Ponmeau itevfi-ka 1 Din mesečno, če •• iprejema list v upra »i, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list S Din. • Celoletna naročnina {• 50 Din, polletna 25 Din, Četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
PONEDErJSKI
SLOVENEC
UreOrušlvo; Kopitarjevi uL št 0/1II. Teielon »t 40 0L 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. Lisi izdala vsak ponedelieK
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 0. i\*-tni ček račun. Ljubljana 10.050. Telefon štev. 4001.
Prvi dan konference M.Z. na Bledu
Krasen sprejem češkoslovaškega in romunskega zunanjega ministra - Prva konferenca - Senzacij ne bo - Čarobna beneška noč
Ljubljana, 21. avgusta.
Skozi Ljubljano sta danes zjutraj potovala ugledna državnika, voditelja zunanje politike članic Male zveze Češkoslovaške in Romunije, dr. Krofta in Comnen Petrescu.
Zunanji minister Češkoslovaške dr. Kamilo Krofta jc dospel s ponočnim brzovlakom, kateremu je bil dodeljen njegov salonski voz, v večernih urah v Maribor. Tam ga jc sprejel in pozdravil zastopnik ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča svetnik zunanjega ministrstva d.r. Ivo Božič, ki je nato spremljal češkoslovaškega zunanjega ministra do Ljubljane, kamor je dr. Krofta dospel ob četrt na 2 ponoči. Minister dr. Krofta je prenočeval v salonskem vagonu na kolodvoru. Davi ob 8 so ga na kolodvor prišli pozdravit: gg. ban dr. Natlačen, mestni župan dr. Adlešič in divizijski general Dušan Dodič. Tukajšnji odličniki 60 vstopili v vagon ter se dalj ča6a zamudili v razgovoru z ministrom dr. Krofto. V spremstvu dr. Krofte so: dr. Jaros'av Lipa z gospo, opolno-močeni poslanik Češkoslovaške na našem dvoru, načelnik kabineta in opolnomočeni minister dr. Jan Jina, legacijski svetnik dr. Jan Reisner, dr. Gvido Miiller, poslaniški tajnik, ter tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva M. Korbcl. Na Bledu pa sla že poprej bila poslaniški tajnik dr. Karel Dittrich in tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva M. Korbcl.
Ob četrt na 10 dopoldne je dospel v Ljubljano Orient-Simplom ekspres, s katerim je dospel v Ljubljano zunanji minister kraljevine Romunije g. >_omnen Pelrcscu s svojo gospo in spremstvom. Tudi tijega so obiskali v vagonu ban dr. Natlačen ter drugi tukajšnji odličniki. G. ban jc izročil go-spej Comnen Petrescu dva prekrasna šopka vrtnic in nageljnov, za kar se je gospa ljubeznivo zahvalila. V spremstvu romunskega zunanjega ministra so bili dalje: opolnomočeni minister in šef kabineta g. Konstantin Contesco, opolnomočeni minister Aleksander Crcciano, romunski minister v Budimpešti Raoul Ros6y, legacijski tajnik Ci-niras, legacijski tajnik Cezianu in načelnik tajništva romun. poslaništva v Belgradu Geblcscu.
Romunski poslanik na našem dvoru g. Viktor Cadere je dospel žc prej v Ljubljano z Bleda ter je tu z banom dr. Natlačcnom in drugimi odličniki stopil v voz, kjer je pozdravil romunskega notranjega ministra.
Salonski voz romunskega zunanjega ministra so nato odklopili od orient-ekspresa ter ga priklopih na brzovlak, ki je kmalu nato odpeljal proti Gorenjski. Oba zunanja ministra dr. Krofta in Comnen Pctrescu sta se ljubeznivo poslovila od g. bana, drugih naših odličnikov ter od številnega ljubljanskega občinstva, ki se je zbralo v velikem številu na kolodvorskem peronu.
Veličasten sprejem na Lescah
Bled, 21. avgusta.
Ob pol 12, z nekoliko zamude je privozil na postajo Lesce—Bled posebni vlak, s katerim sta se pripeljala češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister Petrescu Comnen s svojim spremstvom. Postaja je bila na čast gostom lepo okrašena z zastavami zavezniških držav in obilnim cvctjcm. Na postaji so zavezniške ministre pričakovali predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z gospo, vojni minister armadni general Ljubomir Marič, šef kabineta zunanjega ministrstva Dragan Protič, pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Anrlrič, šef protokola dr. Marinovič in številni višji uradniki zunanjega ministrstva. Razen teh je bil na postaji blejski župan dr. Benedik, francoski poslanik v Belgradu Brugcre, številni inozemski diplomati, zastopstvo časnikarske zveze pod vodstvom šefa osrednjega tiskovnega urada dr. Koste Lukoviča in treh predsednikov romunske, češkoslovaške in jugoslovanske tiskovne delegacije. V spremstvu obeh zavezniških zunanjih ministrov sta prišla tudi romunski poslanik v Belgradu Viktor Cadere in češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Lipa ter številno spremstvo. Na kolodvoru je bila po-strojena častna četa škofjeloškega planinskega polka z godbo.
Na peronu je inozemske odličnike pričakovala tudi izredno velika množica fantov in deklet v slovenskih narodnih nošah, ki so imele pripravljeno cvetje, da z njim obdarijo goste.
Ko se je vlak ustavil ob sviranju godbe in ob navdušenem vzklikanju deklet in fantov in sta oba zavezniška ministr^ izstopila, jima je pohitel nasproti predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič ter iu prisrčno pozdravil in jima je želel dobrodošlico. Najprej je pozdravil svojega starega prijatelja in sedaj že tri leta sodelavca na konferencah Male zveze dr. Kamila Krofto, zatem pa g. Comnena in njegovo soprogo, kateri je izročil ogromen, krasen šopek gorenjskih nageljev. Vojaška godba je nato zaigrala narodne himne vseli treh zavezniških držav, medtem ko so ministri dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Comnen obšli častno četo. Naša dekleta so medtem vsem gostom pripela v gumbnice slovenske nagelje in jih ves čas navdušeno pozdravljala.
Zatem je blejski župan dr. Benedik naslovil v slovenskem jeziku na zavezniške državnike zelo prisrčne pozdravne besede, jim želel, da bi se na Bledu dobro počutili in opravili koristno delo za blagor človeštva, ki hrepeni po miru. G. županu se je za pozdravne besede zahvalil romunski zunanji minister Petrescu Comnen, ki je izrazil svoje veselje, da se nahaja na tleh Jugoslavije, ki jo 011 žc tako dolgo iskreno ljubi. G. Comnen je govoril v francoščini. Videlo se je na njegovi postavi, da sc po njegovih žilah pretaka kri bizantinskih cc-sarjev, katerih direktni potomec je.
Po sprejemu sc je sprevod pomikal skozi gost špalir vriskajočih slovenskih deklet pred
Eostajo, kjer so stali v gostem špalirju domači eščani ter goste viharno pozdravljali.
Na Bledu
Avtomobil za avtomobilom — 24 jih jc bilo vseli — je odbrzel proti Bledu, kjer so leto-viščurji v gostili strnjenih skupinah čakali pred »Toplicami«, in pred Parkom ter pozdravljali inozemske goste. Zastave po številnih dro-gili na promenadi od »Toplic« pa do mestnega porku so mogočno zavihralc v pozdrav. Konferenca se je začela ...
šc ob prihodu v »Toplice« sta Comnen in dr. Krofta — prvi zelo veselo razigran, drugi
11 a z nekoliko zastrtim obrazom — izjavljala, :ako ginjena sto bila oba ob takem nepričakovanem sprejemu. »Kadarkoli stopim nn ponosna tla vaše velike domovine, čutim v sebi kakor nov močan pogon krvi ob misli, du je ta dežela zaveznica moje domovine,« je menil Comnen, medtem ko je njegova gospa ljubko prikimavala izza svojega cvetja. Dr. Krofta pa je segal v roke številnim znancem, saj je /c star znanec Bleda in tudi star prijatelj občinstva, ki se. zbira na konferencah Male zveze.
Ncizbrisljiv vtis je na goste naredil iinpo-znntni »fant v narodni noši«, ki jc že na postaji nekako poveljeval častni četi deklet v narodnih nošah. Imponiral jc posebno njegov glas in iskrenost njegovega navdušenja. Spremstvo ministrov se je zanimalo, kdo jc. Domačini so jim radi postregli z imenom, in tako je šlo ime g. llama, »poveljnika častne čete narodnih noš-, v marsikatero diplomatsko belcž-nico. Bog zna, kakšne še bodo posicdice.
V avdienci pri knezu namestniku
Takoj nato so se vsi trije ministri odpeljali na dvor, kjer so se vpisali v dvorno knjigo. Nato so odšli na Brdo, kjer jih je v zaporednih in ločenih avdiencali sprejel knez namestnik Pavle, nakar jih je pridržal pri kosilu.
Pri kraljici Mariji
Ob 3 popoldne so se ministri vrnili z Brda v -Toplice«, odkoder so se odpeljali ob 4 k Nj. Vel. kraljici Mariji, ki jih jc jirav tako sprejela v zaporednih in ločenih avdieucah.
Prva konferenca
Od Suvobora, kjer prebiva kraljica Marija, so se ministri spet vrnili na Bled ter se ob 5 zbrali v >Golf-hoteliK pri prvi konferenci. Aktovke, ki so jih nosili diplomatski tajniki, so bile nekam medle, medtem ko se drugekruti spominjamo, da so bile vedno bolj rejene. Pn saj tudi na eno samo stran papirja napišeš usodo Evrojie. Vendar jc ta majhna podrobnost le padla v oči. Verjetno program razgovorov ne bo obsežen, zakaj bi tudi bil, saj jc med
Golf-hotcl na Bledu, v katerem je konicrenca Male zveze.
državami Male zveze itak vse jasno in razčiščeno. Romuni so prišli vsi zelo elegantni in nasmejani. Posebno na smo opazovali Čelio-slovake. Vsi so krepko razviti, solidni, samozavestni, a tudi dobre volje. In to je prav. Naš predsednik vlade dr. Stojadinovič jih je sjire-jemal 7. uglajeno sigurnostjo človeka, ki ve, da ga Evropa šteje med svoje najboljše državnike.
Vse govorice o mračnem vzdušju, v katerem naj bi se tokratna konferenca zbrala, zborovala in se zojiet razšla, sn sc izkazale neresnične. Res pa je. da se okrog »Golf-hotcln« sjireliaja jo nekateri, ki jim to ni všeč in ki bi bili mnogo bolj veseli nevihte, grmenja in tre-skanja. A ne bodo prišli na svoj račun. Nevihte ne bo. Vse je dobre volje, nikjer ni nobene sopare. — Zopet drugi pričakujejo senzacij. človek se mora vprašati, kakšnih? Zaradi Madžarov? Nc! Tudi glede Madžarov ne bo senzacije. Aktovke ministrskih tajnikov so premerile za kakšne senzacije.
Ministri so zborovali nad eno uro in so sc prikazali javnosti z vedrimi obličji.
Medtem ko so ministri zasedali, je padla zunaj tia terasi »Kozinc« zelo zanimiva opazka nekega inozemskega miličnika, ki je bil že večkrat na Bledu in ki ga ima rod. Kako da jc letos no Bledu votla tako prosojna in čista?« je vprašal. »Kajti drugekruti je bila precej bolj umazana.« — Nič čudnega,« jc odgovoril domačin, »kajti letos jc mnogo manj Judov in to se jioznn.« Inozemcu se je kar samo od sebe nasmejalo in njegov široki: ho, ha. ha! nu terasi pred »Kazino« je bil zelo značilen. Zunanji uvod k zasedanju konference.
Po konferenci jc Bled zaživel zopet svoje življenje. Res, ministri in diplomati so nekje večerjali 1111 slavnostnem banketu. Godba jc udarjala nekje izpod teras Toplic in Park-liotela«, toda Bled se jc že začel oblačiti v svatovsko obleko, kajti nocoj bo zablestel v čarobni beneški noei

Vila »Zlatorog na Bledu, kjer stanuje predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič.
Beneška noč
Ko lo |x>ročamo, jo ves Bled odet v hajne luči. Otok žari. Prvič v svoji tisočletja slari zgodovini je v očarljivi luči nevidnih žarometov in Blejski grad je vos polit s srehrno-hlodo lučjo, ki ga kol grad davnih pravljic odraža v temi s po-grozojočo okolico. Jezero jo vse jtosejano z tačicami vseh barv, ki so mirno pretakajo po svetlikajoči se površini, kol da bi jih prenašali nevidni škrati, da z njimi posvetijo princezam, ki kraljujejo v mirnih palačah nn dnu jezera. Od brega do brega se razlegajo zatognjeno glasovi slovensko narodno pesmi. Vsa obal, vso obalno palače, od mestnega trga pa tja do belega dvorca so v morju luči. Na tisočo svečk je zrižganih — to je posebnost blejskih beneških noči — svečke, ki ponoči dajejo palačam nove nepoznane pravljično lope oblike. A vse so spet odbija v globinah jezera, tako da nc veš, ali jo vsa ta krasota resnično pod vodo in so samo odbija na obalah, ali pa narobe. Blejski župan je svojim številnim gostom priredil edinstven užitek z umetnim ognjem, ki so ga lotos prvič v tako razkošni meri _ in_s to|iJijuL_unielniSkini okusom prižgali na jezeru in vse naokrog jezera. Jezero je |>od bliski dvigajočih se raket, ki so spreminjajo v tisoče in tisoče gorečih zvezdic na njegovi temni globini, kar zažarelo v spreminjajočih so barvah. Tu jo švignila raketa v zrak, tam jo brizgnil slap luči v temno noč. Zopet tu se je zavrtelo goreče kolo, ki jo zavrtelo okrog sebe blesteči sončni prah v najbolj čudovitih barvnih sestavili. Drugod na jezeru pa jo zopet kar naenkrat vzplapolal ogenj, švignil proti nebu iu potem nn enkrat izginil v globinah. Vse jezero je zaživelo, kot da bi so bile nanj naselile pravljično vilo iz davnih dni. A vse, raketo, zvozile, ogenj, vse se zojiet zrcali v temni vodi, tako da imaš vtis, kakor da deluje to čudo kar na dvo strani naenkrat, navzgor proti nebu in navzdol na globino jezera, ki se jc nocoj zazdelo brez dna.
Blejski gostje so bili presenečeni od loga izrednega užitka, od lega plesa vil in škratov |>o jezeru, kot so to imenovali, užitek, ki ga niti
najmanj niso pričakovali. Toda čarobnij s tem šo ni bilo konec. Tja proti toplicam se je bogve odkod odtrgal na jezero s|>lav čudnih luči. Ali jih je jezero vrglo iz sobo? Ali so jih princese poslale v dar s svojih steklenih gradov na dnu? Velik splav raznoterih luči, ki počusi plava tja proli terasam velikih hotelov. Harmonika udarja in njen ihteči glas, okrog katerega se toplo ovijajo glasovi fantov in deklet, prinaša novo raz|«i-loženje. Zdaj so so ustavili, zdaj splav ]x>čiva, lo lučice trepetajo. Zdaj zaori narodna pesem — Triglavu v pozdrav. Odlični gostje 1111 terasi |>o-zdravljajo, ozdravljajo, hvalijo in čestitajo. In šo in še in dolgo tja v blejsko noč. Potem pa splav počasi spet odplava — škrati ga vlečejo domov. In lučke druga za drugo ugašajo, ogenj na oloku 110Č11 s i temni, grad pa se spel pogreza v svoj mrak. šo nekaj hipov in beneške noči ni več. Od-šla je kot pravljica. Nad Bled pa lega spet vsakdanja prava slovenska noč.
Kaj bodo ministri sklenili?
To vprašanje so spet ponavlja okrog hotelov in kavarn. Ali bodo Madžari dobili svobodo oboroževanja? Da, dobili jo bodo, toda kaj bodo za lo dali? Tega pa nihče 110 ve, vsaj danes šo ne. Le Madžari iu Italijani se prešerno smehljajo |x> kotičkih veliko veže Toplic* iu »Kazine . Oni mar že vedo, vsi so pa čudimo, da jo mod njimi in številnimi nemškimi diplomati in časnikarji lako malo stikov. Bogve zakaj? To so ugibanju, ki pa imajo stvarno podlago. Enkrat, pozneje enkrat Ikiiiio zvedeli zakaj. Tudi os Rim-Berlin ima namreč svoja skrivnostna ozadja.
Naši dragi češkoslovaški bratje so seveda predmet veliko pozornosti. Vse jih oblega, vse iioče hoče od njih zvedeti, kaj dela Runciman, kaj želi llonloin in kaj pravi prezident Boneš. Vse hoče videti te mirne, krepke postave, ki se jim vidi, da imajo svoje živce pod nadzorstvom iu s katerih obrazov žari sicer resnost, toda v tej resnosti ni strahu, pač pa velika ljubezen do domovine in nezlomljiva volja, da branijo njeno svobodo. Češkoslovaške brate vsestransko sprašujejo, kaj bo. Ali bo rosno ali no bo nič? Oni mirno odgovarjajo. Njihovi odgovori utrjujejo samozavest. Kaj se bo zgodilo? Kaj naj se zgodi? , lako pravijo. »Nič več iu nič manj kakor lo. kar smo vedno v svoji zgodovini delali, namreč da smo svobodo ljubili in za svobodo tudi vedno pripravljeni bili dati svoje življenje.
Tako se ta prvi dan konference Male zvezo zaključuje v dobri volji in v zavesti, da bo blejski solsanek potrdil medsebojno vzajemna! treh narodov, ki se vsi in vsak nn svojem področju borijo zn veličino svojih vladavin in za skupno blaginjo, ki se imenuje mir v svobodi.
Grmenja in bliskanja no bo. Hvala Bogu, da ga 110 Im>, knjli blejska sezona še ni končana — ludi sezona Male zveze šo ne. In vode blejskega jezera so letos tako prijetno čiste...
lUadžarski poslanik na konferenci
Bled, 21. avgusta.
Današnji popoldanski konferenci zunanjih ministrov Male zveze je ob (1 popoldne prisostvoval tudi madžarski poslanik Bukaš Bošc-njej. Konferenca jo trajala do pol h zvečer. Po konferenci je dal romunski zunanji minister Petrescu Comnen časnikarjem posebno izjavo o odnosih v Podonavju.
Minister Cvetkovič napoveduje
nova zdravilišča za južne kraje države
Vrnjačka banja, 21. avgusta. AA. Danes je dopotoval v Vrnjačko banjo minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Minister Cvetkovič je dal časnikarjem sledečo izjavo:
»Ministrstvo za narodno zdravje se bo potrudilo za izboljšanje zdravstvenih razmer v državi. Akcija gre v več smeri, zlasti pa je treba poudariti težnjo, da bi se zgradilo čim večje število sanatorijev in zdravilišč za jetične. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je do sedaj razvil veliko delavnost pri gradbah zdravilišč v severnih krajih naše države. Skoraj vsa delavska zdravilišča so v savski in dravski banovini. Čuti pa sc potreba po zgraditvi podobnih zdravilišč tudi v krajih moravske in vardarske banovine. To jc zla-
sli potrebno zaradi oddaljenosti teh krajev, kar se posebno pozna pri prevozu bolnikov. Ministrstvo ima žc neko tako zdravilišče za jetične v Surdolici, katero namerava temeljito preurediti, da bo lahko sprejelo večje število bolnikov. Sedaj sc v Surdolici gradi paviljon za dijake iz sredstev belgrajskega trgovca Vlade Miliča. Poleg tega paviljona sc bodo zgradile tudi ostale potrebne zgradbe iz sredstev, ki so v sanatorij-skem fondu predvidena za preureditev tega važnega zdravilišča. V Knez selu pri Nišu bo SUZOR zgradil iz lastnih sredstev (a nc iz državnih, kakor se je to pomoloma v javnosti pisalo in govorilo) zdravilišče za 150 postelj za zdravljenje obolelih delavcev iz vardarske, moravske, zetske in dela dunavske banovine «
Novi vlaki na naših železnicah
in izboljšan vozni red v letu 1939-40
Belgrad. 21. avgusta. AA. V generalnem ravnateljstvu državnih železnic jo bila IH. t. 111. konferenca za novi vozni red za lelo 10/59-40. Konferenco so se udeležili |iolog zastopnikov banovin tudi zastopniki zasebnih železniških uprav, daljo zastopniki uprave pomorsko plovbo, družbe Wa-gon Lits, zvezo avtobusnih podjetij in Putnika. Konferenco jo otvoril pomočnik glavnega ravnatelja Josip Cugmus. Sklenjeno je bilo, da se bodo vpeljali na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva sledeči vlaki: Na progi Jesenice— Bistrica—Bohinjsko jezero so bo uvedel vlak za povratek delavcev, ki bo odhajal z Jesenic ob 22.30, na progi Ljubljana — Novo mesto bo vozil nov vlak z odhodom iz Ljubljano okrog 5.110 in bo imel zvezo s Kočevjem, kamor bo prišel ob 8. Prav tako bo imel la vlak zvezo s Trebnjem na Dolenjskem, s šl. Janžcm in zvezo od Novega mesta do Straže-Toplice. Od Novega mosta do Ljubljano ho vozil nov vlak z odhodom iz Novega mesta okrog 4 po|ioldno. Zaradi razbremenitve osebnega vlaka 613 na progi Lilija—Ljubljana bo vozil lokalni vlak, ki bo šel okrog 10 minut zn potniškim vlakom 011. Lokalna vlaka (130 in 631 mod Zagrebom in Brežicami bosta vozila do post a jo Vitlcill-Krško. Na progi Maribor—Celje bo vozil nov vlak z odhodom iz Maribora ob 23.30.
Na |irogi Murska Snhola — Hodoš bo vozil šo tretji j »ji r vlakov, ki bo odhajal iz Murske Sobole okrog 0.30. Na |irngi Ljutomer—Murska Sobota bosta vozila dva lokalna vlaka s prihodom v Ljutomer ali Mursko Soboto okrog H.
Tudi na progi oil Belgrada do Zagreba bodo vozili novi vlaki pred sedanjimi brzimi vlaki in bodo imeli direktne vozove za vsa naša letovišča in za Splil. Pri vlakih (i in 5 pa bi ostali mednarodni direktni vagoni zu Slovenijo in Sušnk. Sezonski brzi vlak 0 in 10 bo vozil šo nnproj v sezonskem času in zn velikonočne praznike med Belgradom in Jesenicami.
Poleg vseh teh bistvenih sprememb pa jo bilo sklenjeno, da bodo odhajali sedanji potniški vlaki iz posameznih posluj ali nekoliko prej ali nekoliko kasneje. Zalo bi se moralo nekatera zveze v priključnih postajah ali zboljšali ali pa opustiti, kar se bo točneje določilo pri podrobni razvrstitvi novega voznega reda. Kar pa zadeva mednarodni potniški promet, bo generalno ravnateljstvo storilo vse za izboljšanje in izpopolnitev loko našega mednarodnega potniškega in tudi turističnega prometa ter bo Izročilo svoje predloge nn mednarodni potniški konferenci, ki bo v Budimpešti lo ioseu.
Velik dan šentviških obrtnikov
Št. Vid nad Ljubljano, 21. avgusta.
St. Vid nad Ljubljano je danes ponovno doživel svoj veliki d^n, s katerim bi se dal primerjati kvečjem še dan, ko smo bili pred tremi tedni navzočni pri otvoritvi velike obrtniške razstave. Kur troje pomembnih dogodkov je danes doživel Št. Vid: glavni občni zbor najmočnejše slovenske obrtniške organizacije Zveze slovenskih obrtnikov, velik obrtniški tabor in pa izredno počaščenje, ki so si ga šentviški obrtniki tako želeli in ga tudi pošteno zasluzili: naš narodni voditelj dr. Anton Korošec je obiskal njihovo lepo razstavo ter šentviške obrtnike.
Št. Vid je bil danes ves slavnosten: s sleherne hiše ie vihrala narodna tribarvnica, prostor pred šolo kot razstavnim poslopjem je bil slavnostno okrašen, dopoldne in popoldne je bil v St. Vidu promenadni koncert, na katerem jc sodelovala salezijanska godba z Rakovnika.
V	župni cerkvi ie bila dopoldne služba božja, ki jo je daroval g. dekan Valentin Zabret in ki se ie je ude-ježilo veliko število domačih obrtnikov iz Št. Vida in mnogo predstavnikov obrtnikov iz drugih slovenskih krajev, ki so na ta dan prihiteli v Št. Vid.
Občne zbor Zveze slovenskih obrtnikov
V	cerkveni dvorani jc bil po službi božji redni občni zbor — prvi po lanskem ustanovnem občnem zboru — Zveze slovenskih obrtnikov. Udeležba je bila popolna ter so bili navzočni številni delegati iz vseh boli pomembnih, pa tudi najbolj oddaljenih slovenskih
Občni zbor je otvoril predsednik g. Karel K a v-Vt a , ki je toplo pozdravil zastopnika banovine in banske uprave g. nadsvetnika Brozoviča, okrajnega podglavarja dr. P o č k a j a , zastopnika predsednika Zbornice za TOI g. Travna, župana g. Karla E r -j a v c a , zastopnika ljubljanskega mestnega župana g obč. sv. Avgusta Novaka, šolskega upravitelja g. Hladnika, predsednika krajevne organizacije JRZ g. Briškega in zastopnika uredništva »Slo-
Dalje je sporočil, da jc društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani pristopilo v celoti v Zvezo in zato je primerno, da se temu društvu zagotovi primerno zastopstvo v zvezinem odboru, ker jc zdaj to društvo najmočnejša cdinica v Zvezi. (Sprejeto z aplavzom.)
Predsednik ie naglašal. da je Zveza v kratkem času svojega obstoja že dosegla lepe organizacijske uspehe. Z v ezo je bilo nujno potrebno ustanoviti, ker slovensko obrtništvo že dolgo vrsto let ni imelo pravega svojega zastopstva.
Tajnik g. Pavel Kresal je prečita! zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki jc zanimiv že zaradi lega, ker vsebuje važne zgodovinske podatke o obnovitvi naše obrtniške organizacije.
Delo in uspehi Zveze
Predsednik g. Karel Kavka je nato obrazložil smernice in program zvezinega tekočega dela: odločen boj proti šušmarstvu, akcija za spojitev banovin-skega in zborničnega zavoda za pospeševanje obrti, povzdiga obrtnega šolstva, borba proli krivičnemu pre-obdavčenju itd. Zahvalil se je vsem pristojnim čini-teliem za naklonicnost in podporo, tako banski upravi, obrtnemu odseku Zbornice za TOI, zlasti njegovemu predsedniku g. Ivanu O g r i n u , ki pa je sedaj zbolel in se zborovanja ni mogel udeležiti.
Tajnik g. Pavel Kresal je podal nato obširno in izčrpno poročilo o delovanju Zveze. Iz lega poročila je razvidno, da je imela Zveza ob koncu prvega leta svojega delovanja že 38 včlanjenih društev obrtnikov, 15 pripravljalnih odborov, v 30 krajih ima svoje zaupnike, ki nameravajo slediti zgledom in osnovati društva obrtnikov. Med uspehe svoiega dela šteje Zveza več lepih obrtniških razstav, obrtniških taborov, raznih poučnih izletov, uspelih anket o šušmarstvu in podobno, udeležbo pri važnih konferencah, številne deputacije in intervencije pri odločujočih činiteljih, ki so deloma uspele, razna predavanja itd, G. tajnik je poročal nato o borbi zveze v važnih obrtniških zadevah, kakor proti šušmarstvu, glede davkov, obrtnega zakona, strokovnega šolstva, starostnega zavarovanja obrtniškega delavstva pa tudi obrtnikov samih, glede avtonomije obrtnega odseka Zbornice za TOI, Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI ter glede energičnega dela za čim popolnejši razvoj obrtniške organizacije.
Poročilo blagajnika je podal g. Milior. Apeliral je na člane in posamezne edinice za čim ločnejše izpolnjevanje obveznosti. Denarni premet je znašal 41,000 dinarjev dohodkov in toliko izdatkov.
V	imenu nadzornega odbora je poročal g. Pelko iz Novega mesta, ki je predlagal razrešnico. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Pri volitvah je bila na predlog g. Vašla izvoljena soglasno naslednja lista:
Predsednik ostane g. Karel Kavka. Za podpredsednike pa so bili izvoljeni: gg. Ivan Šimenc iz Ljubljane, g. Jože Musar iz Ljubljane in g. Pelko Franc iz Novega mesta, rezervirano pa je eno mesto za mariborskega zastopnika. Za blagajnika je bil izvoljen g. Robert Mihor, za tajnika g. Pavel Kresal, za gospodarja g. Ivan Vrhovec iz St. Vida, za odbornike pa gg. Ivan Ogrin, Bokal, Jurij Pollak iz Kranja in Martin Mali iz Domžal, v nadzorni odbor pa gg. Franc Grom iz Logatca, Leopold Valjavec iz Tržiča in Andrej Gorenje iz Litije.
Sklenjeno je bilo, da članarina ostane pri starem: 5 din letno za člana.
Pri raznoterostih so zastopniki obravnavali razna obrtniška vprašanja, kakor glede šušmarstva ter davčnih zaupnikov. Izražena je bila tudi želja, da bi ZveM čimprej uvedla lastne znake, kar je predsednk obljubil. Nato je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Obrtniški tabor
V	Ljudskem domu v Št. Vidu je bil takoj po občnem zboru Zveze slovenskih obrtnikov velik obrtniški tabor. Poleg odličnikov, ki so se udeležili občnega zbora, so je tabora udeležil tudi predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Vse odlič-nike je toplo pozdravil predsednik g. Kavka, nakar sta zalsopnik g. bana nadsvetnik Brozovič in okrajni poglavar dr. Počkaj v imenu svojih oblasti pozdravila tabor in zagotovila naklonjenost. Zelo dolg govor je imel nalo predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, ki je navajal, da šteje Zbornica sedaj okoli 10.000 trgovcev, okoli 6000 gostilničarjev, okoli 500 industrijcev in okoli 22.000 obrtnikov, navedel pa je, da obrtniki plačujejo sorazmerno manj, kakor drugi poklici in da zbornica ne smo naložiti več, kakor 8% doklad, čo hoče, da potrdi banska uprava njen proračun. Pozival je obrtnike k gospodarski solidarnosti.
V	imenu šentviške občine je toplo pozdravil zborovanje župan g. Karel Erjavec, v imenu obrlno-iiadaljevalnega šolstva in obrtnega naraščaja g. upravitelj Hladnik. v imenu krajevne organizacije JRZ g. Briški in v imenu domačega društva slovenskih obrtnikov g. Ivan Vrhovec. Predsednik g. Kavka je nato prečita! številne dopise iz raznih krajev in od raznih osebnosti, ki so tabor pozdravile. Predlagal je udanostne brzojavke kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in pozdravno brzojavke ministrskemu predsedniku Stojadinoviču, trgovinskemu ministru Vrbaniču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu, kar je bilo vse z navdušenjem sprejeto.
Glavni govor je imel g. Karel Kavka, ki je razvijal zelo globoke misli. Naglašal je idejo organizacije, ki je potrebna slehernemu stanu in poklicu, najbolj pa obrtniku. Zvpzb slovenskih obrtnikov ni bila ustanovljena zaradi osebnih ambicij ali iz sebičnih namenov, temveč iz čistega idealizma. Obrtniki želo. vsem stanovom dobro, nikakor pa nc morejo dopustiti, da hi bili v svojem obstoji prikrajšani. Obrtnik je imel v srednjem veku ugleden položaj, ki ga danes, v 20. stoletju žal nima. Za slovenski narod je potrebna skupnost vseh stanov in v prvi vrsti obrtniškega stanu. Resnica pa je la, da imajo Hrvati in Srbi bolj sklenjeno in strnjene obrtniške organizacijo kakor pa Slovenci. Srbski in hrvatski obrtniki gredo v svojih prostovoljnih organizacijah vzajemno in vzporedno s srbskim in hrvatskim ljudstvom. Slovenski obrtniki so si sedaj nadeli nalogo, da hodo šli isto pot. kakor jo gre drugo slovensko ljudstvo in zato vedo. dn ho članstvo Zveze slovenskih obrtnikov stalno naraščalo, da sc ho v kratkem podvojilo, potrojilo. Vstop ima vanjo sleherni obrtnik, nikdar pa ne ho mogoče Zveze pripraviti do tega, da bi zapustila pota, ki jih hodi ves slovenski narod.
Podpredsednik g. Šimenc jc imel nato zelo tehten govor, v katerem je najprej zahteval
izboljšanje in reformacijo obrtnega šolstva, posebno obrtnonudaljevalnega pouka. Zahteval in utemeljeval je podržavljen je obrtnega šolstva, saj država vzdržuje vse druge šole, samo obrtne, ki dajejo najhitreje plodovite proizvajalce in davkoplačevalce, te ne uživajo državne subvencije. Prometni davek naj se odpravi zu mule obrtnike, ker obrtniki predelujejo surovine v izdelke in njihova prodaja nima nobenega opravka s pravim prometom. Na duhovit način je g. Šimenc oertal neznosne razmere, pod katerimi trpe slovenski obrtniki v Zbornici za TOI ter je naglasil, da obrtniki ne zahtevajo in nočejo prejemati nobene, miloščine, temveč samo to, kar jim gre. Čimprej se mora izpopolniti samouprava obrtniškega odseka ter mora obrtniški stan dobiti večji vpliv na poslovanje vse zbornice.
G. Kavka se je toplo zahvalil govornikom, naglasil pa je, da slovenski obrtniki kot Slovenci ne zahtevajo sicer samostojne zbornice, pač pa čim bolj samostojen odsek v okviru zbornice.
G. Polak je nato poročal o šušmarstvu ter je priznal, da imajo mnogo krivde na tem tudi obrtniki sami: preveč vajencev, preveč potuhe in kritja iz vrst pravih obrtnikov šušmarjev. Za to misel se mu je zahvalil pozneje g. dr. Počkaj, ki je naglašal, da upravne oblasti včasih niti no morejo kaznovati šušmarjev, ker je večina ovadenih šušmarjev na ta ali oni način kritih.
V toplih in temperamentnih besedah sta pozdravila zborovanje zastopnik Društva rokodelskih mojstrov g. Musar iz Ljubljane in zastopnik dolenjskih obrtnikov g. Pelko iz Novega mesta.
Končno je prečita! g. Kavka obširne resolucije, ki jih je izpopolnil še g. župan Karel Erjavec in ki so bile vse soglasno sprejete.
Ta lepi obrtniški tabor, ki je dokazal popolno slogo našega obrtništva, je nato zaključil g. Karel Kavka. Zborovanje je trajalo od 11 pa skoraj do pol 2 popoldne.
Dr. Korošec obiskal šentviško razstavo
V Ljubljano je danes dospel naš voditelj, notranji minister dr. Korošec, ki jc izrazil željo, da bi se rad odzval vabilu na obrtniški tabor v Šent Vidu, toda dopoldne, ko je bil tabor, mu to ni bilo mogoče, zato je obiskal šcnlviške obrtnike ob 4 popoldne ter si hkrati ogledal veliko obrtniško razstavo.
Dr. Korošec je dospel v Št. Vid točno ob 4 v spremstvu okrajnega glavarja za ljubljansko okolico g. dr. Maršiča. Podal sc je najprej v žup-nišče, kier so ga sprejeli gg. dekan Zabret, župan Kare! Erjavec in predsednik krajevne organizacije JRZ g. Briški. V spremstvu teh treh in okrajnega glavarja g. dr. Maršiča se je dr. Korošec podal proti šoli. Tu ga je pričakovala velika množica ljudi in odličnikov, ki so navdušeno vzklikali voditelju dr. Korošcu. Najprej je toplo pozdravil ministra dr. Korošca predsednik Društva slovenskih obrtnikov in šentviške razstave g. Ivan Vrhovec, nato predsednik Zveze slovenskih obrtnikov g. Kavka, v imenu šole g, upravitelj Hladnik, mala gdč. Vida Magistrova pa je pogumno recitirala kratko pozdravno pesmico ter^ izročila g. ministru krasen šopek slovenskih nage.jnov. — G. ministra so nato pozdravili še v imenu gorenjskih obrtnikov g. Pollak, v imenu dolenjskih obrtnikov g. Pelko, v imenu notranjskih obrtnikov g. Grom, dalje zastopnik radovljiških obrtnikov, v imenu Društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani g. Musar, v imenu Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in vajencev g. Pavlin, v imenu vičanskih obrtnikov g. Kresal, pozdravili pa so g. ministra med drugimi tudi zastopniki Zavoda sv. Stanislava gg. profesorji Arh, Pengov in Tome.
Gospod minister si je nato natančno ogledal vso razstavo, si dal predstaviti posamezne mojstre ter si po g. Vrhoven dal tolmačiti posamezne izdelke, predvsem pohištvo. G. minister se |e o izdelkih zelo pohvalno izrazil.
V spremstvu odličnikov jc g. minister dr. Korošec odšel na Cirmanov vrt, kjer je bila domača zabava obrtnikov. Zbrano občinstvo je tudi tu g. ministra sprejelo z navdušenim odobravanjem in ovacijami. G. minister se jc v krogu svojih prijateljev zadržal dalj časa.
Iz Št. Vida se je g. minister dr. Korošec vrnil že nocoj čez Ljubljano v Belgrad.
Slovenska banka zapečatena
Bankir Miro Janitole osumljen milijonskih goljufij
Ljubljana, 21. avgusta. Nedeljski »Slovenec« je poročal kratko o aretaciji znanega ljubljanskega bankirja, predsednika upravnega odbora, direktorja in dejanskega lastnika »Slovenske banke« Mira Jankoleta. Ta kratka notica v »Slovencu« je vzbudila ogromen odmev med malimi hranitelji, ki so zaupali Jankcletu svoje prihranke v obliki svojih hranilnih knjižic. Že dosedanji razvoj afere kaže, da se bo zadeva razvila v eno največjih afer, kar smo jih kdaj po vojni doživeli v Sloveniji. Slovenska hanka je po kriminalnem značaju celo daleč prekosila svojo materinsko banko — Slavensko banko, kjer je siccr šlo za večje vsote, toda tam je šlo za špekulacijo med premožnimi, pri Slovenski banki pa so oškodvanoi predvsem mali ljudje.
Miro Jankole je znal dolgo časa vzbujati vtis resnega denarnika in res se mu je nekaj kupčij posrečilo, n. pr. posredovanje z boni svoječasnega odtegljaja 20% pri zameni bankovcev. Pozneje, pri krizi denarnih zavodov, je pričel kupčevati s hranilnimi knjižicami, gazi! pa je vedno bolj navzdol. Ta teden je izbruhnilo na dan. Neki dolžnik ali upnik Jankoleta jc za-
stavil Jankoletu svoječasno hranilno knjižico za u.... posojilo, ki je zneslo komaj kakšnih 20?5 dejanske vrednosti te knjižice. Ko je ta dolžnik (ali upnik) hotel izplačati Jankoletu dolg z obrestmi vred in zahteval knjižico, se je Jankole pričel izgovarjati in mazali iz zadrege. Ta zadrega je rodila drugo zadrego, zakaj kmalu se je med klijenti Jankoletove banke zvedelo, da Jankole nima nobene zastavljene knjižice več. Stvar je prišla na ušesa državnemu pravdništvu, policiji in drugim oblastem. Sledila je preiskava, ki je pri Jankoletu odkrila samo eno hranilno knjižico, glasečo se na 100 din, Vse druge knjižice so nekam izginile. Denarja seveda tudi ni bilo v banki in tako ne morejo celo tisti dolžniki oziroma upniki upati, da bodo dobili količkaj iz znamenite banke g. Mira Jankoleta.
Naglašamo, da priobčujemo iz te atere te podrobnosti izrecno na željo preiskovalnih in pristojnih oblasti. Mnogo vlagateljev jc namreč po deželi, ki so zaupali svoje prihranke g. Jankolelu in ki jih oblasti šc iščejo. Nemara bodo sedaj pravilno obveščeni, kdo je bi! in v kakšnem položaju je sedaj nekoč tako imenitni finančnik Miro Jankole!

Mladinski tabor v Laškem
da da
Laško, 21. avgusta.
Ze zgodaj jc prihajala v I.aško mladina, javno izpove svoje prepričanje in pokaže, jc sovražno obrekovanje pognalo še večje kali zavednosti naše mladine. L letnega telovadišču je krenil dopoldne sprevod, v katerem jo liilo t? konjenikov, 66 kolesarjev, 2 godbi, 120 članov v krojih, 78 članic v krojili, 90 mladcev, HO mladenk, 123 narodnih noš, za njimi pa okoli 600 prijateljev naše mladinske organizacije.
Na trgu sc je zbralo nad 5000 ljudi, ki so viharno pozdravijuli goste. Med n jimi smo opazili zastopnika mariborskega vladike, kanonika dr. Ivana Žagarju, celjskega županu g. Miholčič,i. okrajnega načelnika dr. Tekavčiča, predsedniku Zveze fantovskih odsekov dr. Žilka in predsednika celjske podzveze prof. Bitenca.
Med sv. m n šo, ki jo jc daroval kanonik dr. Žagar, jo ljudstvo prepevalo bogoslužne pesmi, po svetem evangeliju pa jo spregovoril g. kanonik, ki je v imenu lavantinskega vladike izročil mladini in vsem zborovalcem najlepše pozdrave. Navduševal je mladino, nuj vztraja in stopa šc naprej za ciljem, ki ga ima naša mladinska organizacija.
Po sv. maši je predsednik fantovskega odseka g. Kolšck otvoril slavnostno zborovanje in v lepili besedah pozdravil visoke goste. Nato je prečitul udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar so zborovalci sprejeli z viharnimi ovacijami. S slavnostnega zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavko našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu, ki je poslal taboru poseben pozdruv z željo, da bi kar najlepše uspel, mariborskemu v ladiki dr. Tomažiču in banu dr. Natlačenu, ki jc poslal z Bleda poseben pozdruv vsem zborovalcem.
Kot slavnostna govorniku sla nastopila predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Zitko iz Ljubljane in urednik Slovenca« g. Terse-glav. Njuna govora so zborovalci navdušeno pozdravljali in odobravali.
Popoldne ob 3 jo bil nn letnem telovadišču ob Savinji telovadni nastop, katerega sc je udeležilo nad 3000 ljudi, ločno ob 5 sc jc pripeljal z. avtomobilom minister dr. Krek. Ko ga
jo množica zugledala, ga je burno pozdravljala in vzklikanja ni bilo konca. Laški dekan msgr. dr. Krulc je pozdravil g. ministra, zastopnika škofa in vse odličnikc. Vsa izvajunja članov, članic, mladcev in mladenk so navzoči nagradili z burnim ploskanjem. Posebno je ugajala celjska vzorna vrsta.
Pred zaključkom telovadnega nastopa jc spregovoril
minister dr. Miha Krek
katerega jc mladina burno pozdravljala. S svojim govorom je bodril g. minister mladino k vztrajnosti, tisti vztrajnosti, ki je dvignila našo mladinsko organizacijo do največjih uspehov. :>Žc kar preveč, tako sc danes sliši, je teh taborov. Jaz pa pravim: kar je dobro, ni preveč. Da so dobri naši mladinski tabori, nam dokazuje številna množica ljudstva, ki obiskuje in poseča naše javne nastope. Naš narod je hotel dati duška vsemu temu, kur so doslej sile razmer branile in uničevale. Iz našega naroda jc vznikla misel, ki jo je moral narod skrivati v srcu. Vztrajnost pomeni mladost, vsako odstopanje pa je staranje. Zato bodimo skupni, nikar ne godrnjajmo, kajti vsako go-drnjunje vzbuja nerazpoloženje in kvarno vpliva na skupnost. Mi hočemo mir nu zunaj, zato povsod in vedno odklanjamo, knr bi motilo mir, ker si hočemo v miru ustvariti močno državo, mi hočemo mir in slogo mod vsemi brati, hočemo pa bili tudi vztrajni, zvesti in dosledni branilci vsega, kar je naše. Na podlagi takega viteštva hočemo s sodelovanjem vseh delati neumorno za skupnost naše države. Ko pa izjavljamo vse to, moramo tudi javno reči, da ne bomo pustili nikomur, da bi nns motil pri našem delu, ki je delo za naš narod, kralja in državo. Ker je naš narod brez državne podpore ustvaril mogočao organizacijo, ki služi državi, znto je dolžnost vseh činiteljev, da podpirajo in ščitijo našo organizacijo. — Vztrajno se bomo borili in nc bomo odnehali.«
Govor ministra dr. Kreka so navzoči mnogokrat prekinjevali z vzklikanjem. Po zaključku tabora jo mludina nesla g. ministru dr. Kreka nn ramah do avtomobila, nakar sr jc g. minister odpeljal skozi dolg iu gost špalir.
Žalni obred za kraljem Petrom I.
Ljubljana, 21. avgusta. Danes ob 11,15 dopoldne je bil v tukajšnji pravoslavni cerkvi žalni obred (»Spomen-obred«) ob 17 letnici smrti pok. kralja Petra 1. Žalni obred je opravil tukajšnji pravoslavni svečenik g. Budimir Gjorgje, udeležili pa so se ga med drugim: zastopnik g. bana načelnik dr, Hubad, podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Maslnak, rektor vseučilišča dr. Kušej, zastopnik mestnega župana obč. 6v, g. Avgust Novak, divizijski general Dušan Dodič z več častniki. Cerkev je bila polna občinstva obeh veroizpovedi. G. Gjorgje Budimir je imel lep govor o pomenu in zaslugah pokojnega velikega kralja Osvoboditelja,
Lepa mladinska prireditev v Kranju
Kranj, 21. avg. Fantovski odsek in dekliški krožek v Kranju sta imela danes popoldne na Planini nadvse pričakovanje lepo uspeli telovadni nastop, pri katerem je sodelovala ludi znana vzorna vrsta telovadcev. Prireditev je privabila na telovadišče veliko število glodalcev, ki so na prepričevalen način dali duška svojemu navdušenju pri posameznih točkah sporeda. Prireditev sla počastila med drugimi tudi g. župan Češenj in okrajni podnačelnik g. Lojk. Uvodoma je imel g. kaplan Vovk lep pozdravni govor, v katerem je med drugim poudaril, kako se zna slovenska mladina žrtvovati za svoje ideale, kako sc zna nesebično žrtvovali za svoj narod, kako hoče z vsemi silami služiti svojemu najvišjemu gospodarju Bogu, kako zna cenili svoj državo in koliko stori za svojo duhovno in telesno izobrazbo. Dokler bo naša mladina živa, dokler bo naš narodni naraščaj ra-stel tako bujno in bohotno, dokler se bo s takšno silo zaganjal v življenje, kakor vidimo danes, uas ni strah slovenske bodočnosti.
Po govoru so nastopile mladenke s prostimi vajami. Nato je izvajala vzorna vrsta na konju brezhibne vajo, ki so izzvale splošno odobravanje. Domači fantovski odsek se je postavil z lepimi vajami na bradlji, mladci pa s prostimi vajami. Vzorna vrsla je na splošno občudovanje izvajala lepe vaje na bradlji, potoni pa je sledila vrsta domačih telovadcev lia drogu. Po prostih vajah članic je vzbujala posebno pozornost prosta vaja mednarodnega telovadca Janeža. Viharno odobravanje so žele simbolično vaje, ki so jih z veučki izvajale mladenko, iz Kranja. Po prostih vajah vseh članov je v zaključni točki nastopila zopet vzorna vrsta na drogu. V tej vzorni vrsti so bili splošno znani telovadci: brata Kermavner, Natlačen, Janež, Logan, Vidmar in Želoznik. Po lopo uspeli telovadni prireditvi je bila razgibana prosta zabava s srečolovom.
Pariz, 21. avgusla. AA. (Havas). Sinočnji »Tempa« objavlja članek, ki pravi, da jc sedanje stanje (ranco-sko-italijanskih odnošajev eden od vzrokov negotovosti sedanjega mednarodnega položaja. Zato je treba predvsem delati na to, da se ta vzrok odstrani, ker bi zboljšanje francosko-italijatiskih odnošajev znatno vplivalo na konsolidacijo splošnega mednarodnega položaja.
16 letni fant utonil
Maribor, 21. avgusta.
Današnja lepa in vroča nedelja je privabila staro ni mlado na dravske bregove. Na studeniški strani se je danes v bližini gozda kopala tudi skupina mlajših fantov, med njimi 16 letni Franc Prešcrn, sin strojevodje iz železniške kolonije, Fant je hotel preplavati Dravo na Mariborski otok, pri tem pa je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil s seboj v globine. Ni se nič več pojavil ila površju ter jc utonil pred očmi svojih tovarišev, Na tem mestu je Drava zelo deroča in nevarna. Truplo fanta doslej še niso mogli najti in ga bo Drava najbrž nekje pri Sv. Marku niže Ptuja vrgla na suho.
Pod vlak je skočila
Celje, 21. avgusta.
Davi ob pol 5 zjutraj je skočila pod izletniški vlak blizu prehoda v Kersnikovi ulici 38 letna žena Amalija Tržan iz Dobrne pri Celju. Kolesa 60 ji odrezala desno nogo v kolku, levo nogo pod kolenom, dobila pa je tudi dve smrtonosni poškodbi na glavi, Bila je takoj mrtva. Strojevodja je vlak takoj ustavil, ko pa je videl, da je žena mrtva, je odpeljal dalje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče. Tržano-va je kazala že nekaj časa znake duševne zmedenosti. Ko jc mož še spal, je odšla proti progi in si vzela življenja. Zapušča 11 letnega 6ina.
S španskih bojišč
Salamanca, 21. avgusta. AA. (Stofani) Nacionalistične čete nadaljujejo z zavzemanjem republikanskih postojank okoli vrha Gandese. Pomnožene rdeče čete poskušajo braniti levo obalo reke Ebro, da bi s tem pomagale rdečim četam na (lesni obali. Nacionalistična lelala pa neprestano kontrolirajo postojanke okoli reke ter onemogočajo promet po njej. Na estreinadurskem bojišču republikanci neprestano napadajo, toda brez uspeha. V bojih pri Gandesi so nacionalisti odkril vodike količine orožja, spravljenega v skladiščih. Zaplenili so okoli 2000 pušk in 150 strojnic.
Barcelona, 21. avg. AA. Havas: Uradno poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalisti na hribu del Torro zavzeli postojanki el Cubillo in Rczinero, a da se je ponesrečil sovražni poskus prodreti v smeri Pene del Diablo.
Salamanca, 21. avgusta. AA. (Havas). Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalisti na bojišču pri Valen-ciji odbili sovražne napade. Na Ironti ob Ebru nadaljujejo s prodiranjem, potem ko so zasedli sovražne postojanke Na nekaterih krajih so prodrli za 4 km naprej. Sovražnik je pusti! na bojišču nad 500 mrtvih. Nacionalisti so ujeli nad 700 rdečih miličnikov. Uradno poročilo končno pravi, da so neresnične trditve vrhovnega poveljstva republikanske vojske, ki govore o nekih uspehih rdečih čet na postojankah na hribu del Torro in okoli Coniura.
London, 21. avg. AA. Štefani: Kakor poroča »Sundey Times« vsebuje odgovor generala Franca na angleški predlog o umiku prostovoljcev iz preden bi bil načrt o umiku prostovoljcev sprejet. Španije, zc!o važne momente glede pravice biti pod orožjem, ki jo je general Franco zahteval,
Stev. 34.
.PONEDELJSKI SLOVENEC«, 22. avgusta 1018
Stran 3.
Primorske vesti
Amnestija obsojencev v Gortanovem procesu
lz De rama poročajo: Dne 15. avgusta »o prišli domov obsojenci iz. Gortanovega procesa Živko Gortan ter Dušan in Alojzij Ladavac. Pred mesecem dni jo bil izpuščen tudi Viktor Bačac. Kakor znano, so se 24. marca 1929 dogodili spopadi oh priliki nabora. V enem teh spopadov je padel Ivan Tuhtan iz Trviža. V Gortanovem procesu so bili obsojeni na 30 let ječe, medtem ko je bil Vladimir Gortan obsojen na smrt in bil ustreljen. V zaporu so torej preživeli 9 let. Dušan Ladavac je doma našel rojstno hišo prazno, ker sta mu medtem umrli mati in sestra. Bačaeu jo umrl brat, Zivku Gortanu pa mati od žalosti za sinom.
Uvoz živine ustavljen
Italijanska vlada je izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje vsak uvoz živine na svoje ozemlje. Razlogi za to prppoved niso znani. Italijanski listi pišejo, da bo trajala ta prepoved do decembra meseca. Prepoved uvoza živine je izzvala mnogo veselja med italijanskimi živinorejci, ki pričakujejo, da hodo tako lahko vnovčili svojo živino.
Strela
V Vrbovem pri Ilirski Bistrici je udarila strela v neko stanovanjsko poslopje. Pred hišo je stala neka ženska, ki jo je strela usmrtila. Hiša je pogorela do tal. — V Potočah je ob nevihti iskal zatočišča pod osamljenim drevesom 62 letni Andrej Pegon. V drevo pa je udarila strela in ubila Pegona. Našli so ga mrtvega drugo jutro.
Iz Trsta
Na tržaških srednjih šolah so imeli nedavno poletne zrelostne izpite. Izpiti so končali naravnost katastrofalno. Ako izvzamemo učiteljišča, je od vseh prijavljenih kandidatov izdelalo le 3 do 5 odstotkov. - - Tržačani se otepajo komarske nadlege, ki se je silno razpasla po mostu in okolici. Ljud je se boje epidemijo mrzlice, ker so mod komarji opazili tudi »anofelese«, to so komarji, ki prenašajo niizlico. — Ko je hotola prekoračiti cesto, je podrl avtomobil 60 letno Dvoržak Marijo. Pretresla si je pri padcu možgane.
Požar v vojaškem skladišču
Požar je izbruhnil iz neznanih vzrokov v vojaškem skladišču v Vipavi. Gasit so prišle, vojaške čete, miličniki in gasilci iz vse okolico. Krepko so morali vsi skupaj poprijeti, da so požar pogasili in ga omejili, da se ni razširil na sosedna poslopja. Vojaške oblasti so začelo s strogo preiskavo.
Med »Piccolom« in »Popolom«
Znana je zdaj prikrita zdaj odkrita rivaliteta med tržaškima dnevnikoma Piccolom in »Popolom«. Prvi je glasilo tržaških trgovskih in industrijskih krogov, drugi pa glasilo fašistične stranko za vso Julijsko Krajino. Znano je tudi, da je imel »Pircolo : zmerom boljšo informacije od Popolar, kar seveda le-teinu ni prijalo. Tako so jo. zopet pred kratkim zgodilo, da je Ticcolo objavil daljše poročilo o tekmovanju tržaških izložbenih aran-žerjev, dalje poročilo o važnem sestanku tržaških obrtnikov ter sliko modela nove tržaško univerzo. Vsega tega ^Popoln« ni objavil. Zaradi toga je ostro napadel prireditelja aranžorskega tekmnva-aja in druge prizadete, ki so vsi fašisti. Očita jim, da mu kot glasilu njihove slranko niso dali gradiva o tako važnih prireditvah, dočim so ga - Pic-rolu« dali. List napoveduje, da se bo proti takšnemu bojkotu vedno boril.
Smrtna kosa. V Knežaku jo umrl daleč naokrog .znani trgovec, gostilničar in veleposestnik Andrej Urbančič. Pokojnik je bil iz zelo ugledne in priljubljen krščanske družine ter je bil pod bivšo Avstrijo večkrat župan v Knežaku. Njegov veličastni pogreb je pokazal, kako zolo je bil priljubljen. Ob Pivki takšnega pogreba ljudje še tiiso menda doživeli. Pred hišo in na grobu so mu zapeli domači pevci in pevci iz Ilirske Bistrice. Pogreb je vodil g. župnik Kalan ob asistenci treh duhovnikov. Rajni zapušča ženo in 11 otrok. Naj počiva v miru, žalujočim svojccm pa naše iskreno sožalje.
Lisla padlih italijanskih dobrovoljeev v Španiji izkazuje 190 legionarjev, ki so padli v bojih pri Caracasu na teruelski fronti.
Princ Humberl je obiskal razno kraje v reški pokrajini. V Trnovem in Ilirski Bistrici je pregledoval čete, ki so na vojaških vajah. V prisotnosti princa se je pripetila huda nesreča. Avto, poln vojakov, se je prevrnil čez nasip pod cesto.
Šlirje vojaki to obležali ua mestu mrtvi, 16 pa je bilo hudo ranjenih.
Od pokvarjenega mesa se je v Marazigah zastrupilo 11 oseb, od katerih je en otrok že umrl Oblasti so ugotovile, da so se omenjeni ljudje hranili z mesom živine, ki je poginila zaradi ua-lezlj ive bolezui. Pri tem se jo pokazalo, da jo trgovina s pokvarjenim mesom precej v razmahu Dornberika občina namerava najeti posojilo 40.000 lir za uovo šolo in se jo že pogodila z goriško mestno hranilnico.
,Vi7 železniški progi jo je dohitela smrt. V bližini Solkana je tnotorui brzi vlak povozil do smrti
63 leluo Katarino Plesuičarjevo iz Gorico. Ple»ni-čarjeva ui hotela počakali prihoda vlak.i pred spuščenimi zapornicami, marveč se jo pripoguila pod njimi in zlezla na progo. Toda v tistem hipu jo privozil motorni brzi vlak iz Podbrda, jo podrl in jo vlekel nekaj časa 8 seboj po tračnicah. Plesni-čarjeva je bila od strašnih poškodb na mertu mrtva.
Utonila je v llublju blizu Ajdovščine 23 letna Marija Kompare. Kopala se je v hudourniku in ji je najbrž postalo v vodi slabo. Našli so jo naslednjega dne ua sipini, kamor jo jo vrgla voda
llazpadlo truplo neznanca je našel v Prodolu pri Krnici v Istri neki pastir. Truplo je ležalo gotovo že kakšno tri mesece v gozdu. Oblasti preiskujejo, ali se je morda zgodil zločin. Toda doslej niso mogli ugotoviti nili imena neznanca.
Koroške novice
Župnik Poljanec smrtnonevarno bolan
Iz škoc ijana v Podjuni nam poročajo, da se stanje župuika Poljanra vedno bolj slabša in se boje, da bo podlegel. Vzrokov tako hitrega hiranja si zdravniki ne morejo jasno razložiti.
Spomenik dvema plebiscitoma
Protpklo nedeljo so v Rožeku ob Dravi slovesno odkrili spomenik v spomin na glasovanje 10. oktobra 1920 in na drugo glasovanje 10. aprila t. 1. Slovesnosti je prisostvovalo večjo število uniformiranih formacij stranko, odkritje spomenika pa je izvedel sam pokrajinski vodja (Gauleiter) minister Klausner. V svojem govoru se jo dotaknit dogodkov leta 1919-20 in med drugim izvajal: Po končani svetovni vojni se jo znašla Koroška v veliki nevarnosti in stiski. Toda možje, ki so se pravkar vrnili na svoje domove, so sledili klicu svoje krvi in se postaviti v bran za prastaro nemško zemljo, šolo zgodovina bo znala pravilno ocenili njihova junaštva. Na tem mestu hočem izreči nujen poziv: i.VindiSarji* so bili vedno z nami (Nemcij in radi smo vzeli na znanje, da je slovenska man jšina 10. aprila glasovala z .da'. Likvidirati hočemo teti 1919 in 1920 in vse. kar nas je ločilo. Nimamo namena zatirati manjšine ali jo celo terorizirati. Želimo samo, da bi so z milijoni Nemcev izven mej Nemčije postopalo tako, kot ravnamo mi s svojimi manjšinami.<•
Govoril je tudi poslovodja koroškega Heimatbunda g. Maier-Kaibitsrh, ki je mod drugim v poetičnem zanosu poudaril, da je ni na Koroškem hiše, ne koče, ne drevesa, ne grma in no gore in sploh ničesar, kar ue bi glasno govorilo: lo je Nemčija!
Slovesnost je trajala dva dni in se je zaključila z ljudsko veselico.
Smrt uglednega rojaka
V št. Jakobu v Rožu je nenadoma umrl g. Valentin Z \v i 11 e r. Zadela ga jp srčna kap. Pokojnik jo bil znan po vsem Rožu in na Zilji kot izvrsten gospodar in trden Slovenec, ki je pogumno prenašal usodo člana slabotne manjšine in bil zlasti v mlajših lotih med prvimi borci za pravico koroških Slovencev.
Izhajal jo iz poznano in ugledno Abujovo hišo v Zahonieu na Zilji. Dva brata sla dovršila univerzitetne študije, tretji je ostal na domu, Valentin pa je odšel po svetu, da bi se v trdi šoli vsakdanjega življenja usposobil za samostojno borbo in si na podlagi skušenj ustvaril lastno eksistenco Kot strokovnjak v mlekarstvu jo odprl najprpj v Beljaku svojo mlekarno, pozneje pa se je prpselil v št. Jakob v Rožu, kjer se je poleg svojega poklica vestno posvečal ludi prosvetnemu in gospodarskemu napredku tamošnjih Slovencev. Zadnja leta so njegove moči zaradi bolezni nekoliko popustile, a še vedno so se Slovenci iz vsoh krajev radi ustavljali v njegovi gostilni — v slovenskem »Narodnem domu« v št. Jakobu.
Hudo trpka jo bila življenjska pot loga korenitega moža. ki mu je neprijazna usoda zadajala udarec za udarcem. V polnem cvetu mladosti mu je umrla prva žena in mu zapustila štiri nadebudne majhne otročiče. Poiskal si je novo družico, da bi mu pomagala vzgajati mali drobiž, a tudi z njo ni užival dolgotrajne skupne srečo. In ko so otroci dorasli, so ga začeli zapuščati drug za drugim. Najprej najstarejši sin Zdravko Zvvilter, doktor političnih ved, ki je obetal, da postane duhovni in politični vodja koroških Slovencev. Umorila ga je jetika pol leta po njegovi promociji. To jo bil tedaj hud udarec za očeta, pa tudi za koroško Slovence sploh. In kmalu nato ga je zapustila hčerka Ljudmila, ki se je kot sestra-redovnica z vso dušo posvetila svojemu odgovornemu poklicu in enako kot njen brat podlegla v cvetu mladosti zahrbtni bolezni. Nekaj let nato jo šla isto žalostno in trpko pot druga hčerka Marica. Ni čudno, da so je pod temi udarci upognil hrbot krepkemu možu
in da je končno začel hirati tudi sam Od petih otrok sta mu ostala končno samo dva, med njima je starejšj urednik -Koroškega Slovenca in mlajši, Janko, bogoslover v innmošketn semenišču.
Veličasten pogreb je pokazal, da je ntnž užival splošno spoštovanje in sočutje bližnje in daljne okolice. Nad vse prisrčno je bilo slovo njegovih tovarišev slovenskih gasilcev, ki jim je dolga lota služil kot vesten in zanesljiv sodelavec. Načelnik Slovenskega gasilnega društva mu je v slovo izrekel zadnji slovenski pozdrav tovarišev in s tem podčrtal pokojnikovo uarodno odločnost, ki jo je izpričeval vso življenje pomnimo in neustrašeno Naj bi bila preizkušenemu moiu-borru lahka domača slovenska zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Drobne iz Koroške
V	Dobu pri Pliberku so zgradili nov cerkveni stolp in k zvonu, ki je doslej sameval v starem lesenem stolpu, obosiii še novega. Kupil ga je Miklavžev oče na svoje stroške. Ze drugi dan pn blagoslovitvi je zvon zapel v zadnje slovo Pavlu tlojzlu. Tudi hudo vreme je novi zvon žo večkrat odvračal. Skoraj ni dneva brez nevihte.
D ve poroki. V šmarjeti, župnija Hodiše, sta se poročila Tomaž Triobnik, posestnik v šmarjeti, in Barbara Šarnagl. V župni cerkvi v Hodišuh pa sta isti dan stopila pred oltar delavec Ignac Sa-pečnik in Katarina Schreier. Bilo srečno!
\a vojaškem veibalittu r košuti bodo od 29. dn 31. avgusta strelske vajo. Streljali bodo vos dan od 7 zjutraj do 7 zvečer. Vojaki bodo kraje, v katero ho pristop nevaren, zastražili in se je treba njihovim pozivom pokoriti. Poleg tega bodo viselo tam rdeče zastave, katero bodo vse opominjale, da je vstop ua vežbališče nevaren iu prepovedan.
V	Galiciji so pokopali splošno spoštovano in skrbno ženo Mrličko, ki zapušča moža in dva otroka. Naj počiva v miru!
Uradno določene rene za brusnice. Urad za kontrolo cen na Koroškem naznanja, da je določena za brusnice naslednja cena: nabrane iu svežo brusnice 25 HM za 100 kilogramov, ostalo 20 KM za 100 kg. Na Dunaju jo bii neki trgovec kaznovan s 10(10 KM globe, ker je prekoračil navedeni ceni.
I nekaj vrstah. Posestnika Jožefa Sehvvarza lz Zoluč jo na pašniku napadla podivjana krava in ga hudo poškodovala. Vrgla ga jo po bregu navzdol. Kotalil so je po precej visokem bregu in na dnu obležal nezavesten. Poškodovanec so zdravi v bolnišnici v Brezah. — V nekem jarku pod Zapotnico mi našli mrtvega Franca Bergnianua i/, Šent Huprehta pri Celovcu, ki je prod nekaj tedni na skrivnosten način izginil. — Vrbskn jezero sta preplavala po dolžini (18 kilometrov) Jurij Nou-hofer iu Valentin Fajnik iz Vrbo. Dosegla sla čas 8 ur 8 minut in 20 sekund. — število brezposelnih v Avstriji po uradnih številkah hitro pada iu jo samo meseca julija padlo za 151.020. Baje ponekod že primanjkuje strokovnih delavcev. — 14. avgusta •so v Vrbi slovesno položili kamen za novo šolsko poslopje. — V Poreče jo prispel na lelovanje bivši španski kralj Alfonz.. — Za intendanla celovškega gledališča, ki ga nameravajo odpreti jeseni, je bil postavljen neki Guslav Bartetmus, — Burckel je pred kratkim obiskal Olok na Vrbskem jezeru.
Lokal v centru
takoj oddam,
Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Lokal« 13610.
F O T O A
Zaslonka
V vsako boljšo kamero jc vgrajena poGebna priprava, s katero odprtino objektiva lahko zožimo na poljuben premer. To pripravo, ki je vgrajena pri enojnih objektivih praviloma pred njimi, pri dvojnih objektivih pa v sredini med lečami, imenujemo zaslonko. Od vtične zaslonke, obstoječe iz zelo tankih kovinskih ploščic z okroglimi odprtinami različnih premerov, in preko rotacijske zaslonke, ki je okrogla kovinska ploščica, na kateri je več okroglih odprtin različne velikosti, sc je razvila zaslonka do moderne, udobne in najbolj uporabne oblike — iridne zaslonke. Sestavljena je iz večjega števila zelo tankih lamel srpaste oblike, položenih druga na drugo tako, da tvorijo obod kroga s prosto odprtino. S posebnim vzvodom alt pa obročkom je mogoče to odprtino zvečati ali zmanjšati na poljuben premer, kar niti pri vtičnih, niti pri rotacijskih zaslonkah ni mogoče, ker imajo samo nekaj odprtin določenih premerov.
Če zaslonko zožimo, sc zmanjša ludi učinkovita odprtina in s tem svetlobnost objektiva. Čim manjša je zaslonka, lem večja je učinkovita odprtina, in nasprotno: čim večjo zaslonko uporabimo, tem manjša je odprtina in svetlobnost objektiva. Napačen jc torej pri nas že skoraj udomačeni terminus, ki zamenjuje velikost zaslonke z velikostjo premera nezaslonjene odprtine objektiva ter pravi, da snema z veliko zaslonko, če je odprtina objektiva velika, in z majhno, če jc odprtina objektiva majhna. Pravilno pravimo: če malo zaslonimo, je zaslonka majhna — odprtina objektiva velika, če močneje zaslonimo, je zaslonka velika in odprtina objektiva majhna.
Novo vrednost svetlobnosti objektiva, ki nastane t zoženjem zaslonke, je označena na okovu objektiva, vendar v tem oziru še danes ni enotnosti in razliku-emo po označbi kar šest različnih zaslončnih sistemov. Pri večini kamer nemškega izvora, ki pri nas prevladujejo, je iipoiabljeii naravni sisietn z zasiončnimi števili, ki označujejo razmerje med učinkovito odprtino
MATER
objektiva in goriščnico, torej svetlobnost objektiva. Pri tem sistemu so razporejena zaslončna števila stopnjc-ma tako, da moramo osvetlitev podvojiti, če zožimo zaslonko za eno stopnjo. Ker so opremljeni svetlomcri in osvetlitvene tabele s skalo po istem zaslončnem sistemu, je s lem pri prehodu na večjo ali manjšo zaslonko prihranjeno preračunavanje, za koliko jc osvetlitev podaljšali ali skrajšati. Ta zaslončni sistem ima razporejena zaslončna števila v sledečem vrstnem redu: 3.2 — 4,5 — 6.3 —9 — 12 — 18 — itd. V rabi je ta razporeditev zaslončnih števil največ v Nemčiji ler ji pravimo zaradi tega nemška zaslončna vrsta. Prav malo se razlikuje od nje internacionalna vrsta s tole razporeditvijo: 4 — 5.6 — 6 — 11 — itd. Drugi sislecrii pri nas ne pridejo v poštev. Vsa navedena zaslončna števila veljajo samo za snemanje pri ustanovitvi na neskončno, torej samo za določeno goriščnico. Če imamo pri snemanju iz bližine opravka tudi s slikovno razdaljo, moramo osvetlitev primerno podaljšati. Podobno moramo postopati, če snemamo samo z zadnjo lečo dvojnega objektiva ter moramo n. pr v primeru, če ima ta leča dvakrat daljšo goriščnico kakor celotni objektiv, podaljšati osvetlitev štirikrat. Prav tako se izprtmeni vrednost zaslončnih števil, če uporabljamo dostavne leče, o čemer smo že pisali.
Čc ni pri roki svetlomera ali osvetlitvene tabele, si lahko izračunamo, za koliko moramo osvetlitev pri prehodu iz večje na manjšo zaslonko ali iz manjše na večjo podaljšati ali skrajšati. To napravimo lako, da delimo večje zaslončno število z manjšim ler število, ki ga dobimo, pomnožimo samo s seboj. Dobljeni rezultat je faktor, ki pove, za koliko moramo osvetlitev odaljšati ali skrajšati. Na primer: pri zaslonki 4.5 i morali osvetlili 1 sek. -- koliko moramo osvetliti pn prehodu na zaslonko 18? Po opisani formuli delimo 18 s 4.5 in dobimo število 4, ki ga pomnožimo saino s seboj. Rezultat 16, ki ga dobimo, določa, da moramo podaljšali osvetlitev 16 krat ter osvetliti v navedenem primeru 16 sek. Enako postopamo Dri Drchodu iz večje zaslonke na manjšo.
Zaslonka ima pri snemanju zelo važno vlogo. Predvsem ublažimo z njo pri navadnih, nepopolno korigi-ranili objektivih nekatere napake, da postanejo znosne: sferični odklon, komo, astigmatizem, vboklost slikovne ravnine in nekoliko ludi barvni odklon. Na zarisanost vertikalnih in horizontalnih črt jc zaslonka brez vpliva. — Z zaslonko izboljšamo torej pri snemanju z nepopolno korigiranimi objektivi ostrine slike ob robu, ker odrežemo z njo obrobne žarke, ki so glavni povzročitelji neostrine. Pri nekaterih daljše zgrajenih optičnih sistemih, posebno pa pri širokokolnih objektivih, ki posebno radi vinjetirajo, odpravimo z zaslonko tudi vinjetiranjc, toda samo v primeru, čc ni vinjetiranje posledica za dotični lormat prekratke goriščnice. Najvažnejši pa je vpliv zaslonke na ostrinsko globino.
Če ustanovimo ostrino s fotografskim objektivom na neskončno oddaljene predmete, se razteza ostrina !c do neke določene točke v ospredje, vsi v prostoru med kamero in to točko ležeči predmeti pa so neostri. Sličen pojav ugotovimo, če ustanovimo ostrino s polno odprtino objektiva na določen predmet, ki leži v ospredju blizu kamere: oslro izrisani so samo predmeti, ležeči v razdalji, na katero 6mo ostrino ustanovili, dočim so upodobljeni vsi drugi predmeti, ležeči v večji razdalji s stopnjujočo se neostrino, prav lako predmeti, ležeči bliže kamere. Pri tem opazimo še nekaj: ostrina slike pojema dosli bolj naglo v smeri proti kameri kakor v daljavo! Čim bliže objektiva leži snemani predmet, tem manjša in ožja jc cona, ki jo objektiv oslro izriše, in (eni bolj naglo pojema ostrina v ospredje in ozadje. Zmogljivost objektiva, kako globoko cono izriše ostro pri ustanovitvi ostrine s polno odprtino na določen predmet, označujemo z ostrinsko globino, ki jc odvisna od dolžine goriščnice, relativne odprtine objektiva in razdalje ostro ustanovljene točke. Čim krajša je goriščnica objektiva, tem večja jc njegova ostrinska globina. Če ustanovimo objektiv z 18 cm goriščnico io svcllobnostjo I . 8 na razdaljo 8 m, sc razteza cona ostrine približno od 7 do 10 m, dočim sc razteza ostrina pri snemanju z objektivom, ki ima goriščnico 0 cm pri ustanovitvi na isto razdaljo in pri enaki svetlobnosti objektiva približno od 5 do 32 m. Prav v tem pojavu leži tudi vzrok, zakaj so kamere najhnlh formalov mnogo bolj pripravne in cenjene za
Ljubljanska kronika
Mestna ženska realna gimnazija (mestni lirej)
v Ljubljani, Popravni izpiti po razporedu na šolski deski. Vpisovanje domačih učenk bo dne 2. septembra od devetih do enajstih v lanskih razredih. Vpisovanje gojonk z drugih zavodov dne 3. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. (Krstni list in zadnje spričevalo z odlioilniin dovoljenjem!) Začetna služba božja bo v nedeljo. 11. septembra oh osmih v stolnici. Po maši objava urnika na zavodu. V ponedeljek, 12. septembra, reden |>ouk.
Trgovski tečaj ua lireju. Vpisovanje 10. septembra od devetih do enajstih v pritličju mestne gimnazije. Pogoji za sprejem: 1. Uspešno opravljena mala matura ali završni izpit na meščanski soli. 2. Uspešno opravljen pismeni sprejemni izpit iz slovenščine, računstva in nemščine (diklal). Dan. uro in kraj .sprejemnega izpila izvedo kandidatke pri vpisovanju. Huoletni trgovski tečaj na licoju jo ta>t mestne občine ljubljanske, priključen mestni gimnaziji, obstoji Že 39. leto m ima pravico javnosti. Poučujejo izprašani strokovnjaki.
Pazite na snago in red na ce-tuli! Spomladi -o vsi ljubljanski lisli objavili opozorilo mestnega poglavarstva, da jo strogo prepovedano metali po cestah razne odpadke in papir, prav lako jo pa kaziijivo tudi izlivanje vode ali pomij in smrdljivih tokočiu v cestne jarke in požiralnike ali pa celo puščanje smeti po cestah. Zelo nevarni so olupki pomaranč in banan, kor se je že marsikdo poškodoval zaradi njih, prav pa tudi ni. čo mečemo vžigalice iu tleče ostanke cigar ali cigaret, kostanjeve luščlne in druge tako odpadke na ceste in pot i po mostu in nasadili. ()|x>zorilo je res precej zaleglo, saj se velik del prebivalstva zaveda. da jo snaga na cestah prav očividno merilo za civilizacijo našega mesta. Zlasti sedaj v glavni tujskoprometni sezoni Iii onesnažene ceste" zelo škodovale dobremu glasu o snagi Ljubljančanov, zato pa s|>et opozarjamo v-o javnost, naj čim boli pazi na snago in rod na cestah in po nasadih, da no bo sitnosti z nadzornimi organi in nejio-trebnih glob.
Mariborski drobiž
Maribor, 21. avg.
Sumljiva smrt otroka. Solniška orožniška [>o-staja jo telefonično sporočila mariborskemu državnemu pravdništvu, da je v soboto v popoldanskih urah neka Gradišnikova pripeljala prod hišo A. Lakuerja na l'ali majhnega otroka in g« brez nadzorstva pustila v zibelki pred hišo. Kmalu zalem jo otrok |ired hišo umrl. Sledovi so kazali, da jo otrok bruhal. Možno jo. da -o Je otrok zadušit, obstoja pa tudi sum zastrupitve. Preiskava je ugotovila. da je otrok nezakonski sin Ivane Magerl. ki jo izročila dete Gradišnikovi, ta pa ga ie pripeljala na Falo. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo trupla, ker pada sum namerne usmrtvitve ali vsaj usmrtitve iz malomarnosti.
Begunec iz zaroda za mlajše mladoletnike. V Marijini ulici jo snoči stražnik aretiral 18-letnega Knjmundu Januša iz Taltcnbachove ulice, ker so jo ugotovilo, da ga zasleduje zavod za mlajše mladoletnike v Ljubljani, iz. katerega je pobegnil. Začasno so mladega begunca utaknili v policijski za|>or. od koder ga bodo odpremili v zavod v Ljub-Ijano.
Češkoslovaški zunanji minister skozi Maribor
Z dunajskim brzini vlakom jo jvrispol v soboto zvečer ob desetih v Maribor češkoslovaški zunanji minister s spremstvom. V Mariboru jo prestopil v za njega pripravljeni salonski voz, ki mu ga ie poslal nasproti ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Kmalu nalo je minister nadaljeval vožnjo na Bled.
Zrl
pv otroške prenemosfi. Nil križišče Miig<lH-Ionske in Delavsko ulice se je 4 letni Vlado Kibie. sin delavca, obešal na zadnji del mestnega avtobusa. Ko |ia je avtobus |K>tegiiil, je fantek padel z njega tor dobil težje poškodbe na glavi in |iod levim očesom. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
Izgubil zlatu zaposlim uro. Trgovski zastopnik Ivan Vorstner jo prijavil policiji, da jo v Maistrovi ali Vojaški ulici izgubil zlato tnoško za|*stno uro, znamko Ornega, vredno 2500 dinarjev.
Prelep dveh sostanovalcev. V Loški ulici sla so prav pošteno spoprijela 27 letni delavec Ivan Žižek in 24 letna delavka Terezija Klajnšek, ki sla skoraj pol lela živela v skupnem gospodinjstvu. Tako hudo sta si skočila v laso, da sla bila oba krvava in lc policijska intervencija jc huda nasprotnika ločila. Oba zahtevala kazenski pregon.
Tri srake. V okolici Slovonjoga Gradca so so zadnjo čase kar vrstile večjo in manjšo tatvino ed-narja, obleke, kokoši in slično. Po temeljiti orož-niški preiskavi so je posrečilo najti kradljive srake v osebah Marije Vajneerl, njene 12 letno hčerke in še nekega drugega JI letnega deklola. Vso tri osumljenko so vse svojo tatvine priznale in dejanja točno opisale. Vanjcerlova jo jiolog loga priznala, da je otroka navajala k tatvini.
snemanje živih predmetov in razgibanih sccn, kakor kamere velikih formatov. Majhen format jc opremljen z objektivom kratke goriščnice ter obseže zaradi lega brez zaslanjanja z. ostro risbo mnogo obsežnejši pas, kakor kamera z daljšo goriščnico. Zaradi tega snemamo lahko s polno odprtino objektiva, izkoristimo dodobra svetlobnost optike in osvetlimo lahko zelo kratko, kar jc pri razgibanih scenah zelo važno, nc da bi se nam bilo treba bali, da bi hil posnetek v globino neoster. — Slično je z relativno odprtino objektiva: čim manjša jc svetlobnost optike, tem večja jc njena ostrinska globina. Prav tako se oži cona ostrine, če zmanjšujemo razdaljo, v kateri leži ostro ustanovljeni predmet. Čim bliže leži predmet, tem večja je slikovna razdalja, tem večja tudi divcrgcnca svetlobnih žarkov, ki vpadajo od predmetov iz različnih razdalj in teni večji so razpršeni krogi, ki neostrino povzročajo.
Ker z zaslonko lahko /manjšamo učinkovito odprtino objektiva, imamo v rokah možnost, da z zmanjšanjem zaslonke zvečamo ostrinsko globino objektiva na osnovi žc omenjene ugotovitve: čim manjša je svetlobnost objektiva, tem večja je njegova ostrinska globina. Čim bolj zaslonimo objektiv, tem bolj sc zmanjša svetlobnost in tem globokejša postaja oslro izrisana cona. Čc ustanovimo n. pr. objektiv 18 cm goriščnice pri zaslonki I : 4 na razdaljo 8 m, sc razteza ostrina nekako od 7.25 do 8.75 m, pri zaslonki f : 16 na od 5.5 do 13 m.
.?'c, !z primera jc razvidno, da tudi pri zaslo-mlvi objektiva z zaslonko narašča ostrina mnogo bolj v daljavo kakor v bližino. Z ozirom na ta pojav postavimo lahko pravilo, da jc pri ustanavljanju ostrin« ustanoviti objektiv kompromisno na točko, ležečo približno konec prve tretjine celotne cone, ki jo hočemo imeti na sliki še oslro upodobljeno, in nato objektiv primerno zasloniti. Pri večini običajnih amaterskih kamer, zlasti manjših formatov, zadostuje pri takšni ustanovitvi zaslonka f : 9, da je vsa cona oslro izrisana.
V zaslonki ima torej fotograf pripravo, ki mu omogoča, da ostrinsko globino po |iotrebi zveča ali zmanjša ter porazdeli ostrino v stiki tako, kakor to zahteva motiv slike ter položi tudi s tem poudarek na glavni motiv,
Nedeljski spori
BSK : Ljubljana 2 : 1 (I : 0)
Lep, nekoliko vetroven, poznopoletni dan ie privabil na igrišče SK Ljubljane preko 3000 ljudi, ki so sc potrudili že k predtekmi med drugim moštvom SK Ljubljane in med trboveljskim Amaterjem. Tekmo je v svojo korist odločila enajsto-rica SK Ljubljane, in sicer z rezultatom 5:1. Po kratki pavzi so sc izpod tribune vsuli Bclgrajčani, ki so nastopili v beloplavih dresih, in sicer: Puhar, Stojiljkovič-Dubac, Manola-Lcchner-Kncžcvič, Gli-šovič-Vujadinovič-Zečevič, Božovič-Podhraški.
Nato pa so sc v svoji tradicionalni belozeleni »monduri« prikazali še Ljubljančani: Pogačnik, Žitnik-Bertoncclj-Slanko, Vodišek-Pupo-Boncctj Janežič- Pcpčck-Rata j-Vovk-Erber.
Za njimi pa je končno prišel še 6odnik g. Po-dupsky.
Potek igre
Ljubljana ima začetni udarec, toda Vovk slabo odda žogo. Podhraški pobegne, pa strelja preko gola. Bsk je takoj skraja nevaren. Odlični Sto-jiljkovič pridno pošilja pred Pogačnika. V 3. min. dobi žogo Pupo, ki daje Rataju, ta pa Jancžiču. Korner ostane neizkoriščen. Ljubljana napada, Lcchner pošlje nazaj v polje. Prosti strel proti Bsku. Ljubljana postaja kar precej nevarna. Puhar se zdi nesiguren. Bsk vrača milo za drago; ima pa mnogo lažje delo, ker igra s sonccm. Gli-šovič lepo centrira, Podhraški pa pošlje v out. V 7. min. zelo nevarne stvari pred Pogačnikom, toda zaledie se drži prav dobro. Bonceij zgreši lepo žogo, ki jo izkoristi Glišovič. Zdaj pripada igra boli Bsku, ki prireja serijo nevarnih napadov. Stojiljkovii tolče visoko pred Pogačnika, ki pa zlahka prestreže. Vujadinovič vzame žogo Vovku in nevarno strelja, Pupo reši v korner. Glišovič izvaja, toda bije gladko v out. Vodišck daje Rataju, toda Dubac jc prej pri žogi. Vujadinovič pa pošlje v out. Manola foula Pupota, ki strelja proti golu, Erbcr žoge več ne doseže. Igra postaja mlač-nejša. V 12. min. Vujadinovič tolče ostro, toda k sreči v out. Zdaj postaja pred Puharjcvimi vrati vroče, pa ne za dolgo. Podhraški uide, toda kakor je videti, je danes žoga posebno navdušena za pota izven zelene trate. Prosti strel Bsku. Puhar zlahka ujame. Podhraški strelja ostro, Pogačnik pa s padcem brani. Pupo lou'.a Vujadinoviča, Božovič pa pošlje prosti strel pod oblake. V zadnjem hipu sledečo nerodnost reši Pogačnik. Rataj pošlje predaleč v sredo, Puhar je prej pri žogi. V isti minuti, 21. Božovič strelja izredno ostro, Pogačnik obrani v korner. Bsk je v tem delu igre mnogo močnejši in nevarnejši. S krasno igro sc odražata od ostalih Božovič in Vujadinovič. Nov korner za Bsk. Stojiljkovič hodi predaleč v polje. Rataj uvede lepo akcijo, ki pa jo pri Janežiču ustavi Kncžcvič. Prosti strel proti Bsku izvaja Pupo. Ljubljanski napadalci so pred golom v nemajhnem minusu, ker so fizično slabši. Ljubljana se zdaj nekoliko razigrava. Igra pa še vedno nc more pokazati običajne prvenstvene temperament-nosti. Dubac kiksira, k »reči pa reši odlični Lech-ner v polje. V 28. min. izredno nevarne stvari pred ljubljanskim golom. Žoga dolgo nc najde poti od vrat proč. Glišovič in Bonceij 6ta si neprestano v laseh. Glišovič odlično daje v sredo. Vodišck podre v startu Podhraškega, prosti strel ne prinese ničesar novega. Nevarni ljubljanski napad razruši Podhraški. Božovič vrača proti Pogačniku, strelja pa preko prečke. Igra 6e zdaj nekaj časa razvija v sredi igrišča. V 34. min. Zečcvič blesira Žitnika, ki ga odneso s terena, Stojiljkovič se odlikuje s svečami. Bsk zdaj razvija odločnejšo igro, ■ker Ljubljana igra z desetimi igralci. Bertoncelj Pepček priskoči na mesto drugega branilca. Erbcr sc igračka, Božovičev strel ubrani. V 37. min. peti korner za Bsk. Glišovič lepo strelja pred gol, Zcčevič šc lepše prestreže z glavo in pošlje pred gol neubranljivo mimo Pogačnika — 10 za Bsk. Lechncr igra sijaino, sodnik g. Podupski je precej šibak v presoji soulov. V 39. min. se Žitnik vrne v igro. V 40. min. Pepček daje idealno Janežiču, •ki strelja ostro preko gola. Sijajna šansa jc splavala preko droga. Bsk vrne s povratnim napadom. Brtoncelj paralizira. Rataj zelo lepo daje Vovku, ta pa daje Erbcrju predaleč. Ljubljana po smoli zapravi dve, tri krasne prilike za izenačenje. Božovič diribla in izgubi žogo. Bonceij ima obilo opravka z Glišovičcm, Šc nekaj izmeničnih •napadov, in sodnik odžvižga polčas. — V prvem polčasu je bila igra dokaj mlačna; ne Bsk ne Ljubljana nista pokazala igre, ki smo je bili vajeni. Bsku trenutno manjka pravega napadalnega vodje. Tokrat tudi kombinacije niso bile lako brezhibne kakor običajno. Belgrajski »plavi« so igrali po novem načinu, ki so ga uvedli v začetku sezone: centerhalf je igral vlogo nekakšnega police-mana. Kljub temu so imeli Bskovci igro v polju v rokah dobri dve tretjini polčasa ter so rezultat 1 :0 povsem zaslužili. Ljubljana je igrala ambiciozno, toda začuda raztrgano. Napad, v katerem sta igrali obe zvezi v globoki zapotezi kot pomožna halfa, sc sploh ni utegnil povezati. Zato je tisto malo, kar so dobila o prilikah krila odnosno centerfor bilo pred solidno zgrajenim obrambnim ristemoin bska vselej že skoraj vnaprej obsojeno na pcjiin Pri Ljubljani je zelo zadovoljila hilf-linija, k: jc dala prav dobro partijo: razumljivo, saj sta jo od dela precej razbremenili obe zvezi. Dobra je bila tudi obramba, ki je imela ves čas naporno delo. P'j kiatkcm odmoru 6t ;c igra spet pričela.
V drugem polčasu
Jp imel začetni udarec BSK. Bojovič kar skraja tolče v aut. Manola vzame žogo Erberju, Bonceij pa znova pošlje proti Erberju; Puhar brani. Ze-čevič foula Pupota, Vodišek pošlje pred gol, Er-ber strelja zelo lepo, toda Puhar brani.. BSK vrne z vehementnim napadom. Rataj igra na desnem krilu. V min lepo centrira, Erber se za hip obotavlja in Stojilkovič že reši v polje. Lepa prilika je spet zamujena. V 5 min. Bonceij brez potrebe bije v korner. ki pa ne prinese spremembe. Sijajen je Lechncr, ki neprestano razdira ljubljanske napade in s krasnimi žogami krmi • svojo napadalno vrsto. Božovič sc nekajkrat odlikuje z aro-ganco. Nevaren ljubljanski napad v 7 min. ukroti Puhar. BSK igra zelo komodno, pa tudi o priliki surovo. Neverjetno lep 1'epčkov strel krene bliskovito mimo podboja. Spet je zamujena ugodna prilika za izenačenje. V 12 min. ugodna prilika. Ljubljana se nenadoma' močno popravlja in pričenja z lepimi napadi BSK se bolj brani. BSKovci postajajo nervoznejši. V 15 minuti ima Janežič spet lepo priliko, je pa za dober korak prepozen Prosti strel proti SBK-u. Poleg uspeha, Bonceij pošlje v out. Ljubljanski napadalci pričenjajo
igrali kakor osveženi. BSK-ova obramba ima kar jirecej dela. V 20 min. izredna nervoznost pred Pogačnikom, v zadnjem trenutku pa Vodišek reši v jiolje. Zdaj postaja BSK mnogo nevarnejši, nekaj ugodnih šans si izdela kar zaporedoma njegov napad. Lechncr vzame Janežiča in odda Kneže-viču, ki postreže Podkraškega. Vodišek reši v korner, ki ne prinese spremembe. Igra še vedno ni bogve kako podobna prvenstveni borbi. Spo-radični zanimivejši in razburljivejši napadi ne spremene v glavnem tega medlega značaja. Žoga .je jx> zaslugi obojestranske neprecizne igre mnogokrat preko jKitrebe v out n. Opaža se, da imajo BSK-ovci zelo dobro kondirijo. Ljubljana spet začenja igrati rastrgano. V 26 min. jia nenadoma Ratej nizko centrira, Erber strelja, toda žal tik oli prečki v out. To ie bHa izrazita smola. Sodnik Podupski se izgublja v gromadi napačnih odločitev. Zanima nas, kako je utegnil jiriti med ligaške sodnike s svojim slabotnim znanjem nogometnih pravil. Ljubljana napada odločno, nima pa sreče; izredne šanse propadajo druga za drugo. Nenadoma začne Ljubljana z ostrini dolgim napadom. Prosti strel proli BSK-u izvaja Pevček. Janežič tolče zelo lepo, toda Puhar v padcu še lepše brani. Mirno lahko trdimo, da tako izrazite smole Ljubljana še zlepa ni imela. Boljša jiostaja na terenu. njeni napadi so nevarnejši in neprestano ogražajo Puharjeva vrata. V 35 min. korner za Ljubljano. Strelja Erbcr. Puhar reši spet v korner. Nova smoia, neverjetno. V 40 min. Dubac napravi veliko neumnost prestreže žogo in jo odda desno, kjer se znajde Ratej, ki postavlja 1:1. Ognjevito navdušenje se polt i občinstva. V 41 minuti nova nevarnost za Puharja, Ratej pa je nespreten. Ljubljana silovito napada, BSK je v razsulu. Ljubljana neprestano napada, zdi se, da ho vsak čas dosegla nov gol.
BSKovci so močno nervozni, zdaj le še varujejo eno točko. V zadnjih minutah BSK napada in v 44 min. Glišovič na Bojovičev center nenadoma pristavi k eni točki še drugo. Z lepim strelom postavlja 2:1 za BSK. BSK je prišel do svoje zmage zelo. zelo jiocein. Vsekakor bi bil primernejši in pravičnejši neodločeni rezultat.
Ocena moštev
BSK je v današnji tekmi pokazal, da je mnogo slabši kot smo se bili nadejali. Če bi danes njegov team naletel slučajno na kakšno boljše moštvo, vzemimo na primer na zagrebški Gradjanski, bi bil bitko izgubil zelo prepričevalno. Sedanje moštvo predvsem nima markantnega vodje. Kombinatorno mnogo zaostaja za činitvami prejšnjih let. Njegov napad ni več tisto, kar je bil: precizen stroj, ki od začetka do kraja tekme dela brezhibno. Mnogo preveč sc zamuja v dri-blingih, okleva in precej netočno podaja. V halfliniji sla bila stranska halfa prav povprečna, odličen pa je bil na mestu ceoterhalfa Lechncr. Tudi BSK obramba je bila dokaj šibka. Le izredni, vprav usodni smoli Ljubljane gre pripisati, da BSK daties v Ljubl'ani ni pustil nobene točke. Moral bi bil po svoji igri pustiti najmanj eno, tako pa si je, dobro podpiran od naklonjene usode, vzel kar obe. Dejstvo je, da Slovenci v nogometu nimamo sreče in nas stalno tesno za petami spremlja smola, ki nam ne da, da bi si pomagali više.
Ljubljana je prvi polčas igrala precej raztrgano, v drugem pa se je močno popravila 'n bila odločno boljši nasprotnik. Obramba jc bila prav dobra, isto tako tudi halflinija, v kateri ie bil Pupo spet enkrat v svoji bleščeči formi iz nekdanjih dni, pač najboljši mož na terenu. V napadu sta v polni meri zadovoljila Pepček ter Vovk. Moštvo se bo moralo še vigrati, naprositi pa bo moralo muhasto boginjo Fortuno, naj mu bo vsaj malo naklonjena. Še ena stvar: Občinstvo moramo opozoriti, naj pri radostnih dogodkih nc vdira na igrišče, ker se utegne zgoditi, da bo SK Ljubljana dobila prepoved igrišča. Tega pa si seveda ne želimo.
Sodil je slabo g. Podupsky iz Zagreba. Občinstva 3000.
Gradjanski (Skoptje) : Jedinstvo (Belgrad) 2 : i Bask : Gradjanski (Zagreb)
2 : i
Belgrad, 21. avg.
Današnji prvenstveni tekmi na igrišču Jugoslavije sta se končali s porazom favoritov. Tako Jedinstvo kakor Gradjanski iz Zagreba, ki sla veljala za favorila. sla izgubila današnji tekmi.
Igra med Jedinstvotn in Gradjanskim iz Skojv 1 ia je bila igra dveh enakopravnih moštev, v kateri jo Jedinstvo prednjačilo v grobosti, Skopljanci pa v jiožrtvovalni igri. Sko|>ljanci so disciplinirano moštvo, zelo požrtvovalno, ki vse tehnične pomanjkljivosti nadomešča z neverjetno požrtvovalnostjo in južnjaškim temperamentom. V njihovem moštvu ni posebnih igralcev, vsi so enaki, vendar lahko pokažemo oba branilca in desno krilo. ,le-dinslvo je |iokazalo svoj tipični nogomet in borbenost, v slučaju jiotrebc surovost. Sodil je ljubljanski sodnik g. Macorati, ki je pred belgrajsko šjvorlno zvezo in odborom sodnikom pokazal, da znajo tudi naši sodniki voditi prvenstvene tekme.
Zatem se je pričela druga tekma pred 5000 gledalci med Gradjanskim iz Zagreba in Baskom. Pričakovati je bilo, da bo Gradjanski imel lahko delo z Baskom, ki .ie preteklo nedeljo pokazal izredno slabo formo. Bask je nastopil v spremenjeni jiostavi brez Šurdonje, katerega je izvrstno nadomesloval Slovenec Lah, bivši igralec Ljubljane na desni zvezi, ki je danes s svojo igro dokazal, da slovenski igralci ne, zaostajajo za drugimi. Od začetka do kraja je podal zelo pametno in mirno igro. Bask je danes podal izvrstno igro, posebno v prvem polčasu. Vse njegove linije so izvrstno funkcionirale, edino v obrambi je slabo igral levi branilec Genadič, ki je zagrešil autogol. V napadu, ki je bil izvrsten, sla bila najboljša Lah in Cabrič, ki sta dala mnogo opravka Glaserju. Proli lako razpoloženemu Basku Gradjanski ni mogel dobili zmage. Grad janski je sicer pokazal izvrstno igro in je bil v vsem drugem polčasu nad-močen, loda Bask je v drugem polčasu z izredno defenzivno igro razbil vse nevarne napade Gra-djanskega. Sodnik g. Mlinaric iz. Zagreba je imel težko nalogo, ker sla se oho moštvi v drugem polčasu čestokrat posluževali nedovoljenih sredstev.
Zemun, 21. avg. m. Hašk (Zagreb) : Sparta 5:1 (4:1).
Sarajevo, 21. avg. m. Jugoslavija Belgrad) . : Slavija (Sarajevo) 4:2 (1:1).
| Grafika : Reka 2:1 (1:0)
Včeraj dopoldne je bila prijateljska tekma med zgoraj imenovanima kluboma, katero je Gr»lika odločila v svojo korist z zgornjim rezultatom. Obe moštvi sta predvedli tipično kombinatorno igro, vendar je bilo na obeh straneh mnogo pogrešk v streljanju. V prvem polčasu je prevladovala Grafika medtem ko je bila Reka v drugem polčasu v premoči.
Gole za Grafiko sla zabila Trobevšck in Jankovič, za Reko pa Aljaričič iz prostega strela. Sodil je prav dobro g Vrhovnik.
Mariborski spori
Maribor, 21. avg. Slavija (Pohrezja) : Drava (Ptuj) 5:1 (2:1). Tekma je bila prav zanimiva. Igra ni bila na najvišji stpnji ter je posebno slavija zastreljala dve stoodstotni šansi. Drava jo bila na jiolju prav dobra. Njena umetnost pa se je končala v 10. min. na prostoru Slavije. — Sodil je g. Bizjak prav ležerno.
Najiovedana mednarodna tekma med SK Železničarjem in SK Rapidom (Celovec) je odgo-dena na poznejši čas vsled odpovedi Celovčanov.
V Marilioru je golsovala ekipa tenis kluba iz Slovenjega Gradca, ki je igrala proti SK Mariboru. Gostje so pokazali prav dober šporl in so dosegli proti drugi garnituri Maribora rezultat 2: .
Celjski šport
SK Celje : SK Maribor 1 : 0 (0 : 0). Atletiki : Hermes 4 : 2 (2 : 2). SK Žalec : SK Celje (mladina) 4 : 0 (2 : 0).
TENIS.
SK Maribor : SK Celje 7 : 0.
★
Zagreb, 21. avgusta, b. Slavija (Varaždin) : Hajduk 1:1 (1:1). — Jugoslavija : Slavija (Sarajevo) 4:2 (1:1). — Concordia : Viktorija 6:1 (0:1).
Tenis v Varšavi
Varšava, 21. avgusta. AA. (Pat). Pri teniških tekmah med reprezentancama mest Lwowa in Zagreba vodijo do sedaj Poljaki s 3 : 0. V Dublu sta Hebda in Barowski pn izredno ogorčeni borbi premagala Kovača in Mitiča z rezultatom 8 : 6, 8 : 6, 4 : 6, 5 : 7, 6 : 4.
Državno lahkoatletsko prvenstvo
Četrti dan
Včeraj se je končalo državno lahkost let ske prvenstvo. Doseženi so bili povprečni rezultati, ponekod, zlasti v krogli pa precej pod višino. Tekmovalo se je v devetih disciplinah in tehnični rezultati so sledeči:
Krogla: V finale jih je prišlo b. Doseženi rezultati: t. Novakovie (Maraton, Zagreb) 13.40 m; 2. Kleut (Jugoslavija, Belgrad) 15.59 m; 3. Vučevič (Vojvodina) 15.27 m.
Disk, helenski stil: I. I. Kleut 37.68 m; 2. Vučevič 53.97 m; 3. Kiš (Vojvodina) 55.27 m.
Tek na 200 m: Predteka ni bilo, ker se je javilo samo 6 tekmovalcev. Rezultati: t. Klink (BSK) 23.0 sek.; 2. Bauer (PSK) 23.4 sek.; 3. Pleteršek (Primorje) 25.7 sek.
Tek na 80(1 m: t. Goršek (Primorje) I : 58.7; 2. Markovič (Vojvodina) 2:02.2; 3. Nabernik (Primorje) 2:02.5.	_
Troskok: I. Vučevič (Vojvodina) 15.94 m; 2 Jovičevič (Jugoslavija, Belgrad) 15.77 m; 3. Mikič (Jugoslavija, Belgrad) 13.63 m.
Skok v višino: I. Žgur (Primorje) 1.80 m;
2.	Martini (Primorje) 1.80 m; 3. Mikič (Jugoslavija, Belgrad) 1.75 m.
Met kladiva: t. Goič (llask) 46.21 m: 2. Majetič (ZAšK) 40.50 m; 5. Rcisinger (Slavija, Varaždin) 57.65 m.
Tek na =>000 m: Javilo se je 10 tekmovalcev. Doseženi rezultati so: t. Krevs (Primorje) 16:15 ena pet.; 2. Bručan (Ilirija) 16:32 tri pet.;
3.	Flas (Hašk) 16:38 štiri pet.
Štafeta 4X400 m: Prijavili sta se dve štafeti: I. Primorje (Urbančič, Poljšak, Skušek, Nabernik); 2. Vojvodina (Markovič, Volep, Ni-količ, Vučevič). Nabernik jc v krasnem finishu prvi prispel na cilj. Rezulteti: t. Primorje 5:42 cnn pet.; 2. Vojvodina 3:j5 štiri pet.
Od prijavljenih atletov jih mnogo ni prišlo. Vprašanje pa jc, čc jc to naši lahkoatle-tiki v prid. Ne glede nn to. da je bil dosežen samo cn rekord (400 m), so rezultati razmeroma slabi. Zagrebška Concordia pa naj premisli do prihodnjega prvenstva, ali je bolj športno podpreti in pozitivno in koristno delati za naš šport ali pa doma jokati zaradi »uža-Ijenosti«.
Regent Horthy v Nemčiji
Budimpešta, 21. avg. AA. MTI: Snoči ob 22 se je odpeljal v Nemčijo na povabilo kanclerja Hitlerja madžarski regent Horthy s soprogo, predsednikom vlade Imrcdyem, zunanjim ministrom Kanyo in vojnim ministrom generalom Ratzom. V spremstvu regenta so tudi šef kabineta civilne hiše Uray, šef vojaške hiše general Jany, šef kabineta zunanjega ministrstva grof Chaki, šef oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu Sentistvany in nekaj drugih. Na železniški postaji, ki je bila vsa okrašena z madžarskimi in nemškimi zastavami, so bili ob slovesu navzoči člani vlade, narodni poslanci, senatorji, uradniki nemškega in italijanskega poslaništva in nekaj drugih uglednih osebnosti,
Budimpešta, 21. avgusta. AA. (Havas). Z uradne madžarske strani ne dajo nikakih obvestil o glavni temi razgovorov za časa obiska kraljevskega namestnika Horthya, ministrskega predsednika Imredya in nekaterih ministrov, ki spremljajo kraljevskega namestnika v Berlin. V političnih in časnikarskih krogih predpostavljajo, da bodo madžarski in nemški državniki govorili predvsem tudi o gospodarskih vprašanjih, med drugim o olajšavah za izvoz, madžarske živine v Nemčijo. V madžarskih gospodarskih krogih smatrajo ta predmet za izredno važen z ozirom na to, da za ma-
džarsko živino in tovrstne proizvode trenutno ni drugega tujega trga.
Berlin, 21. avgusla. AA. Havas: Vodja rajha kancler Hitler je ukazal razobesiti po vseh mestih, skozi katera se bo peljal madžarski kraljevski namestnik admiral Horthy, zastave, in sicer ne samo na železniških postajah in na zgradbah poleg proge, pač pa po vsem mestu. Kraljevski namestnik Horthy prispe danes na Dunaj, od koder bo nadaljeval svojo pot v Kicl. Tu bo prisostvoval svečanostim, ko bodo slovesno spustili v morje novo nemško križarko. Ta križarka bo dobila neko ime iz avstrijske zgodovine, verjetno »Princ Evgen«. Prvotno so nameravali krstiti to križarko z imenom kakega slavnega avstrijskega admirala, pa «o to namero opustili, kakor pravijo, iz zunanje-političnih razlogov. Iz Kiela bo kraljevski namestnik Horthy odšel v Berlin, kjer mu že sedaj jiripravljajo impozanten sprejem.
Nepreklicne zadnjikrat! Dorothy lamour
Kraliica džungle
KINO MATICA 10-15 in 21-15
Vprašanje sudetskih Nemcev
Praga, 21. avg. AA. Havas: Če pazljivo pregledamo bilanco, dela-za rešitev vprašanja sudetskih Nemcev v preteklem tednu, jM-idcmo do zaključka, da je položaj Nemcev sicer resen, toda ni nikakega povoda za obupavanjc. Točno je, da so razgovori do zdaj več ali manj dosegli mrtvo točko. Pod takšnimi okolnostmi je pogled vseh v prvi vrsti obrnjen na lorda Runcimana. V mnogih krogih so prepričani, da je zdaj nastopil najpomembnejši trenutek za njegovo posredovanje. Smatrajo, da bi vse strani z zadovoljstvom vzele na znanje, če bi lord Runciman zdaj od svoje strani podal gotove konkretne predloge.
Praga, 21. avgusta. AA. (DNB.). Predstavniki su-detskonemške stranke izjavljajo, da vodstvu te stranke ni ničesar znanega o tako imenovanem načrtu lorda Runcimana.
London, 21. avg. AA. Havas: Današnji jutranji »Sundev Cronicle« trdi, da je Henlein odpotoval v Berlin.
Novi uspehi Japoncev
Tokio, 21. avgusta. AA. (Agencija Domei). Poročajo, da so Japonci imeli nove uspehe pri svojem prodiranju na jugu pokrajine Šansi pri ofenzivi, ki je imela namen, da Japonci zavzamejo levo obalo Rumene reke, katera predstavlja naravno obrambno črto za Kitajsko in se razprostira v daljavo 300 milj severno od Hamkeua. Po brzojavki, ki je prispela iz Tauiana, prestolnice Šansija, so japonske čete, ki so zdaj v Pukeu zavzele Motingcher, nekaj km proč od Rumene reke. Brzojavka dalje pravi, da se 65. kitajska divizija umika. Japonske čete prodirajo vzdolž reke proti Maltingu.
Boji v Palestini
Jeruzalem, 21. avg. AA. Havas; Podrobna poročila pravijo, da je bilo v bojih, ki so se odigrali v petek med angleškimi četami in arabskimi uporniki, na arabski strani ubitih in ranjenih nad 200 oseb. Ugotovljeno je, da se je prebivalstvo dosedaj mirne vasi Madial Kruma z orožjem v roki borilo na strani upornikov.
Obisk francoskega generala v Nemčiji
Berlin. 21 avgusta. AA. (Reuter). Francoski general Vuillemin ie zadnji dan svojega bivanja v Nemčiji obiskal veliko tovarno letal -»Hcinkel«, ki stoji 18 km od Berlina. Ob tej priliki jc napravil polet z letalom tipa »Heliopter«. General Vuillemin bo jutri s svojim spremstvom zapustil Berlin in se vrnil v Pariz.
Berlin, 21. avg. AA. Havas: Danes zjutraj ob 9.30 je general Vuillemin odpotoval z letalom v Pariz.
Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena
Včeraj je bila zaključena umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Obisk je bil ta dan izredno dober, sicer pa je razstava to tudi zaslužila. Tudi ob vodstvu razstave ob 11 je bilo poslušalcev kar lepo število. To pot je govoril lite-rat s književnostnega gledišča in je bolj močno nizal razumsko teoretske pojme o umetnosti kot pa o umetninah samih. Mudil se je le pri Bulov-čevi, pri Jakopiču in Francetu Kralju in iz teh del iznašal svoje sodbe za splošno pojmovanje umetnosti, Razstava je bila za današnjo dobo, ko se je materialno gledanje sveta in odnosa sveta do človeka zagrizlo celo v našo mlado inteligenco, nele glasen opomin, da je vrednota vsake resnične kulture ne v snovnosti, temveč v duhovnih tvorbah, ampak tudi spričevalo in pritrdilo, da imamo Slovenci še tvorce, ki z žrtvami in herojskim idealizmom rešujejo in dvigajo sloves slovenske I kulture. Kot doznavamo, je velesejmska uprava za jesenski velesejem organizirala v posebnem paviljonu podobno razstavo, ki bo pa po svojem obsegu in po številu razstavljenih del še večja. Vendar smo se začeli gibati v hitrejšem tempu.
Izid nagradnega žrebanja
Ob zaključku umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu se je včeraj ob 17 vršilo tudi nagradno žrebanje za deset umetnin, ki so bile večinoma razstavljene v izložbah največjih ljubljanskih trgovin. Za žrebanje je bilo izredno zanimanje, kajti vsakdo si je zaželel lepo sliko. Mlado dekletce je res malo nervozno segalo v žaro, še bolj so bili pa nervozni gledalci, kot je pri žrebanjih običajno.
Pri žrebanju so prišle v poštev sledeče umetnine: Čargo: Krist (vreden 500 din), zadela ga je štev. 1482; Čargo: Voli (500 din), štev. 2948: Smerdu Franc: Žena s sadiem (kip, 600 din), štev, 2995; Smrekar H.: St. Nikolaj (350 din), štev. 911; Jakac Božidar: Dolenjska pokrajina (1200 din), št. 1416; Slapernik Rajko: Fužine (1200 din), štev. 1279; Pavlovec Franc: Spodnje Gameljnc (1500 din), štev. 1472; Vavpotič Ivan: Tihožitje (2000 din), štev. 2871; Jakopič Rihard: Gozdiček (1500 din), štev. 2651; Franc Kralj: Spomladanska Madona (3000 din), štev. 923. — Vse le umetnine presegajo vrednost nad 12.350 din in je izžrebancem lo čestitati. Umetnine se dobe pri Antonu Kosu, Mestni trg 25, Ljubljana.
Hankeu, 21. avg. AA. Havas: V dobro poučenih kitajskih krogih zanikajo poročila nekaterih tujih agencij, ki pravijo, da bo Italija posredovala med Japonsko in Kitajsko,