do konca z /cgue. Vídeo tega
LO/e/i'í y, <Wge Oskc
''gega v;.
-

-e Di-
Erudca so .v >-u (Jvcnega ašbu-1 naps im "-odra - jeta Madonn ~ega obraza . .■••¿a.— čn ekstaz. -a "t*- stran oa i>;a ^-neto sesa rxjzr oa.-ec svetovno priznane manekenke Nsomi Campbell Serna- do eg prizora oPsega štin--ajs: Des~ - album je v ce! Poiži- ~2 mmut rvrstno prodccira Sfeep Pettibone skupaj z Madcxvx) Eiubco je nemogoče zateti naenkrat, že zarac same ootžine. oa teto zato. *er je atoum vsebinsko zee *aznc k - preostaja SKupaj s igo Se v. je b a izdana istočasno z albumom. pomer-se- mejn k v Made-- -karien. Zad-, studijski alburr Uke a Prayer 1939 je ceo pn krit ^ - poze; dop-e ocene, potem pa so jo po*.opa" in -acc\eos totsie-potom, ze pe .zoa.¡ so^nPtracka -1 Breathless 1990 lz f !ma De, Tracy. Sira- časop.sov so Me ot? udaji Ero-toe. 2.novembra 1992- -arsv-Tost rre- 3'.' >ene z ogorčen —; čtenk in protest proti 'se-vs^a,- oošast'. *2an?č plata." je pokoment.ra proQaa:ec v eni od jP a-sK - glasbenih trgov n. ko sem za-povpnaševa po kakršn.errKOi: nosiico zv».a Erotioe. Vedel sem, da je to namenjeno sprememb stila, k; je bil na Eroz:c očiten. \enoar sem tatór.h a podob- r^ pripomb navajen že z Gorra, s^ se <e matka ob True Olue evfor ■ sedem tet nazaj zaroti ta. da pobegne v šut svet. Sicer se, bo od te p ate še zniešalo. T3krat sem bi vanjo preprosto zaljubljen ,n z let — je postajala e še bolj všeč. Še danes poznam zeio "ato gaye\. ki zanjo -e bi znoreli. - mnogi 00 r *i so še Po. ekstremno zagrizen -*> jo rrejo skor^ za kuitrw osebnost Madonna sama je gavem igemno naklonjena; v spre-mijevain skupini je večina fantov gavev. naj-bo Še prijatelje je niela n jih ma še vedno med homoseksualci, sicer pa smo o njenih bisekstia n h navadah tako ali tako že vsi slišal. od Sand ne Bernhard dalje. Seveda pa si ■e tudi to vsak po svoje razlagal- Od tistih, ki so tre: ca je to samo še en obupan način pos Pit v centru pozornosti, do d migih, kamor štejemo predvsem fane, da je to zeio pozitivno n pogumno dejanje, ki si ga še zdaleč ne bi drzn vsak 2 glasbene scene... Sicer pa sptoh - \ažno. kaj smo, bi najbrž rekla ona sama. temveč kaj čutinto.
Luisa Veronica Ciccone se je na vse to tako Tekoč požvižgala: na predvečer izdaje albuma je pn redila v Hamburgu zabavo v čast njemu sa-inemu. ki je takoj nato v Angliji priplezal na drugo mesto, v icieo Erotica pa so istočasno prepovedal meti na večmi postaj. Kdor ga je že . v de), ve zakai. saj je v njem dekle pokazalo, da dodobra obvlada teraturo Markiza de Sada in morebiti še katero povrh: gola se sprehaja po ulicah «'¿mi Beacha. se ljubi z leseno lutko.
;->ega. Torej to. *ac so. Spe'Krst m vse esno povezave z ryo. ps so ravno bistvo
Stevens Maisela - o-e-^,3 p se -a dzs 53 s.p ~ -a.c ž Ceoeste -a pri točnost «teti. s jo te ogie<te. te-tega .'ed-rsa. n se ooe^ ocfcate. a je le koieta^a por--cg-afs*. h sioc. s je v nje. ~iorda še kaj več.
-	kaj je na vse to reMa ora sama? *Ljudem. oresSsem pa — ac hočem pokazat: to. kar
-	ne po<aže - če Onjg. Pokazati jim že n - - sa—e. pokazali m že m neka, epega. prvtan stvar,
tega. Ljije nas bodo os\ešče~ . naj se zavedajo iepote. ki jo rosi/o in ¡zražsio. tako bodo vsi aže žive . To e sponx'lnost moj ih potez.' Erotica je otvoritve- kon-ad ~a alpum j in pravzaprav še najbotj čuden, toda rarvno zato originalen. saj je tudi edin . ki spregovori o nastov temah. Fe\<er. k mj stec . je bil četrti singl z afcuma r vdeo smo s a-ko ogleda šele Do-eti 1993. pesem pa je v orig-naiu prepevala v šestdesetih Peggy Leyy - doživela je nešteto prede av. disko verzijo pa je sedaj priskrbela Madonna.
Bye bj-e Baby je oožrve premiera na .anskoietni podel rtv MTV Awards, kjer je obenem razknia Peiče« Gi- e Sbowa - oblečena v frak m c 1 nder. s sprehajalno paifco. skupaj s svojimi služabnica'" tu ,e Niki Haris iz Snao-a. Donna de Lory 1 pa kitajte Jenny s katero izvaja tekom showa nemalo ezbičnih prizorov... v pesmi je verz. ki je tako zelo značilen za takšna in podobna Ma-
00, z tet EroOca r še ta cora,^ - - a cSrugačr - raztogov Where Lsfe Begins je posvečena .. s ove-s^e načice tega araza na žaost % še - ~iamo/t "Go dot,', rtiere - j A5rrr / Go down /.here I car-ot ride / Go -- / a -s's s L'e peg "s / Go sc - ^ " my Love tBad Gil a tretj = -|z. oe--'" katerem se Madonna pusS r acnofcr/no ,v ti. 'To si je že tako a tako že.e;o ves*z ' e potemer-trate. .'deo so snem&i . Central Parku, režirai ga je Davin Fmdi -3, m deloma ocigrai Christopher VVaiken -pa je 400 000 DEW.
Wa/i/ngje odličen diste komad, ' e na a£vi~ pnšoten . dveh verzijah: koi disho wz a z vi donno n rapsong v drug polovici atuna 3 men j Did you do it?, V je na nekaier,-aibuma ¡zpuščen. gosta pa «a i; 3 Mark Goodman in Dave Murphy. S^^pa. s Tmef ci Hearts. Words. Wnat's rt so hard? - Sewet Garden predstavja to Dies- cie . zaokrožen . primerno celoto, nemalo tega pa smo sliša tudi že v Roza disku.
Rain, predzadn sing), je c - - lanskega pc«et-ja. video pa je dol na MTV nerado za ra-boljši umetniški dosežek v . deu. Obilo vodrf kapljic, dežnikov, moknh poij.oov - c stena je po sprem ijeno z balado, ki „ ena od njen -najboljših. Koncertna verz a senga zajer-3 barske stolčke v arer in tro z Nik 1 Oor-c Tretja balada na albumi; je In this Life, posrečena 23-letnemu gayc k ,e mr zsrac arisa
Mi

J
MS i a
t w
i i tá í
11-
donnina besedila: */ know I love you because I hate you'. Ob koncu je še edini ~fuck" s celega aibuma. pospremljen z značilnim piskom, to je pa tudi vse. zaradi česar bi bil lahko opremljen z opozorilno nalepko "Parental advisory - explicit lyrics* (kar pa ne pomeni, da ga lahko primerjamo s tistimi, ki si to oznako upravičeno zaslužijo - npr. Love Symbol od Princea. ki je izšel istočasno). Sekundo zatem lahko zaplešemo
v resnici pa je skušala s tem obuditi spom,n ^ dva svoja tesna prijatelja. Martina Burgoy"3^ Christopherja Flynna svojega baletnega1 ucj ja, s prvim pa je celo nekaj časa skupaj žive New Yorku. Oba sta podlegla tej bolezni. 'Why he should be treated differently , ] shouldn t matter who you choose to love- ^ ...Everybody na koncertu je finale in je ■ ^ day na Blond Ambition Tour nekaj ie
fantazij»
z vsemi njenimi soplesalci in us-Pospre^pografijo. Zopet se pojavi nebesno trezno K°re ® ^ sname maSko z obra-
trezno korek® ki potem sname masko z obra-modri harie ^^ to .q Ditg 0sebn0( kj je za
za- in'H ,'ia svojo predstavo. Z obraza ji sije nocoj odig pomežjkne in hip zatem jo za-nasmen- ^^ žametna zavesa. Madonna grne te? Težko bi po vsem tem še rekli kaj
Omislim da me ljudje sovražijo, temveč da e bojijo. Mislim, da so prestrašeni spričo 56 71 idej. La$e je za njih, če me odvržejo kot da sem netalentirana nimfomanka, tdaim lahko pustijo ob strani v eni od zbirk v L možganih. Potem se lahko počutijo 5 rne ko se sprehajajo vzdolž svoje ulice in si Mislijo, kako se jim ne bo potrebno nikoli več
ubadati s temi občutki."
Jadran
Diskografija:
(WEA/Sire Music/Croatia Records) 1983-The first Album 1984 - Like a Virgin
1986	- True blue
1987-Who's that Girl (soundtrack)
1987	■ You can dance
1989	- Like a Prayer
1990	- I'm Breath less (soundtrack) 1990 - The Immaculate Collection 1992 - Erotica
■Vioške fantazije
Tokrat vam ponujamo koščke iz dela Nancy Friday: Zaljubljeni moški, moške seksualne fantazije (Krt, 1993) - za ostalo boste poskrbeli sami...
Obenem vas vabimo, da nam napišete o cem fantazirate pred, med, po seksu, ali pa kar tako...
Nick August
...Včasih fantaziram o stvareh, ki se niso nikdar zgodile - o tem, da sem s kakšnim od športnikov, ki sem jih videl v telovadnici ali na televiziji. Ali to, da sem v kolibi gradbenih delavcev
med vsemi tistimi znojnimi telesi......Veliko
fantaziram kar med hojo po ulicah. Krasen policaj s čelado in temnimi očali. Je brez osebnosti. Sedi na svojem konju in jaz sedim pred njim z obrazom proti njemu. Zelo važno je, da je on popolnoma oblečen. Njegov tič je zunaj in jaz ga pocuzam kar tam na konju. Ali pa sem za njim in mu sesam rit. Toda v mojih fantazijah on s tem nima skoraj nič - tam je le zato, da izpolnim svoje namene. Veliko fantaziram o šoferjih, in veliko teh fantazij sem udejanil. Zagrevajo me uniforme, vsaka oprava - kadeti, mornarji...
...Kadar masturbiram, se mi v glavi menjavajo prizori. Težko je obdržati le enega. Uporabljam veliko reči. Fantaziram o mladem tipu, ki sem ga nekoč videl masturbirati, ko je na bencinski črpalki opazoval neko lepotico. Ob pogledu nanj sem masturbiral tudi sam, in to mi bo vedno ostalo v spominu. Vendar pa se ne zadržujem pri tem, pojavijo se nove podobe. Na primer, da sem se tisti dan sprehajal po ulici in videl, kako
se mi približuje nekdo, ki si ga želim. V svoji fantaziji pri priči ležem ria ulična tla, on pa takoj leže name. Kadar se sprehajam po ulicah, se mi ta fantazija ponovi mihjonkrat na dan. Dovolj je, da ljudi vidim, in že sijih želim...
Philip, 17 let
...V naslednji fantaziji s prijateljem taborim v gozdu. Plavava in se kopava v ribniku. Ko pridem iz vode (on je že zunaj), mi spodrsne. On me ujame in dvigne. Stik najinih golih teles opravi svoje. Sprva se le drživa in poljubljava. Nato on iz pribora za prvo pomoč vzame posodico z vazelinom, me gladi po prsih, poljublja po vratu in potisne svoj penis vame. Njegove roke se ločijo od mojih prsi in podrka me. jaz pa mu vtaknem prst. Obema pride; nato nekaj časa objeta leživa, potem pa stvar ponoviva v zamenjanih položajih. Nato greva spet v vodo in pod vodo drug drugega cuzava in drkava.
Jehtro, 17 let
...Na silo mu razprem usta in zarinem svojega kurca vanje, kolikor daleč je le mogoče, z rokami pa tiščim njegovo glavo v svoje mednožje. Vidim in slišim ga, kako se duši in davi; zaradi tega in zaradi njegovih naporov, da bi se dvignil, malone ponorim, a ne odneham, dokler ne izstrelim vse svoje zaloge v njegovo grlo in ga prisilim, da pogoltne vsako kapljo. Nato se umaknem in gledam njegov obraz, po katerem se cedi moje seme; kakšno minutko počivam. Potem se dvignem in mu plosko sedem na obraz, anus mu namestim na usta in ga prisilim, da me vonja in liže z jezikom. Nato se pomaknem nazaj in pustim, da se moja jajca valijo po celem njegovem obrazu, kurca mu
w
fantazije
43
Hnoham Če moram lulati, to potiskam v nos in 06, on pa me P^^^ta. zbašem vanje svoje-S na njegov obraz al, pa mu^ ° f	če se počutim res
SST^SSSS- - bodisi razmažem po obrazu
S	da na e^i^S^
drugl posiljujejo mene.	"l^ fepfav vem da to boli, se zelo
meni me ».»'■ trSšen kLen moL, brizga spermo ali ščije v
lj vem, da sem mu pomagal do seksualne zadovoljitve...
HENRYK TIKALOWICZ 8ox 105, 21-500 Biala Podlaska, Poland Mnogo pozdravov in gay poljubov vam pošilja 30-letni gay s 164 centimetri in 75 kilogrami Rad ima potovanja, glasbo, petje, naravni gay seks. Zbira vroče fotke, seks magazine in bankovce. S pismom mu pošljite kakšno tako slicico ali bankovec. Dopisujete si lahko v angleščini, ruščini in poljščini. MARK PETER DABROWSKI Bielawkl 19, 87-336 Radziki Duze, Poland 25-letm fant modrih oči, temnih las in 175 centimetrov je zdravnik. Rad ber< posluša glasbo, p,se, gleda tv in video, hodi v kino in potuje ter ponavadi prebira gay revije. Govori nemško, angleško, rusko, poljsko in latins najraje pa ,ma angleščino. Ljub, mladce od115
JIRI BRAZDA
SSV/194' raSue 5 ■ Smichov 15000, Chech Republic
S svojim fantom, ki mu ie tudi , ■
jeta živita v stanovan^v ce trn Praje'v"6 T
leto hodita na počitnice v tišino Rada ¿i s po °
nala prijatelje, h katerim bi prišla na dopust, seveda nudita potem podobno uslugo v Pragi Oba sta mlada (23,26), vitka, p ivlačna in športna tipa. Rada kolesarita, plavata in hodita na fitness ter potujeta. Mlajši od 30 K povabite ju! MOHNAR ATTILA
Szeged, Kozepfasor 31-33, 6726 Hungary Je 24-letni šn .ent angleščine in madžarščine, 168 cm in 53 kg. Rad ima gledališče,
nS ln„glaSb0' preclvserr| klasično, pa tudi ostalo. Vsec so mu tudi potovanja ter Sloveni-
nJtCe dopisovalca med 18 - 30 letom s podobnim, interesi, vendar to ni obvezno, le a b0 dober za pogledati GRZEGORZ ROMPCA
Box 365> 60.959 poznan ^ poiand
s2enT'jSki tiP' 24 let' 178 bl zel° rad
Potovanja (tudi tebe bi rad enkrat srečal), biz-hn* hpoP;rock-klasično glasbo, knji j. šport, bodybu,W,ng,seks in še več. Piši mu/zelo ™
anoioa VSeČ' 66 Si atlet' Na pisma v angleščini ali ruščini, po možnosti s fotko, bo
odgovoril.
REMENIV, Box 5044
L'viv 53, Ukraine 290^l82/74 zra^ Ukrajinski neznanec 26/. ¡Z/'*	,.di
interesi, predvsem ga zanima ga> «
ter ima rad S/M, b, si rad dopisoval v a t
čini, ruščini ali slovaščini.
STEPHAN KETTLER	„ „„«int»»'
ti hq547 Det'"1* Am Eisenbrunnen 21, a»^'
Germany	CpuKv8')aI
Devetnajstletnik Še hod, v šolo in se ^ ^
raznimi športi, branjem, hodi v k,n
-, ima rao v
naravo, je vegetarijanec
in
prav
da*
(Bjork, Lenomheads, Srr hs.„J-malce alternativen tip in torej ne ^ Pa vseeno, če si mlad, mu odpisi, angleščini.
POSOST1KOV VLADIMIR
PO box 287, 32500 Kherson, Ut	.
Tridesetletni gay 178/72. tem« ^ hr se zanima za potovanja, glasbo. ^ . b, rad spoznal gaye iz Slovenije .0 Piši v angleščini ali ruščini.
Pk včasih sploh ne more verjeti, kaj vse se mu v življenju lahko Saj cl° p vendarle. Majhne spremembe so kdaj dobrodošle in tudi poučne Pr'Pet1' I i bila tale, ki vam jo bom povedal.
taK° mrzla zimska noč. Ura se je bližala deseti. Hladen veter in gosta Bi>a je ^ zajela vsakodnevno zbirališče ljubljanske elite. Včasih je tu kar "Pi,la S se lahko srečaš z prijatelji, malo počvekaš o kakšnih neumnos-
•otno saj se ianrw -------- - -	■	—	iicuinnos-
p pati ni dO čveka, lahko kratko malo "kvačkaš" ali pa "pleteš". To sta tih' izraza za spoznavanje partnerjev, pravzaprav za iskanje seksualne spros-dVa m tako, ne vem kaj mi je bilo, sem bil tisti večer pobudnik cele zadeve, Tle je na koncu sprevrgla v erotično pohotno in živo pornografijo. Svojim ¿em nisem mogel vejeti, kaj vse se lahko zgodi, če so zvezde pravilno razvrščene in če je čas zrel za akcijo. Sprehajal sem se gor in dol po drevoredu, k0 sem naenkrat zagledal dva mlada razigrana fanta. Ni kazalo, da se dolgo poznata, pa vendarle sta izžarevala nekaj, zaradi česar sem si zaželel, da ju spoznam. Približevala sta se meni in jaz sem, ker se pač tako vedemo', malo stopil na stran v senco kostanja, ki mi je dajal hladno zavetje pred mrzlim vetrom, a vseeno me je mrazilo. Fanta sta se ustavila v moji bližini in se nekaj pogovarjala. Prisluhnil sem. Govorila sta o temi, ki je vsem prav dobro znana, torej o seksu. Stala sta zelo skupaj. Bila sta postavna, črnolasa, eden je imel malo daljše lase, drugi je bil kratkih las. Oblečena sta bila zelo elegantno in moderno. Z zanimanjem sem ju opazoval. Vedno bolj skupaj sta bila. Segel sem v žep in izvlekel cigareto ter jo prižgal. Opazila sta me ter za trenutek utihnila, a kaj kmalu nadaljevala z tistim, pri čemer sta bila. Opazil sem, da ju moja prisotnost ne moti in po krajšem času sem pristopil. Po prvih minutah, ki so bile bolj tihe minute, smo le začeli pogovor. Oba sta bila iz Ljubljane in eden od njiju je imel svoje stanovanje. Skupaj smo se sprehodili naprej. Sedaj smo bili trije, a kaj kmalu nas je bilo pet. Prišla sta še Bernard in njegov prijatelj. Bernard je bil moj prijatelj že vrsto let, a do danes nisva imela ničesar. Treniral je aerobiko in bodybilding. Imel je kratke skodrane lase. Pravi mačo. Ker sem edino jaz imel v bližini parkiran avto, smo se odločili, da se sprehodimo do avta, potem pa gremo skupaj na pijačo k Viktorju. Viktorje bil tisti z malo daljšimi lasmi, ki ima stanovanje. Po kratkem zapletu z avtomobilom, ki mi ni hotel vžgati, smo se končno le odpeljali iz parka v smer Novih Jarš, kjer smo se ustavili pred veliko stanovanjsko hišo. Viktor je imel stanovanje v kleti. Majhno dvosobno stanovanje z vsem, kar si si lahko v tistem trenutku zažel. Topla dnevna soba, rahla svetloba, ki je prihajala skozi okno, je sobo toliko osvetlila, da nismo potrebovali dodatne osvetljave. Viktor je prižgal radio in nežna romantična glasba je osvojila celotno stanovanje. Na mizo je prinesel pet kozarcev in buteljko vina. Okus in aroma vina je vse skupaj spravila v dobro voljo in ko se nismo imeli več o čem pogovarjati, seje Bernard spomnil igrice. Seveda igrica je imela svoj namen. Vsi skupaj smo si želeli skupnega seksa, vendar nihče ni hotel biti prvi. Tako smo s pomočjo igrice vsi počasi izgubljali kos za kosom obleke, dokler nismo bili vsi skupaj povsem goli. Radovedni pogledi so švigali z enega na drugega. Vsi smo bili zelo obdarjeni, izstopal pa je ernard, katerega orodje je presegalo vse meje, tako v dolžini kot debelini, si skupaj smo se preselili v spalnico. Sredi sobe je bila velika vodna pos-eja, pregrnjena z satenastim pokrivalom. Gola moška telesa so se polegla en poleg drugega. V sobi ni bilo nebenega okna, tako da se ni skoraj nič ' e'0- Ce ne bi govorili, sploh ne bi vedeli, kdo je poleg koga. Počasi, vedar o nežno, sem začutil roko na svojem boku. Le kdo je to, sem si mislil in bila^' Š6i S SV0^0 roko po nJegovi d0 š'ave, ki pa jo je bilo težko najti, saj je čas Z(i V P°'JUbU nekoga drugega. Druga roka me je že božala po nogi. Zadnji • a se tudi moje roke malo sprehodijo. Nisem vedel, kdo je poleg mene,
Polož'fem V temi ničesar videl- želel sem si' da bi bil Bemard- Roko sem ki sni!3 PrSa ter z majhnimi krožnimi potezami pričel masirati moška prsa U D|la na (Jnc^	___■	■	_____i/^J« Kil mičiract'
Bernard
na gosto poraščena in zelo mišičasto razvita. Kdo je bil mišičast?
proti g| Je 'mel Veliko mišic-Je on? v upanju, da Je' sem Pričel z sPrehodom jezik in ■ 3 r°ka se je ustavila Pri ustih, iz katerih je živahno poskakoval hrepenemi oblizoval srednji prst. Poleg je bilo slišati cmokanje, vzdihovanje,
je bilo b?6 "n StraSt' Roke so se vsem zaP|et,e in vsi smo grabili VSe' TeŽk° hod moiih m dajati Vsem vse' Sam sem se osredotočil na dogajanje in spre-se pribiL,r°k P° telesu neznanca zraven mene. Z roko sem mu šel v lase, dolgih las n 6g0Vemu obrazu ter ga Po|jubil na čel°- Bil je Bernard' Ni imel
m°j° dornn ^ °či' ki so se med tem ža Privadile na tem0 in potrdile kraljeval mT' P°,jubi so se nada|jevali Po celem telesu vse do orjaka, kije
hrbtu- ^e Dori!—m' nogami- Bernard
me je nežno, z občutkom božal po
Stisni'l k seh 7bljal" Ž6lel sem si' da se združiva v eno" Močno sem ga °bjel' n°gami sva i ,stokai Je- Preveč sem ga stisnil. A kmalu mi je vrnil stisk. Z jezik- ki je pik8 6den v druŠeŠa> prepleti a sva se v poljubu. Imel je sočen P°'jubijai Rok prodrl v m°Ja usta, in tako slastno se že dolgo nisem mi je šel m nama drsele telesu- Bernard je ležal na meni. Z noga-bUhu" Zelo ie ivi n°ge' tak0 da sem njegovega orjaka čutil na svojem tre-
Sem Se Premakn ^e,lk in čutiti Je bil°- da ie ves naPet- Dvignil se je'j8Z P9
Sem ga v uct. proti velikanu, ki je hrepenel po objemu vročih ustnic. Vzel
usta.
Komaj
sem ga objel. Potiskal ga je zelo močno in v rahlih
sunkih. Oblizoval sem mu glavico, ki je bila tako velika, kot zelo velika jagoda. Z roko sem ga prijel in ga podrgnil po obrazu. Povsod ga je bilo dovolj. V očeh, na licih, v ustih, čelu. Zelo sem ga stiskal. Velika jajca, ki so bingljala sem ter tja, sem čutil drseti po vratu. Bernard se je premaknil. Vzel je mojega orjaka v usta in bil je pravi ekspert za velike zadeve. V sobi je bilo slišati šumenje in drgnjenje teles. Šelest zavojčkov je dal vedeti, da so v bližini prijatelji kondomi. Sam jih nisem imel, a vedno se najde kdo, ki misli na to. Vzel sem enega in ga počasi nataknil orjaku nad mano. Bernard je vzel mojega orjaka in ga oblekel v gumijast plašč. Vzel je lubrikant, ki je bil ob vzglavju, in mi namazal orjaka. Sam sem namazal njegovo vročo pečko, ki je kar hrepenela po prodoru in po osvojitvi. Prijel sem orjaka ter ga počasi približal. Rahlo sem ga porinil v Bernarda, ki je pod bolečino zastokal. Bolelo ga je, a kar prej boli, je potlej užitek. Malo sem prenehal in prepustil njemu, da se počasi napiči na mojega. Spretno je to storil in s polno mero občutka se je premikal gor in dol. Nebeško je znal miksati in še nikoli nisem imet tako vroče in ozke pečke. Objel sem ga ter obrnil, tako da sva bila sedaj v standardnem položaju. Porival in prodiral sem v kraljestvo njegove pohote, ki je sprejemala z velikim užitkom. Čutil sem, kako se je raznežil in vsa prvotna napetost je izginila. Bila sva združena v eno. Poljub je povezoval dve telesi v vrhuncu ekstaze. V sebi sem čutil veliko napetost in zdaj zdaj bo eksplodiralo. Potegnil sem ga ven, snel kondom in velik močan curek svežine je žalil Bernardov obraz, ki se je med tem približal mojemu orjaku. Drhtenje telesa in hropenje je bilo na vseh straneh. Velik orkan se je polegel, a na obzorju je bil že nov. Obrnil sem se s hrbtom proti Bernardu. Vedel je, kaj hočem. Vzel sem malo tubo in namazal njegov korobač, on pa meni mojo. Ležal sem na trebuhu in počasi sem ga sprejel. Bilo je nepopisno lepo. Valovanje Bernarda na meni je bilo kot morsko valovanje. Združena sva bila v želji po ponovnem osvajanju novega vrhunca. Hropel je in vzdihoval. Želel sem, da čimdalj ostaneva skupaj v položaju, ki meni najbolj ustreza. Prodiral je v notranjost in valovala sva na valovih užitka. Potegnil ga je ven. Bil je tako daleč. Z obrazom sem se obrnil proti njegovemu. Zadrhtel je, zaječal in že je brizgnil vame polno bero semena. Bil je tako pozoren, da me je očistil in za konec še zmasiral po hrbtu. Vstala sva in zapustila ostale v njihovih ekstazah. Usedla sva se v dnevno sobo na kavč. Bernard seje naslonil name in mi prižgal cigareto. Dimni oblaki so spominjali na meglo v parku. Pogledal me je in me poljubil. Oči so mu govorile, da si želi še več kot samo seks.
Ura je bila že zgodaj zjutraj in moral sem odditi, ker imam službo zjutraj. Na vratih sva se še enkrat poljubila in zmenila sva se. da se zvečer dobiva na istem mestu ob istem času. Ne vem, ali naj grem ali ne, ali sem pripravljen na obveznost, ki bi mi jo zveza prinesla. Bomo videli. Če bom šel, vam bom napisal, kako je bilo.
D. K. branje P
polno prenosljive bolezni
Med spolno prenosljive bolezni (SPB) ali vene-rične bolezni uvrščamo sifilis (syphilis) ali lues, gonorejo (gonorhoea) ali kapavec, ulkus mole (ulcus molle) ali mehki čankar, I mfogranulamo venerum (lymphogranuloma venerum) ali četrto spolno bolezen in pri nas manj znano donova-nozo (donovanosis) ter do neke mere tudi sramne uši, ki spadajo med bolezni, kijih povzročajo paraziti, a se prenašajo največkrat s spolnim odnosom.
SPB so nalezljive in se prenašajo s spolnimi odnosi, manj z nespolnim kontaktom in zelo redko preko okuženih predmetov. V Evropi in tudi v Sloveniji sta gonoreja in sifilis še vedno najbolj razširjeni bolezni, sramne uši pa so seveda na prvem mestu, le mehki čankar, četrta spolna bolezen in donovanoza se pojavljajo redkeje. Nekaj več SPB je v državah z velikimi pristanišči in "razvejanim" pristaniškim življenjem.
Brez ugovora lahko zapišemo, da gredo SPB v korak s promiskuiteto, prostitucijo, alkoholizmom, zdravstveno neosveščenostjo in nizkim osebnim higienskim nivojem. SPB imajo velik medicinski in socialni pomen. Prav zastrašujoče je spoznanje, da ogromno ljudi ne posveča dovolj pozornosti boleznim, ki so ne samo nadloga, ampak lahko povzročijo trajne zdravstvene posledice, postavijo pod vprašaj marsikatere Človeške relacije in so nenazadnje s pojavom aidsa leta 1982 tudi smrtne. Slednje je morda pretirano rečeno, a zavedati se moramo, da je med homoseksualci (pa ne samo med njimi) veliko takšnih, ki niti ne vedo, da imajo sramne uši, kaj šele, da bi si jih znali pravilno odstraniti, ali ki niti ne vedo, kaj je "triper", da ne naštevamo drugih drastičnih primerov. Vse to pa je tudi pokazatelj, kakšen odnos imamo do mnogo resnejših bolezni (aids). Zato teh nekaj odstavkov posvečamo stvarem, ki so med nami prisotne in bi lahko v svoji zgolj informativni naravi bile v pomoč in opozorilo marsikateremu gayu In lezbijki. Pa ne samo mladim, neizkušenim, temveč tudi tistim, ki naj bi o tem že kaj vedeli ali skusili.
Za preprečevanje nadaljnega širjenja infekcij je potrebno poiskati vse bolnikove nedavne spolne partnerje, jih preiskati ter po potrebi zdraviti. Njihovo iskanje je bistven del obvladovanja SPB. Kar pa je tudi najtežje. Po drugi strani pa je nenehno pozivanje k varnejši spolnosti, uporabi kondoma, treba jemati mnogo bolj resno. Če bomo dovolj pazili nase in se zavedali vseh nevarnosti, bodo zagotovo specializirani oddelki bolnišnic za kožne in spolno prenesene bolezni bolj prazni.
Sramne uši (Phthirius pubis), te drobne žuželke brez kril, ki živijo na sramnih dlakah in se hranijo s krvjo, marsikomu povzročajo preglavice Nekateri jih sploh ne opazijo. Res je, da sramna uš nanjša od drugih uši (same' samica 1,5 mm), vendar jih z vzdrževanjem osnovne osebne higiene lahko z lahkoto dkri jemo.
iamica leže jajčeca (gnide) na dlake kjer se usi izlezejo 8 dni pozneje. Odasli paraziti živiio ze ani" v dlačnih folikulah in se zelo počasi premikaj0. Bolezen se prenaša s spolnim kontaktom in redkeje preko perila in posteljnine
3 sefts
Piki povzročajo srbenje : i včasih manjše infekcije Pri poraščenih moških najdemo usi tudi na dlakah v okolici zadnjika, na nogah in na trupu. Da se jih hitreje in uspešno znebimo, moramo uporabiti antiparazitna sredstva, kot npr. 5A mast iz belega živosrebrnega precipitata ali Milinor šampon. Vsa antiparazitna sredstva 3imo v lekarnah. Nekatera zdravila se tzdajo samo na recept, po večini pa jih lahko kv iimo v prosti prodaji. Zraven omenjenih lahko kupimo še emulzije, kot so Skobin ali Jacutin (gama-benzen-heksakloidna sredstva). Narobe je misliti, da se da sramne uši odpraviti s striženjem, britjem ali depiliranjem sramnih dlak. Poleg uporabe šamponov ali emulzij je potrebno tudi oprati perilo in posteljnino nad 60 stopinj.
Genitalni herpes povzroča virus tipa 2 (herpes simplex virus), ki je najštevilčnejši v starostni skupini od 18 do 30 let. Infekcijo z virusom her-pesa-tipa 2 medicina povezuje z dobo, socialnoekonomskim statusom in promiskuiteto. Ko se človek okuži z virusom, ga ima v sebi do smrti, z zdravljenjem v času napada si le lajša bolečine in zmanjšuje aktivnost virusa. Genitalni herpes se potrjuje s kliničnimi slikami, citološko-histološkimi pregledi in z onoku-lacijo virusa. Inkubacija traja okoli 7 dni, virus povzroči močno srbenje, občutljivost kože se poveča, pojavijo se lahko manjši mehurčki v genitalnem predelu. Ženske imajo ponavadi izredne bolečine pri uriniranju, saj urin pride v stik z majhnimi ranami.
Ker genitalni herpes ni ozdravljiv (virus), se da kvečjemu lajšati bolečine in omiliti obliko ter pospešiti celjenje z mazili, v katerih so inkorpo-rirane substance z antivirusnim delovanjem. Mnogi poznajo "navadni" herpes, ki ga zaznamo v kotičkih ust kot manjše pekoče ranice, ali pa v sami ustni votlini - za lajšanje se priporoča uporaba Hexorola (brez recepta v lekarni).
Mehki čankar (ulcus molle) je spolna bolezen, ki je v Evropi redka. Zaznamo jo pri ljudeh, ki so
bili v stiku s prebivalci tropskih kr~ mornarji, ki so imeli spolne odn tutkami.	1 P'Ojfc
Čankar uspešno zdrav 10 z ar jlc protnem primeru pride do vnetj večjih razjed v predelu dimeli Podobne lastnosti ima tudi četrta spol zen (lymphogranuloma venereui ' " % ča klamidijska infekcija. Prenaša se izM,^ spolnim odnosom. Bolnik se poču ima glavobol, povišano telesno tempera^ bolečine v mišicah. Prvi znak bolezni je <° ' droben mehurček (3 - 21 dan po okufbT" vnetje bezg rk. V Sloveniji četrte spolne bote! skorajda ni. Zdravimo jo z antibiotil
Gonoreja (kapavica), znana pod ljudskim nom "triper", se pojavlja po vsem svetu. Baks. rijo, ki povzroča gonorejo, je leta lS79o<*a Neisser. Bolezen se prenaša z okužene ose!* najpogosteje med spolnim odnosom. Inkubi cijska doba traja približno 2 - 5 dni, včasih t.c do 3 tedne.
a)	Gonoreja pri moških. Na začetku se pojav izcedek iz sečnice in bolečine pn uriniranju Že po nekaj urah se izcedek spremeni v gna. postane rumenkast ali zeleno-rumenkast Sluznica penisa postane rdeča. Če se gow-reje ne zdravi hitro in pravilno (pod zdravniško kontrolo), lahko pride tudi do vi h komplikacij (urin je lahko krvav, erekcije ss izredno boleče...). Poznamo tudi kronično gonorejo, pri kateri so znaki manj vidni kot sr akutni fazi. Izcedek je gostejši, kdaj pa kdsi se pojavi samo kakšna kapljica gnoja pogostejše zjutraj pred uriniranjem - "jutr kaplja").
b)	Gonorej pri ženskah. Potek gonoreje X ženskah je zaradi urogenitalnega trakti večkrat prikrit. Simptomi bolezni so siaoc vidni in je zato možnost komplikacij ¡n kronične gonoreje pri ženskah večja kot V moških.
Pri nekomplicirani gonoreji je vnetje omejc... sluznico, pri komplicirar pa lahko oride do
šlh vnetij. Za potrditev suma gonoreje so po trebne laboratorijske preiskave. Gonorejo zdramimo s psnicilinskimi antibiotiki (npr. Penbritin). Po končani terapiji se opravijo ponovne preiskave. da se potrdi uspešnost zdravljenja.
Sifilis
Povzročitelj sifilisa je Treponema pallidum, spi-roheta ^svedrasta bakterija), ki so jo odkrili leta 1905. Bakterija ima 8-12 (4-30) enakih zavojev; premika se počasi in samo naprej. Ko menja smer. se prepolovi približno na polovici pod pravim kotom v obliki črke L. V optimalnih pogojih se treponema pallidum deli vsakih 30 -33 ur. V času bolezni se generacijski čas podaljša zaradi imunoloških razmer v organizmu. Bakterija je občutljiva na kemijska sredstva ter višje temperature.
Treponema pallidum se prenaša s spolnimi odnosi ter s transfuzijo krvi oziroma z iglami pri narkomanih. Ko bakterija pride v telo, povzroči imunske probleme, kot pri večini infekcij, tudi alergije.
Simptomi in znaki: sifilis poteka v več fazah:
a)	primarna: po treh do štirih tednih se pojavi neboleča razjeda in meri manj kot 1 cm. Običajno se pojavi na spolovilu, zadnjiku, danki, ustnicah, v žrelu, redkeje na prstih. Bezgavke v podkožju razjede so na otip elastične, povečane ter ne bolijo. Razjede se zacelijo v 4 - 8 tednih.
b)	sekundarna: od 6 do 12 tednov po okužbi se začne druga faza bolezni. Najvidnejše znamenje so svetlordeči izpuščaji po koži, ki so lahko prehodni ali pa trajajo več mesecev. Bezgavke so izredno povečane, pojavlja se glavobol, utrujenost, bolečine v kosteh, vročina in pomanjkanje apetita.
Omeniti je potrebno tudi kondilome, ki imajo ploščato obliko in so sive ali rjave. V sekundarni fazi lahko izpadajo tudi lasje in to v šopih, enako tudi dlake v genitalnih predelih. Zraven sprememb pigmentacije pride tudi do sprememb na sluznici ustne votline. Lahko se pojavi angina symphilitica, včasih pa tudi meningitis. Diagnoza se potrdi z laboratorijskimi testi (VDRL ali imunski test FTA).
c)	terciarna: ponavadi se pojavi v toku 10-it let, lahko tudi kasneje. Posledice so različne. Največkrat pride do sprememb na koži in notranjih organih. Pojavijo se tkim.gume! Najtežja posledica pa je, ko kardiovaskularni sifilis prizadene glavno telesno odvodnico in povzroči nastanek aneverizma in okvaro srčnih zaklopk.
d)	latentna: faza, ki traja nekaj let ali vse življenje. Pri delu neozdravljivih bolnikov se bolezen lahko prevesi v III.fazo bolezni.
Sifilis zdravimo najpogosteje z benzatinpenicili-nom. prokainpenicilinom in klemizolpenicilinom (depo-preparati). Lahko pa tudi z drugimi antibiotiki, če je bolnik alergičen na penicilin.
(Povzeto in prirejeno po Zdravstveni enciklopedij' in po Alekseju Konskyemu: Kožne in spolne bolezni)
v
Založba SKUC
Zbirka Lambda
Modra svetloba, antologija Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti, Skrb zase Ino ICnabino: Ganimed in drugi, roman Ciril Bergles: Ifrikija, pesmi
Vjeseni;
Hervé Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, roman Lezbijke v Sloveniji, zbornik
Prvi gay časopis, izide vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Na voljo v kioskih Tobaka.
47
SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV
kontaht

METELKOVA - prostori kot jih še ni bilo
v hiši št. 17 LOVCI od 20.00 do 24.00
zanj
MAGNUS KLUB
ob ponedeljkih (video program), sredah, četrtkih, petkih (samo za moške!) in sobotah
zanjo MONOKEL
ob sredah klubski večeri, sobotah filmi, drugi in četrti petek v mesecu družabni bar