Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la pasta. Posamczna šlevilkn 20 stoiink. Izhaja : vsako soboto in čctrtek popolduc. Stanc za cclo lcto ii> L. „ pol Ida 6' „ „ četrt „ 4 „ Zo inozemstvo cclo leto 35 L. Na naročila brez do- poslanc naročnine sc ne moremo ozirati. OdROVorni urcdnik: Polde Ken:perle. št 6 V Gorki, v četrtek 22. januarja 1925. teto vm. Nefrankirana pisma si- ne sprejemajo. O<,'los: se računajopo dogovor. in se plačajo v ncpiej List izdaja konsorcij „GORfŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne iiskarne v Gorici Riva Piazzutta št 18. Uprava in urcdnßtvo: ulica Mameli štev. 5. fprcj Scuole). — Slovenci in katoliška Cerkev. Ko so prvi slovenski rodovi pred trinajstimi stoletii prišli črez gorske prevale v dežcle ol) Soči in Adriji. je Into slovensko Ijudstvo še v tcmi, brez knit are, pa tiidi brez upanja, da se povzpne v krog kulturnih narodov. Slovenskemu narodu so odprli kr- \ stanski blagovcstniki vrata v hram evropske /culture. Sveta skofa Mohor in Fortunat iz Ogleja sta ucila evan- gelij v phmorskih dezelah. irski uie- i njak VirgiUj je oznanieval blagovest med koroškimi Slovenci. na vzhodu Pa je zasijala luc iz Velehrada, luc. ki sta jo zazgata apostola Slovanov, prva kulturna delavca. sveta brata Ciril in Me tod. Ta pi a men krščanske | kultnre je razsvctljeval Čehom pot do dusevnega in narodnega vstajenia, sijal je Bolgarom, Srborn. hrvatske- mu narodu, tudi mini Slovevcem in je slcdnjič prodrl do milijonskih ru- skih mnozic. Od takrat dalje so katoliskc ideje urerajale in oživljaie vse zivljenje slovenskega naroda. Slovenska dru- žina je zgrajena na katoHških idej'tli, zato je ostala zdrava in čvrsta do da- našniih dni. Vzgoja otrok v slovenski hiši temelji na evangeljski misli. Naj- lepše zivljenje slovenske vasi se ste- ka v cerkvi. Pa tudi kulturno tvorno delo Slovencev je vse prepleteno z ži- lami katoliškega nazora. Prvi knji- zevni spomeniki Slovencev so verske vftphitje fa sc dimes je vclik del s/o- vcnske književnosti prepojen z živim zaupanjem v resničnost krsčanske misli. Tako more pac slovenski na- j rod iz dna srca vzklikniti: ¦ ' Katoliški Cerkvi se imam zahvaliti za svojo najboljšo posest, za vso hra- no svojega duha, za ves polet svoje duše! Vzemite slovenskemu narodu kato- liško vero in vzeli ste mu vse to, kar mu hrani duha, kar mu dviga dušo, kar mu tolaži srec. Vzeli ste mu naj- boljso posest, razvalili ste njegovo organično kulturo, razdejaU ste mu zdravo druzino, iztrgali ste diišo iz itjega. In mis narod In hiral in gineval, \ dokler nc hi izginil iz kroga narodov. Katoliske žhijenjske ideie so rodo- vitna tla, v katera je slovenski narod no anal glavne korenine. Kdor hoče odrezati slovensko Ijud- stvo od rodnih tul, od katoliškega ziv- lienskega nazora je največji. je smr- tni sovraznlk slovenskega naroda. Še vev: Kdor Ijubi slovenski narod in pozna njegovo notranio rast, mo- ra stremeti za tern, da se zivljenje slovenskega Ijiulstva sc bolj prepoji z življenjskimi sokovi, ki iih k'ltoli- Hikci Cerkev deli narodom vesoljnega sveta. Zato zdrave slovenske mnozice po- zcravljaio in podjnrajo vse versko in j kulturno delo, ki fioče poglobiti in oja- citi UtitoUske zixüenjske ideje v riasi dezeli. 'lato i) a m ora jo tudi odloaw od- kloniti in odbiti vse one, ki poskusajo izriniti krštcmsko misel iz življenja slovenskega ljudstva: muterijalistične komunhtc, italijanske framasone, pc tudi vse one, ki so postavUi nacijona- lizem. na prcstol bozji. Slovensko Ijudstvo Primorja se je od ločno postaviio v bran, ko so videmskl frumasom skašali zatreti katolišk- org'mizacije v deželi. Slovenske kutoličane Primorja cu- ka še drugi oster boj, da dokazej'j visokim krogom, da za nacijonalizem j no sme biti mesta v vesoljni CcrMil Tod a zavedne delovne množice bodo znale tudi v lastni hiši pri- ! zgati luc nacel. V Primorju imamo skupino indiferentistov. ki trdijo, da se mora katoUški nazor radi linbe sloge umakniti iz javnega živ- Ijenja primorskih Slovanov. Ti Iju- dje ne razumejo, kai je slovenskemi[ narodu katoliška misel. Tej skupini ho moralo slovensko Ijudstvo doka- zat'. da si ne pusti porezati korenin, ki donašajo v telo slovenskega naro- da sveže in mogočno zivljenje. To je trojni boj. ki čaka našc Ijud- stvo, boj za zivljenje in pravo rast slovenstva. Kaj se godi po svetu? Načelo. V svojem govoru z due 3. januarja ie niinistrski predscdnik z odločnim glasom proglasil, da lioče uvesti v državo mir in zakonitost. Ali zlepa ai zgrda; je poudaril. Torej normali- zacija je tisti lepi ideal, ki vedno ble- sti vodji fašizma pred očmi. To nače- lo je napisal na prapor fašizma po tcžkih obtožbali proti raziiim sno- parskim prvakom. Zanimivo je pa pri vsem tern, da lioče vodja fašizma »normalizacjo« tudi zgrda, če nc bo šlo drngače. Skrajni fušistovski dne- vnik »La Conquista dello Stato« (O- svojena država) je v cni svojili zad- njih številk objavil članek, kjer pra- vi, da ni bil Rim nikoli orestolica fašizma; treba je glavno središče fašizma prcnesti v Florence) ali Bo- lonjo. Vodja države, pišc list dalje, naj smatra. za svojo dolžnost, ne braniti ustavne države proti revohi- ciji, ampak uresnioiti revolucijonarno voljo svoje stranke tudi v ustavni državi. Člankar zaključuje: Pri.iatclji v vodstvu: prišel je čas, da pokaže- te ncodvisnost strnnkinega vodstva od Viminala (sedež notranjega mini- strstva); &d pokažete, da ic to revo- lutionären odbor, ki hoče uveljaviti voljo fašizma proti vsakomur. Taki glasovi v faštetovski stranki niso rcdki. Ali jih bo vrhoivni vodja upošteval? Prepad je nepremostljiv. Na nasprotni strani so pa ljud'jc, ki o teh načinih normalizacije noče- jo nič vedeti. To se je v jasni luči vi- delo ob priliki parlamentarne deba- te o volilni rcformi. Predcn ie prišel novi zakonski načrt pred zbornico, so v krogih fašistovske stranke upa- l.i, da bo opozicija prišla v parlament. j To hi Wlo za Mussolini.icvo stranko zelo prijetno, ker bi ob navzočnosti opozicije rešili svoj volivni načrt. Združene opozicijonaliic stranke pa nočejo priti v zbornico, dokler Mus- solini ne odstopi. Le komunisti so si dovolili pote.zo na svojo roiko in šli poglcdat, kaj se ffodi za zborničnimi vrati. V,sa ostah) opozicija pa sogla- ša v tern, da ne zapusti svojega sta- lišča in ne da olrnjenemu pnrlamen- tu znaka po'poh'e zbornice izvoljenih Ijudskili zastopnikov. $e bolj je protifašistovske stranke okrepil nastop bivših treli ministrskih predsednikov Giolittija. Orlanda in Snlandre. Ti trijc voditelii opozici- je, ki še scdi v parlamentu. so vrgli koncem prejšnjega tedna Mussoliniju rokavico. Debata o preuredbi voliv- ncga zakona je imela za fašizem to posledico, da so trije najizkušenejši italijanski državniki napoved'ali fa- šizmu odkrit boj; bojevali Kit bodo v inienu liberalnosti in albertinske u- stave, ki je Italijo dvignila iz drob- ccv inalih italijanskih držav. Ti trije možje so povzročili, da se opozicija niti ne z.inisli več, da bi zopet zased- la v sedanjih razmerah zbornične klopi. Zbornica podpisala svojo oporoko. V soboto je zbornica odločevala o riovcm zukonskem načrtu. Najprej so raz; r^vljali o vcčkratnem -glasu. Proti tej novi urodbi so se oglasili P(Kslanec Rossini s tovarisi in zabte- vali naj se črta. Poslanec Finzi je na to predlagai, naj se ta odstavek črta, čcš, da ni sedaj ugoden čas za to. Večkratni glas je i>otem propadel. .Iiinak dneva pa je hotel postati po- slanec Dudan, ko je predlagal, da se ne smejo izvoliti za posla»ice tisti, ki so se borili proti Italiji. Poslanca, ki je hotel biti bolj papeški kot papez S'mii, jc potolažil notr-mji minister Federzoni in mu blngohotno svetoval, naj utn?kne take svoje prodloge. Največjo pozornos^: pa: je vzbudil dnevni red, ki ga je uternelieval Or- l'!Tido tudi v imenu Oiolittiia, Sa- ! andre in njihovih tovarišev. Mini a in stvarna govora Orlanda in Oiolit- tija sta spravila tudi sicer precej prožnega Mussoliniia iz ravnotežja. I Olavna vsebina govorov teh mož, v ka-tens so zdaj uprte oči vse It*»lije, je bila: Ne moremo zaupati. da bodo vo- Yitve svobodni izrnz ljudskc volje, zato smo proti volilni reformi. Fašistovsko časopisje napada z vso silo- nekdanje italijanske držav- nike: poseben gnev se jih je lotil pro- ti Snkind'ri, ki je do nedavna zasto- pal Italijo v društvu narodov. Sa- landrizem, tako pišejo glavna sno- pnrska gin si la, je danes postal le o- seben pojav, brez politične vnžnosti; jc izkliučcn iz žive borbe. V t'ikem tonu se bcrcjo vsi napadi. Opoziciio- naici pa odgovarjajo, čemii se bojite mrtvecev, če ne grizejo? ¦ Po takih žrtvah je bil volivni za- kon sprejet. Mora prestati pa še eno preizkušnjo v senatu. Tukai bodo tndi protifašistovski senatorii poka- zali, da bo' zakonski načrt snrejet le od vlndne večine. V političnih krogih se širijo vesti, d^a bo 80 senatorjev nasprotovalo novemu volivnemu na- črtu. Ko prodrc tudi v senatski zhomici Mtissoliniiev nocrt se bodo začele priprave za volitve, ki bodo po izja- v.-ih vodilnih fasistovskih krogov že jeseni nli najkasneje prihodnjo spo- rn lad. Nove Mussolinijeve skrbi. Zbornica bo sedaj počivala do po- [ lovice februarja. Po ponovni otvo- ritvi mora zbornica sprejeti še dva n-.ičrta: o tisku in tajnih organizaci- jali. Po tern pa začne debata o pro- računii. Htide preglavice dela ministrske- mu predsedniku senat, ki ni naklo- njen zakonsikemu nnčrtu o nreuredbi vojske. Pri sedanjem zascdanju se- nata, ki je pričclo v torek. bo morda novi v'ojni nacrt imd več sreče. Baje se je posrečilo dobiti večino senato- rjev za načrt. Ministrski svet pa je te dni obravnaval vpra.san.ie zakaj pada ugled Italijc v inozemstvu. Na rovaš opozicije pripisiijc tudi padec italijanske lire in prcmi^ljuje o proti- ukrepih. To so moreče skrbi za vod.it> vla- d>e, ki je obenem iwglavar fašizma. Ta težka skala se bo odvalila le te- daj, če bo ves italijanski narod po svo- jili zastopnikili odločevalo usodi Italije v duliu ustanosti. v duhu načel, kl so vodila državo skozi viharne case. Naše šolsko vprašanje. V üveh člankih smo med drugim opozorili, da je govor poslanca Be- sednjaka vzbudil veliko pozornost v drzavi in tudi v tujini. Nc govorimo o uglednih jugoslovanskih ter čeških listih, ki so se na široko pečali z Be- sednjakovim govorom, kur je pri brat- skih narodih umljivo, vecje paznje zasluzi dunajsko časopisie. Veliki liber aim dnevnik »Neues Wiener Tagblatt« je prinesel v številki od 13. januarja štiri kolone dolg članck, Iz kuterega posnamenw nt'kaj misli. »Pnshincc Besednjalz« tako piše o- menjeni list, »je pred božicem v velt- kopoteznem govoru prinesel pred purlument vso solsko mizeriio narod' nth monjšin v italiji ter je navedel ta- ka deist va in take dokaze. ki so dali misliti mnogim resnim politikom. Nje- gov govor je napravil globok vtis. Obnas'inje mimstra Casati-ja je vpli- valo bolj komicno ncgo razburljlvo, ko je hotel ut a jit i svojo izjuvo — ki jo je bil dal vsem stirim manjsinskim posluncem — da je mini en šolske re- forme, potujati narodne manisine. Vpeljaya italijanske sole v drugo- rodnih oJcrajih bo Nenice in Slovane rinsevno in kulturno pohabila. Od je- seni 1923. dalje se ljudsku sola po- polnoma italijanizira, nemski in slo- veuski jezik se poucujeta samo še v nekaterih dodatnih urah; in se ta be- raški ostanek pouka se malokje v polni mcri deli nemskim in sloven- skim otrokom. In posledice? Analfabetizem — tarn že petdeset let ncpoznan — se bo razpasel v novih pokrajinah isto- tako, kot v starih dezelah, kjer je do- segel v nekaterih provincah pred vojno do SO odstotkov.« Člankar opisuje politicne razmerc v državi ter izraza upanjc, da bo za Mussolinijem prevzel Giolitti vlado. , Kaj smejo narodne manjsinc v Ita- liji pricakovati od njega in bodocno- sii? Upamo. da vec uvidevnosti in pravičnosti in s tern neko olajšanje najhujsih ostrin za ncmsko in slo- vensko manjšino. Nemci in Slovani se morajo za ohranitev svoje iwrvd- nosti oboroz'ti z veliko potrpczljivo- stjo in mocjo. kajti samo v spozna- nju. da jih hujse ne more več zadeti. lezi njih upanje. Italija potrebuje za svoje notranje pomirjenje in za gospodarsko okre- pitcv v Ictu 1925. veliko boli mini s sosedi nego katera druga država v Evropi; vsak dan ji bolj jasno nravi, da do takega mini ne pride, dokler v svojih mcjah tlacl dele soscdnih na- rodov in to v ocitnem nasprothi s svojimi slovcsnimi obljubami in obve- ziimi toV.ko na mirovni konferenci, kolikor v lastnem parlamentu. Trez- no misleči državniki uvidevaio ceda- lie bolj, da je v 20. stolctju ttiko po- cenjanje nemogoce brez ugovora vse- ga civilizircnega sveta. Ti drzavniki poznajo Slovane in Nemce novih pro- vine kot mime, dclavnc in pravno čuteče ljudi; zato ne more leto 1925. prinesil nikakega poslabsania, mar- več samo zboljšanje položaja narod- nih manjšin. Medtem ko se sreno veselimo u- speha, ki ga je imel govor poslanca Besednjaka, živo zelimo, naj bi se po Bescdnjaku in Tinzlu srečno začeta serija govorov o nu^ejn šolstvu v par- lamentu le še nadaljevalß. dokler ne docakamo časov, da se bo nasc sol- sko vprašanje pravično rešilo. Tan OORISKA STRATA« Nadal/ujte i le v zadnji številki smo morali jayno obsoditi delovanje in nostopa- nje nelzaterih varnostnih organov hot škodljivo ugledu drzave. Iz raz- nih krajev dezele nam prihajajo nova porocila o aretacijah in preiskavah po hišuh nasih fantov in moz, ki niso nie drugegu zagrešili kot to. da jih je rodila slovenska nwti. Ne čiulite se potent gospodje, ki ste poslani na skrajno severno me jo Italiie. da u- trjujete njen ugled, ce si sami spod- kopujete tcmelje, na katerih hočete graditi. Naše ljudstvo vidi in sodi! Slučaj, ki se je pripetil v soboto v Avcalh zopet dokazuje, da skušajo nekateri javni organi izrabliati svojo moe v to, da si hladijo svoi nestrpni mcionalizem nad italijanskimi držav- liani slovenskv narodnosti. V soboto ob 11. uri pred pol dne so prišli orožniki iz Kanala v Avče, v hiso, kjer stanuje g. Avgust Kovaae in začcli hišno preiskavo. V hiši, ki ni last imenovanega. so našli med staro šaro zarjayel avstrijski bajonet. To je bil zadosten vzrok, da so vrle- ga fanta uklenili in ga odgnali v spremstvu 4 orožnikov in 10 milični- kov v Kanal na orožniško postajo. \ Spotoma je g. Kovaeic prosil, naj mu dovole vzeti vsaj površnik. Kanalski podbrigadir, ki je vodil preiskavo, kljub temu, da spadajo Avče pod ro- t'inske oroznike, je nekaj zarohnel; sele na ugovor ročinjskcga g. briga- dirja so mu dali površnik. V Kanalii je aretiranca po enodnevnem zaporu zaslišal sodnik in ga ukazal izpustiti. Skrajno nevljudno in sovražno ob- našanje kanulskeg-j podbrigadir la ni v nikakrsnem sklauu z izvrševanjem njegove sluzbe. Vemo. da morajo podrejenl organi vrsiti svoio službo, a zavedajo se naj, da imajo uri nas \ opravka z ljudmi, ki so na visoki sio- pnji kulture. Če pa hoveio res izruti iz src naših Ijudi se zadnjo trohico spostovanja do javnih oblastev, naj le nadaljujejo s takimi nastopi! DNEVNE VESTI Za sebe! Glavno glasilo z mem Hi soeialistov »La Giustizia«. prinaša obraeun vseh prostovoljnih doneskov za vzdrzeva- nje preganjanega lista. Lansko leto so nabrali za podporni sklud lista 625.120 lir! Letos do 20. januarja ie 14.750 lir! Naročniki in prijatelji lista se zavedajo, da ne gredo te svote v kako trgovsko pod jet je, temvec da čim bolje bo list denarno podvri, tern \ boljsi bo in tern bolj bo uveljavljal svoja naeela v javnostil Naroiinki in prijatelji »Goriške Straže«. ali ne da to tudi Vam misliti, da vsaj agiliruU' za list in redno placate borili 15 lir naroenine!? Zborovanje gorlških fašistov. V nedeljo predpoldne so sc zbrali goriški fašisti na svoi občni zbor. Glavno besedo jc imel politični tajnik goriškega fašja odvetnik Caprara. Po razlaganju, ka.i je vse vodstvo u- krenilo za prospeh Goriške, ie pove- dal tudi nekaj za videmske tovariše. Rekel je: Tudi Oorica hoče udejstvi- ti svoje gospodarske težn.ie. Gorica ni kako uporniško mesto. da bi se jo srnelo zapostavljati; ona noče života- riti kakor kak zakoten trg. To naj si le zapomnijo tisti, ki hočejo Gorico potisniti v stran. Navzoči so tern be- sodam ognjevito ploskali. Med pri- sotnimi je bil tudi mestni župan Bom- big; podprefekt Nicolotti, sorodnik Petra Pisentija iz Vidnia, pa ni irncl časa. Prišel, videl, zmagal! Osebno glasilo radikalnega faši sta Farinaccija- »Cremona nuova< ie našlo novega zmagovalca. Z debelinii črkami je natisnila: »Zbornica ie na Farinaccijev predlog sklenila voliv- no refonno.« V tern članku oravi u- rednik, da je g. ravnateli lista (to je Farinacci) s svojim logičniin g:jvo- rorn naravnost pobil vse opoziclo- nalne ugovore. Izid glasovan.ia pa, da je pokazal, kako je g. ravnateli pra- vilno tolmčil želje vsega italiianskcgn narodfi. Na koncu pravi: »Farinacci je zmagal.!« Morda bo s 1. februar- jem g. raivnatelj Farinacci zvišal svo- jernu uredniku plačo? Za liro. V torek se je sestal v Rimu mini- strski svet. Olavni razgovor se je pletel okoli vprašanja, kako prepre- čiti nadaljnje padanje italijanske va- lute na raznili borzali. Sklenilo se je, da bo treba predvsem paziti na razne borzne špekulante. Da bo treba u- vesti notranji mir v državi in pa- rnetno politiko, tega pai niso poudar- jali. Francija noče kulturnega boja. Ko je prišla v Franciji nai krmilo socialistična Herriotova vlada, se je delalo v francoskem zunanjem mini- strstvu na to, da* se ukineio diplo- matski stiki s sv. Stolico. Katoličani vse Francije, posebno Alzacije in Lorene, so se temu odločno uprli, češ, da hoče nova vlada boj. Francoska^ državnika Millcrand in Poincare sta se tudi protivila Herriotovemu na^- črtu, ki bo najbrže padel zdaj v vo- do. Kdaj bodo socialisti in komuni- sti prišli do spoznanja, da ni bistvo socialnega vpraišanja protiverska gonja? Skregali so se. 2e skoro mesec dni se je bralo po listih: Trocki bolan, Trockega so za- prli in podobno. Zdaj pa prihajajo iz Rusijc vesti, da se je moral rdeči ge- neral umakniti, ker ni bil dovolj pra- voveren. Trocki je orgnniziral rnočno annado, ki je branila boljseviško re- t volucijo; bil je pa tudi prvi med bolj- seviškimi prvaki. ki je javno priznal, da politično ni boljševiška vlada nič dosegla. Baje jc bil Trocki tudi velik nasprO'tnik samovlade nekaterih ko- ¦ misarjcv, ki so pa na vsa usta vpili, da velja volja ljudskih množic. Se- veda ni smel tak mož sedeti v krogu diktatorjev na moskovskem Kremlin. Oblastniki sc bodo najbrže Se krcgali, dokler ne bo rusko ljud- stvo prišlo do političnc zrelosti in na- pnivilo red. Mussolini se zanima za Julijsko krajino. ¦ Prejsnji teden so se pri Mussolini- ju ogla.sili fašistovski poslanci iz Ju- lijske Krajine. Časopisi poročajo, da se je g. ministrski predsednik zelo zanimal za važna vprašanja naše de- žele. Kralji se ženijo. Bolgarski ministrski predsednik Cankov hodi po evropskih dvorih in išče ncvesto. Pa ne zase, za svojega gospoda kralja Bo-rLsa. Na mmun- skem dvoru je dobil košarico. Zdaj bo šol v Rim in narto čez morje na Špansko. Za svate naj pa. pokličejo Primo de Rivero>. Cankova in podob- ne. Ljudstvo bo zopet veselo. ker bo- do »cxhcetarji« v deželi. Matteottijev proces. ZasliSevanje prič gledc umora po- slanca Mattcottija se še vedno na- daljuje. Po sodni'h izjavali bo to tra- jalo do februarja. Potem šele se bo- do mogli zagovomiki obtozeiicev raz- govarjati s svojimi varovanci. Kakor izgledai ne bo obravnava končala pred kakimi tremi meseci. Opozorilo naročnikom „M!adike.„ Vljudno opozarjamo naročnike »Mladike«, da sc uprava ne nahaja M%" v Gorici, Vrh Placute 18., temvcč v Prevaljah, Jugoslavija. kamor naj naročniki pošiljajo naročnino, poslu- žu.ioč se goriške ali tržaške podruž- nice Ljubljanske kreditne banke, pri kateri irna »Maldika« tekoči račun. Kat. tisk. društvo v Gorici. Ljubezensko pismo mesto glasovnice. Pri enem zadnjili glasovaai v rim- ski zbornici so našli v žari tudi dro- bno pisemce. Na dehtečem papirju je baje iieka Klara pisala svojemu izvoljencu, ki ga je pa tudi ljudstvo jzvolilo, zakaj jo toliko: zanemarja, zbornica da bi en dan že prestala brcz njega. Poslanec je v naglici vr- gel to pismo mesto glasovnice v ža- ro. Listi so o tej> pomoti nai dolgo raizpravljali in ugibali ali ni imela Klara prav. Zbornično tajništvo pa pošilja zdaj v svet uradni popravek, Fran Mileinski: | Poldrugi Martin. Nai to roko, na ono plat Ieži vas, tarn je živela žena, ki je imela edine- ga sina, Martina po imenu. In je bila slepa od same ljubezni in ie mislila in govorila: »Moj sinek, ta ima glavo na pravein toporišču, ta je pameten skoraj za dva, za poldrugega pa go- tovo.« Pa so mu ljudje obesili ime »Po'ldrugi Martin« in se gai je ime prijelo. •Poldrugi Martin jc dorasel pod vrh, pa je bila nedelja in je šla mati v cerkev in predno je šla, je pristavi- la zelje in naročila sinii: »Sinek Mair- tinek, jaz grein k sveti maši. ti pa le- po čuvaj hišo in ko bo čas. zabeli ze- lje, da ga bova jedla, ko pridem do- mov!« Mati k maši, Poldrugi Martin pa pod streho, tarn je v dimu visela sla- nina. Ročno jo je snel in je Intel in rezal, da je vso slanino zrezal na drobne kosce. Zrezano je dal v pehar in jo nesel na zelnik in jo preudairno in pravično razdelil po zelnatih gla- vah, na. vsako glavo en kos. Mati pride doniov in vpraša: »Sl- nek Martinek, ali si za.belil zelje?« Poldrugi Martin: »Sem ga.« Mati vzaine zelje iz peči in ga stre- se v skledo, pa vidi, da ni zabeljeno. Začudi se in vpraša: »Sinek Marti- nek, kje si zabelil in kako?« Pa ji je tekel kazat na zelnik, kje je zabcla, pa je bilo že prepozno, ker je baš odletclai zadnja kavka z zad- njim kosom v kljunu. Kaj sta hotela — južinala sta nezabcljeno zelje. Drugo nedeljo je mati pristavila juho in predno je šla v cerkev. je na- ročila sinu: »Sinek Martinek, jaz grem v cerkev, ti pa pazi, da juha ne skipi! Če bi kipela, pridi kar meni pravit, da ti ne bo izpodletelo kakor zadnjič!« Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je doma stražil juho. Prične juha ki- peti in Poldrugi Martin v dir in po mater. Pa jc butnil v cerkvene duri z nosom in z roko hkratu in se s praga zadrl proti oltarju: »Mati. slišite, ju- ha kipilc Mater je bilo sram, pa ko je domov prišla, ga je lepo podučila: »Sinek Martinek, ti bi moral nalahko pritl k meni in mi tiho povedati na uho! Ni treba, da koj vsa fara izvč, kaj je pri nas v loncu.« Tretjo nedeljo je pristavila krompir in je rekla^: »Sinek Martinek, zdaj grem v cerkev; če bo kipelo, nič ne de, ni treba lioditi pome, le da mi pa- ziš na ogenj!« Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je varoval dorn. Sedcl je v kuhinji in gledal v živi plamen, pa je zmajal glavo in rekel: »Kako naj pazim na ogenj, ko mi spak šviga v dirnnik. Naj- bolj varno, v postcljo ga dam in ga dobro odenern: tarn mi ne bo uhajal.« Storil je tako in lepo čedno znosil goreča polena v posteljo. Pa se pred- no jih je odel, se je vnela slama in vsa hiša je bila v ognju. »Na!« je rekel, »hiša gori, pa bodo Š€ šlape zgorele materi, če jih koj ne spravijo v kraj.« Hitro je stopil v cerkev, tiho se je preril skoz Ijudi in do matere in ji zašepetal na uho: »Mali, šlape Vam bodo zgorele.« Iz knjige »Toiovai Mataj«. (Konec pride). da so bile na lističu napisane le tri brczpomernbnc vrstice brez naslova. Seveda je neprijetno, če se poslanec mesto s politiko ukvarja z ljubeznijo. Uboga KLara, se padament ima radi njene vroče ljubezni preglavice. Uradne ure. Deželni pokrajinski odbor v Vi- dinu sprejema kot upravna oblast po novi določbi vsak tretji petek v me- sccu ob 15. uri. Zopet na Japonskem. Japonska, dežela vzhaiajočega solnca. je tudi dežela vednih nesrcč. Pretekli teden je divjal v prestolici Japonske," v Tokiju tak pozar, da je upepelil 258 his. Okrog 1200 Ijudi je v zimi brez strehe. Cloveških žrtev nezgoda ni zahtevala. Ucenjak — tat. Začetkom tegai tedna so arctirali v Berlinu znumenitega nemškega zgodo- vinarja Karla Haucka. Ta sloviti po- znavalec srednjeveške in cerkvene zgodovine se je zadnja leta mnogo bavil z raziskovanjem habsburških, hohenzollernskih in vatikanskih arhi- vov. Njegov sloves mu je odprl vrata v najbolj tajne sohane. To priliko je uc'jnjak porabil in si prilnstil veliko množino dragoccnih zgodovinski'h listin ter jih potem za drag denar proclaim! raznim zbirkam. Njegova aretacija je vzbudila velikansko za- čudcnje; učenjaški krogi pa se boje, da jim odslej ne bodo več dovolili ta- ko prosto brskati po raznih arhivih. Upravičena bojazen. Španski diktator se vrača. General Primo de Rivera, ki je skušal s svojo navzočnostjo v Afriki popraviti neuspehe španskih čet, se je vrnil nazaj. Po niestih mu prircjajo slavlja in pošiljajo udanostne brzo- javke; na.iboljši španski možje pa ži- vijo v pregnanstvu, ker ne priznava- jo nastlne generalske vlade. Povsod ista pesem! Bodo posnemali? V norveški državni zbornici je so- cialistični poslanec stavil predlog naj se odpravi armada, ali vsaj prene- hajo vpoklici pod orožje z letom 1925. Na- Danskem so tak predlog spre.ieli. Dvomimo, da jih bodo so- sedje posnemali. , Tako je prav! V milanski mestni hiši se ie te dni zbral odbor za proslavo 25 letnice vladanja kralja Viktorja Emanuela III. Razpravljali so kako naj bi se ta svečanost čim lepše proslavila. Naj1- bolj pameten predlog je stavil pred- sednik tega odfoora, poslanec Alfieri. Predlagal je, naj se namesto kakih spomenikov zgradi ix>polnoma opre- mljen znanstven zavod za zdravlje- nje raka. Pravi, da trpi na raku v I- taliji vsako leto do 25.000 liudi. Za- vod naj nosi ime N. V. kralja. Tako se bo njegov spomin bolje proslavil, kakor če bi zgradili še tako visok obelisk. Zakladi na dnu morja Pred 50 leti se je potopila na odor-' tern morju ob čilenski obali angleška fregaita »Cap Home«, ki je bila nato- voriena, z bakrenimi palicami v vred- nosti 600.000 dolnrjev. Sedaj se je po- srečilo kapitanu Leavittu, da je iz- no§el posebno pripravo, s katero se jc mogoče spustiti V globine do 200 metrov in dvigati potopljeno blago. Ker se je to delo po 9 mesecih posre- čilo, hoče ka'pitnn dvigniti tudi mili- jonske vrednosti. ki se nahajajo na potopljeni bdji »Lusitaniji«. Zakonski parcek. Nai Angleškem. se je te dni poročil lep par. Nevesta je visoka 91 cm, ženin pa 5 cm več. Dolgo so morali stikati za zakonskim prstanom, ker so bili vsi preveliki za nežne- neve- stine prstke. Mož je uslužben v ne- kem cirkusu. Sedaj bo imel ravnatelj takoj pri rokah pritlikavski naraščaj. Širite, Goriško StražoM »CiORlSKA STRATA St ran 3. Občni zbor »Gospodarska zadruga za goriško okolico« sklicuje za nedeljo, dne 25. t. m. oh 9. uri dopoldne skirpno scjo načelstva, nadzorništva in krajevnili odborov. Seja se vrši v restavraciji Pri »Kranjcu«. Nova knjiga. ^ Priznani naš sociolog dr. Andrej (josar jc izdal »Socialno ekonomi.io«, ki je zaniisljcna kot del velike publi- kacije. 300 strani bogato knjigo kar najtopleje priporočanio. V Katoliški hiijigarni v Gorici static 34 lir. H knji- Ri se se povrncmo. Prosvetna zveza. Naša prosvetna matica zavzema vedno širši delokrog. Vzdramil se le Kras in tudi Notranjskai se vzbuja. Nočeino v časopisju poročati o giba- nju v posameznih vaseh. kar je za to namenjen »Naš čolnič«. V njem najdejo mladinoljubi jasen vpogled v delovanjc prosvetne inatice. Prva Stevilka, ki izide konceni tega tcdna, Prinaša vzorne članke naših najbolj tjelaiviiih kulturnih delavcev po deže-* 1) in izredno veliko društvenih vesti. V listu je odmenjen poseben vestnik 2a naše inladenke in dijake. Slike so Hove. Narisala ie osnutke groiica Coronini. Kdor se hoče seznaniti z ttiladinskim gibanjem, naj se takoj naroči na »Naš čolnič« pri tipravl: Via Mameli 5. Gorica. Mestne novice. * \'ov poštni urad. Goriški trgovci so se dolgo pojfanjali za to, da bi se zopet poštna Podružnica v Qospodski ulici kot je bila Prcd vojno otvorila. Moral je priti na glav- no pošto požar, ki je precej proslorov unl- &1, da so se merodajni gospodje zganili in ukrenili vse potrebno, da se zopet otvori ta Podružnica v Gosposki ulici. * Pevsko in glasbeno društvo v (iorici vPrizori meseca tnarca t. 1. Blodekovo opero "V vfidnjaku«. Vaje so že pričele in se vršijo 2a ženski zbor ob pondeljkih in čctrtkili od "*>¦ do 19. ure, za moški zbor pa ob torkili 'n Petkih od 20. do 21. ure. Društvo vabi pri tli priliki k sodelovanju tudi vsc druge pev- ct in pevke, ki imajo vcselje do petja in ki (lo sedaj še niso zborovi člani. Darovi. Za Alojzijevišče: V počastitcv zlatomaš- fiiskeRa jiibileja velczaslužnega g. dr. Anto- »a (iretforčiča so darovali: Kinečka posojil- nica Podmclcc L 50; Kmečka hranilnica in Posojilnica Devin L 15; Mlekarska zadruga Dol. Novaki L 25; Ljudska posojilnica Ider- sko L 40. Vsem prav iskrcna livala! Za »Slovensko sirotiščc* so darovali v 1'očastitev zlatornaSniškcga jubileja Dr. An- tona Grcfforčiča: Ljudska posojilnica v Idcr- skem 25 L, Kg. Ant. Manfreda 5 L, Alojzij ^iklavič L 2.50, Ivan Uršič L 2.50, Ivan Mi- klavič L 2.5U in Franc Sovdat L 2.50, Ljud- ska Posojilnica v Kamnjah v počastitev zla_ tomašnika Dr. Antona Orcgorčiča 25 L, v isti namen Kmečka posojilnica v Libušnjah 50 L. — Srčna hvala! Listnica uredništva. /• P., Poljubinj: Vaša zadeva sledc pošte 11 ^ spada v list, ker je preoscbna. Oddali Srno pritožbo na pristojno mesto. Prhadctim: ()d raznih strani smo dobili vI>ra.šanja, kaj je s starimi slovenskimi šol- s^imi zvezki, ki jih imajo mnogi podeželski trRovci šc v zalogi? Po ministrski odredbi -'c šolski vodja dolžau vporabljati toliko ča- sa stare zvezke, dokler zaloga ne poteče. ^brnite se zato na šolskc voditelje! Listnica Kmetsko - delavske zveze >n političnega društva „Edinosti" v Gorici. /. Znidaršič Peter, Kanal 78: Zglasite sc Čimprej v tajništvu zaradi rekurza. Tajni- •^vo potrcbuje podatke. 2. Ipavec Peter, Kai: Isto. 3. Pelicon Franc, Sv. Mihael: Ob priliki ^ridite po svoje dokumente. *. /. in B. /., Bazovica-Opčine: Pošljite najn obljubljene podatke čimprej, da homo Posrcdovali v korist državnih ccstarjev. 5. K. l. Otalei: V Vaši zadcvi smo že Dosrcdovali. fi. T. R., Koritnica: Ob priliki bomo na- ^nanili v »Oor. Straži«. 6OSPODARSTVO. O delitvi skupnih zemljišč. Kedaj so se delitve pričele in kdo jih je vršil? V drugi polovici prejšnjega sto- letja je začela vrednost zemljišč na sploh rasti. Ljudstvo se ie množilo, ustanavljala so se nova gospodarstva, skupni vžitek zemljišč je zače! rodi- ti več škode kakor koristi. In že ta- krat se je porodila želja po razdeli- tvi skupnih zeniljisc, želja, ki ni pri oblastvili naletcla na nikakoršen od- por. Oblastva so le zahtevala, da morajo občine za vsako posamezno delitev sestaviti poseben pravilnik, iz katerega ie moralo biti razvidno, kaj in konni se bo delilo in po kate- rili načelih se delitcv izvrši. Ko je bil pravilnik scstavljen in ko je za- dt>bil cesarsko potrjenje, je bil raz- glašcn kot deželni zakon v dežclnem zakoniku, nakar se je delitev izvršila in vknjižila. Od leta 1870. pa do leta 1911. je dohiti v vsakem letniku de- želnega zakonika goriškega eelo vr- sto dclitvenih zakonov, ki so si več ali ma.nj sličili. Skupno določilo vsein teni zakonom je bilo to, da so natan- čno predpisovali, kdo je upravičen do delitve in po katerih načclih se ta upravičenost ugotovi. Občina ali pa posebna komisija, izvoljena od sta- rešinstva je morala sestaviti imenik upravičenih deležnikov, kojih število se ni skoro nikdar krilo s število-m hiš odnosno družinskih glavarjev v občini. Oni, ki niso imeli pravice do skupnih vžitkov, so bili spuščcni iz imenika. Omeniti nioramo Se, da so deležniki v večini slnčajev dobili pri- tikajoče jim deleže popolnoma brez- plačno v svojo last in posest, dočim so bili v dtugih slučajih obvezani po- ložiti v občinsko blagajno malenko- stne zneske, ki pa niso niti zdaleka odgovarjali vrednosti pridobljenega zcmljiščnega kosa. Tudi to postopa- nje potrjuje naziranje, da so bila sku- pna zeinljišča zasebna last, dasi vknjižena na ime občin. Po nekate- rih krajili so se delitve dejanski že izvršile; upravičenci so stopili v po- sest odkazanih jim delcžcv. ki jih vživajo nemoteno že desetletja, v zemljiški kniigi pa sc delitev ni iz- vedla. J Druga dela pri delitvah. Naravuo je bilo, da je prišlo pri t;:kih delitvali večkrat do luidili spo- ;ov. Dognalo se je tudi, da ni vsaka delitev primerna, posebno kjer se je ta nanašala na planinske pašnike ali gozdove. Radi tega in iz raznih d'ru- gih razlogov je državna oblast izda- la že krog leta 1884. poseben okvir- ni zakon o delitvi skupnih zemljišč, ki je obširno in izčrpno vseboval raz- ne določbe za taka opravila. Na pod- lagi državnega okvirncga zakona so potcm posnieznc pokrajine sklcnile svoje pokraiinske zakone. s katerimi jc bilo postopanje pri delitvi skupnih zcmljisc vsincrjeno na drnge oblike. (llavna i^reuredba je obstojala v tem, da je postal v ztnislu novih zakonov krajcvni komisar za agrarne opera- ci.ie v prvi stopnji pristojno oblastyo za izvrševanje sličnih poslov, dočiin ic do tedaj spadal ta posel v dclo- krog deželnih odborov. Ker ie komi- sar razpolagal z dovoljnim stevilom uradnega osobja, posebno tehnikov- zeniljcMiiercev, in ker jc združeval v scbi posle upravne in sodne naravi, je delo š-lo hitro izpod rok. Toda tudi on je bil vezan pri delitvah na stare, neizpodbijane navade, in tudi on je moral v prvi vrsti iiesporno ugotovi- viti imena upravičenih deležnikov, potein je šele delitcv izvršil, odobril in poskrbel za prcpise v zem. knjigah. Veljavne zakonite določbe. S kr. odlokom - zakonom z dne 22. maja 1924. se niso tivedle v tem vpra- šanju nikake stvarne izpremembe gle- dc pravic vživanja in upravičenih u- deležnikov. Le na mesto prejšnjega krajevnega komisarja je prišel kr. ko- misar za likvidacijo običajnega pra- va. Odloik-zakon izrecno določa, da ostancjo v nasih krajih v veljavi prcjsnji tozadevni zakoni in da so no- vi ko'inisarji vezani pri svojern poslo- vanju na nje. Naše ljudstvo bi torej na podlagi povedauega ne imelo po- voda, da se razburja, ker so njegove pravice po zakonu zaščitene. V tem naziranju me potrjuje tudi oikolnost, da prcdpisuje odlok, s katerim je vla- da raztegnila na naše kraje občinski in pokrajinski zakon, izrecno, da o- stanejo vse pravice in navade glede vživanja občinskih zemljišč nedotak- njene, ka'kor so bile do scdaj. Kaj je novega ns cleželi? Pevma-Oslavje. Imamo nekaj na vesti, katere moranio na vsak način spraviti v javnost. Naš občinski komisar nas je bil skli- cal nekoč na sestanek, kjer nam je povedal, da je dosegel pri videmski deželni upravi, na drobno razprodajo bivšega Fogarjevega posestva v Pev- mi. Razveselili smo se mi mali pose- stniki iz Pevrne in Oslavja te novice, kajti že dolgo smo pričakovali tega dogodka, da, si rnalo opomoremo iz bede. V Pevmi-Oslavju so divjali naj- liujši lwji in zcmlja je bila od samih izstrclkov in smrdljivih plinov tako- rckoč mrtva, kakor je pisala Alice Schalek, znana dopisnica dunajskih listov med vojno. Hiše so oorabili za popravo cestc, tako so bile vničcne. Pa kaj vse to! kje je pa naša plodo- vita zemJja! Krasni vinogradi, sadno drevje — vse je pomandrano. Zadnji čas smo le malo in z nepopisno teža- vo zopet obdelali. A kedaj nam bo to kaj ncslo? Zato bi bilo naše veselje toliko večje, ko smo zvedcli. da do- bimo od dežcle pod ugodnimi jx)goji ravnino, njive, od katerih bomo vsaj laliko živeli, ko je kupčija z vinom in sadjem otežkočena. Pa ne! Čujemo, zadnje dni, da nam preti nova ne- varnost. Dežela prodaja svoje pose- stvo tvrdki Brunner, ki je že zasuž- nj.ila svoje delavce v Podgori. Sedaj hoče ta kapitalistična družba še nas v Pevmi in Oslavju potlačiti v su- ženjstvo, tako da bomo s časorn pri- niorani prodati še tisto kar imamo in iti s trebuhom za kruhom ali pa postati sužnji velekapitallstov iz Pod- gore. Kako naj se reveži preživLmo, kako naj plačujemo davke! In drža- va, dcžcla in občina -¦•- vse nas terja. Kje pa naj vzamemo, ko niniamo ni- kakili do'ho-dikov, niti najpotrebnejše- ga živeža! Nam je obupati! Prosimo gg. poslance naj posredujejo pri vla- di, da namero dcžclne iipravc ovrže in pusti nam malim posestnikom vsaj skromno živeti. Zemljiščc nokupimo pod ugodnimi poßoji lahko vse sami! Pa naši obrtniki, naši številni manjši nastavljenci in tudi delavci. ki hočcjo biti neodvisni, ali ne bi ti pokupili mogoče tudi bivše hiše? Ljudstvo vse, ne glede na stan — zahteva po- jasnila! Ce je deželni odbor y Oorici bil vničcn, zato se pa z dezelnim ime- tjem ne sme tako igrati. Pomagajte nam, to je dolžnost dežele in države. Oospod komisar prosirno vas skličite nas zopet na sestanek in povejte nam, kaj je na vsaj stvari resnica! Pa kmalu! Prizadeti. Kamno. Matija Kutin, Kamno 71, niož star čez 70 let, je odšel, kot smo svoječas- no poročali, okrog 8. novembra 1. 1. od doma. Videli so ga še na Libuš- njein, potem ne več. Poizvedovali so povsod za njim, tudi orožniki. toda za.man. One 15. t. m. po|X)ldne ga je našel ncki fant mrtvega v gnnovju ob grapi nad Libušnjami. Očividno je nesrečnež legel in vsled takratnega mrzlega pritiska zmrznil. Bil je ne- koliko slaboumen. Pokopali so ga na Libušnjah. N. p. v m.! Kobarid. Kakor slisimo jc odšla od nas krev- Ijasta »vojna odškodnina«. Nekaj žlahte je cxlslo z njo, koliko jo je tu- kaj ostalo, ne vemo. Radovedm' smo. če se bo »vojna odškodnina« še kdaj vrnila s popravljenimi nogami! Kobariški kot. V našem >'kotu« živi velefunnan, ki ima zelo grdo navado. Pridobil si jo je najbrže, ko je iskal svojo ix>li- tično naobrazbo ob vozu, z bičem v rokah po sirokili cestah. Svoje poli- tične nasprotnikc napada v sedan jih težkih časih na prav prostaški način. Iz svojih širokili prsi bruha najgrše psovke, s katerimi obsipa svoje na- sprotnike. Očividno so tc psovke naj- iskrenejŠi izraz njegove velcfurman- ske duše in olike. Trnovo. Zadnja »Straža« je priobčila do- pis iz naše vasi, ki v marsičem ni točen. Prepričali smo se o tem na li- eu mesta. Prilika je namreč nanesla. da je bil nas zaupnik v nedeljo slu- čajno na Trnovem. Ugotovil jc, da prosvetno društvo ne hira. ternveč krepko in uspešno deluje. Število nje- nih članov ne pada, teinveč celo na- rašča. S prihodnjim občnim zborom se bo: brezdvomno še ixwnnozilo. I")ruštvo je vzorno in so zlasti vstrajni fantje lahko v zgled celi tii- kajšnji okolici. Tudi napad na gostil- ničarje je zelo dvoumen in nikakor ne velja za g. Kolarja. Zato urcdni- štvo uljudno, toda odločno prosi do- Pozor! Naša zavarovalnica ,LUNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini st. 2 I nadstropje. Zahvala. Povodom prebridke izgube najine prcdrage ma mice ud. MorijB Klemencifi roj. fflpaft, se tem potom iskreno zahvaljujemu vsem ki so stali ob strani pokojnici ob zadnji ur in sploh vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Bog plačaj ! Pečine, 16. jamtarja 1925. Edvard, Pavla, sin. hči. Zahvala. Ob bridki izgubi ljubega edinega sina Dominika ki smo ga nesli k večnemu počitku v torek 20. t. m. se prisreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so s svojo številno vdeležbo pri pogrebu pokazali, kako jim je bil ranjki drag in ljub. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Vrtojbe za krasno nagrobnico. Gorica, 21. januarja 1925. Druiina Mermolja. Strnn 4. »OORlSKA STRA2A« pisnike, da so pri poročanju točni in brez zahrbtnosti ter ga ne zavajajo k priobčevanju napačnih dopisov. Izobraževalno društvo »Planika« iiria drni zelo težko. Arelucijc. V nedeljo dne 11. t. m. je bilo areti- ranih do 20 oseb. Vsakega, ki so pre- iskali bodisi na cesti ali v gostilni in je iniel pri sebi navaden žepni nož so odgnali v zapor. Izpustili so jih šele no preteku par dni. Kaj je prišlo ven- dar oblastvom na misel, da gomijo v z'jpor popolnoina mirne liiudi. ki inia- jo tisti inali nožiček v žepti zgolj iz vsakdanjili potreb. Kje bo prišlo 60. letnem vpokojencu na misel. da se bo teles no branil ali napadal po jav- nili ulicah iii'lokali'h? Bog zna, kaj jim še vse ne pade na misel?! Novi komisur. 2e zadnjič smo porocali, da je bil prestavljen idrijski k. podprefekt kav. B'-.'ttiati v Pordenone. Na njego- vo rnesto je prišel kav. dr. Rihard de Beden, kateri narn je po odhodu ge- nerala Castelazzija 11 dni žup-.Mio- val. Slednjega je v občini par dni na- domestoval adv. Mariian Carpagno. Dne 14. t. m. pa je prevzel obcinske posle kav. častnik Romeo Angelleli, ki je bil imenovan od kr. prefekture za komisarja mesta Idriia. Pričakuje- nio, da bo novi mestni prestojnik pravično načeloval občinski upravi, razumel težnje in potrebe našega me- sta in pomagal lečiti rane in bedo na- šega delavstva, vpokojencev, vdov in sirot. Prostovoljno mcstno gasilno drustvo je sklenilo pogodbo z mestno občino glede drustveiiega delovanja in pod- pore od strani mestne O'bcine. To po- godba je sedaj odobren.a od tukajš- nje podprefekture. Društvo pa žali- bog ni prejelo za celo leto 1924 no- bene podpore kljub večkratnim nuj- nim prošnjam. Društvcniki poprav- Ijajo sami iz i>ožrtvovnlriosti gasilno orodje, ki je last mestne občine. Dru- stvo je tudi že svojo no*d;poruo bla- gajno izčrpalo, da je moglo vršiti va- jc .in dovršiti poprave. Sliši se, da so gasilci že do skrajnosti ogorčeni radi sodaujih ncurejenih razmer ter da groze z odstopom. Upamo. da bo novi mestni komisar zadevo gasil- stva vzel tcmeljito v roke ter jo radi njene izredne važnosti v najkrajšem času rešil. Valuta. Dne 20. januarja si dobil : S-^V-"'-^ za 100 franc, frankov 130 7;') do 134.50 Lir za 100 helg. frankov 120 do 122.— Lir za 100 švic. frankov 460. do 469-- Lir za 100 čcš.-slov. kroii 72 75 do 73.25 Lir za 100 dinarjev 39 60 do 39.90 Lir za 1 sterling 115.75 do 116.- Lir za 1 dolar 24.20 do 24.30 Lir 7.a 1 zlato marko 580. do 595- Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0350 Lir Beneške obUgacije. Dne 20. januarja: Srednii kurs L. 79.52, v Trstu 70.75; v Milanu 79.50, v Rimu 79.80 L V MRDANI St. 7 je na prodaj ročni mlin na kamene. Obrniti se je na: Sfiligoj Via Zorutti 12 od 12—13. SLU2ABNICA za vsa hišna dela išče službe v mestu. Naslov pove u- prava lista. TRTE CKPLJENE, murve. breskve in drugvo sadno drevje ie na pro- daj po nizkih cenah pri Rudolfu Tav- Čarju, Ivanjigrad 13 p. Komen. Kmetska posojilnica v Grgarju vabi svoje člane nai redni občni zbor, ki se bo vršil dne 1. februarja t. 1. ob 3. uri papoldne v posojilniških pro- storih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nazorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1924. 4. Dopolnilne volitve načelstva. 5. Slučajnosti. NAČELSTVO. NA POTI iz Tolmina do Ročinja sta padla iz avta 2 pa-nja čebel. Kdor bi jih našel nai sporoči upravi »Oori- ške Straže«, kjer dobi primerno na- grad'o. NA PRODAJ JE: parni kotel s cev- mi; površina 5 m2; 7 atmofer. 1 stroj na 5 konjskih sil. Cena za oboje: 9000 ' lir. Poizve se v mlekarni v Papariano pri Pierisu, Furlanija. DVONADSTROPNA HlSA z 12 stanovanji v Ljnbljani na prodaj. Za- menja se tudi z ena'ko, primerno v Oorici. Podatke da upravništvo lista. VELIKO POSESTVO PODROTE.IA pri Idriji, obstoječe iz valjčnega mli- na, treh his, garaže, travnikov in go- zdov se proda po ugodni ceni. Po- jasntla pri »Občnem konsumnem društvu« v Idriji. Kupujem kože domačih in divjih živali: lisic, kun, vider, divjih mack, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev i. t. d- Lovci in na- biralci kož, splača se Vam vprašati pred no prodaste Vase blago. FRANC STRES, Kobarid (Caporetto). Zaloga usnja in vseh čcvljarskih po- trebščin. Zaloga raznovrstnega obu- vala ročncga in tovarniškega deia. Cene — da se ni bati konkifrence V zalogi imam vedno jančkovj in druge kože za kožuhe. ABADIE? Evo vam Aba die! Najizvrstnejši cigrjt'Etni pnpir Ceneno češho po^eljno perje! Kilogram sivega cufancga pcrja Lir 1G - polbelega Lir 24 belega Lir 28 -- boljšega Lii 34 in Lir 39 mcikc-ga kot puh Lire 49 in Lire 58 — naj- boljše vrste Lire 68. -- Kazpošilja se po povzetju od vsote Lir 100 naprej carine prosto, po^mine prosto, zamenjava in vrni- nitev blap;a dovoljena. VziTci brezplačno. Dopisi sairio na: Benedikt Sachsel, Lobez at. 775 pri Plzenju Češka. Poštni paketi ra- bijo iz ČcSkc v Iialijo okrog i4 Jni. Naznanüo preselitve. Goriško krojaško podjetje flnfon KrušičcSin se je preselilo iz ulice Nazario Sauro (prej Dogana) na Eoi'so Vltfnrio Eii'flnucle ŠU7 Tvrdka se priporoča Slovenceni v mestu in na deželi. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. JAKOB SULtGOJ, urar G o r i c a Gosposka ul. štev, 19, naznanja slavnemu občinstvu, da se ni preselil. - Je še na prejšnjem mestu, Via Carducci - - (Gosposka ul.) 19. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbeccv i. t. d. i,t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanj«. If^^" Nihče nima pravice kupovati zame.----------------------------- Kalter lüindspacli - GofIee Via IGsrducci ?!cv. 6. Fo^or nst izpremenjjeni naslov! B««'a ozdravljena 'IPI z najnovejšitn pasom BROCCK Mirodllnica its tfišavnica E.Grapülin-Gonca naspr. ijudskerau vrtu, Oorso Verdi 27. Teod. Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cenfr. Posoj.) MM zsioya čcšhega iMna iz znane twm\z Reynnchorf 8 Raymann, usahc- vrstRQ bingo za porcf'RncE hoHcr tudi n\M izbira nioškega in zens^ya suhns. Blago solidnoE Cene zmerne!