HZ. StCTllfo. f vmm,«tu*, a. jnlji 1IB. XLV1. lelo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: «do leto .•••••• K 24 — polleta . • • • • # • . 12-— £ctrt leta •••••• 9 6 — na mesec •••••• v 2*— v upravništvu prejeman: celo leto....... K 22 — pol leta .•••••• . 11-— četrt lcU- ...... . 550 na mesec • ••*•» * 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. VređnUtroi Kcailova ulica it. 5 (▼ prttHčjn levo.) telefon M. 94. liha|a tiak tu *r«6«r txr%9w*U b«4«1J« te prantk*. InscratJ vcijajo: peterostopna petit vrsta ca enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vln„ za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vecjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratf L t, Stidslavische Rundschau« na Dunaju je priobčila v zadnji svoji izdaji ta-le zanimiv članek: Tuđi širšo javnost bo zanimal naslednji kričeč in podučen primer, kako podpira avstrijska vlada osvo-jevalno vojsko Nemštva proti Slovencem in kako da ista vlada nasilno izrabljati slovenski denar za pol-njenje nemških vojnih blagajn. Ptujski sodni okraj je največji na Sp. Štajerskem; prebiva v njem 42.000 Slovencev in le 5000 Nemcev. A edini pupilarno varen denarni zavod v okraju je nemški; vkljub temu se v njega prisilno nalagajo vsi slovenski pupilarni denarji. Ako bi živeli v naši državi v normalnih razmerah, bi morala vlada kot nadzorovalna oblast nad tem zavodom gledati vsaj na to, da bi takšen privilegiran nemški zavod ne delal s slovenskim pu-pilarnim denarjem protislovenske politike in da bi svoj denar glasom pravi! pupilarno varno jposojeval. Da pa temu ni tako, so glede ptujske mestne hraniinice dokazali že Nemci sami. Pravda poslanca Maiika proti ptujskemu županu Or-nigu je vendar morala vlado podučiti, da ptujska mestna hranilnica ne posojuje svojega pupilarnega denarja samo pupilarno varno, temveč da daje za volilne namene tuđi izvanredna posojila. Zgodilo se je to v slučaju notarja (Stupice) pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Navzlic temu se ni vlada niti najmanj potrudila za kako reme-duro. Poleg svojega Ijubljenega »nem-škega Ptuja« ljubi ptujska mestna hranilnica prav posebno Nemštvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki se po-greza v gospodarskem oziru vedno boli in bolj in stoji pred popolnim materijalnim in političnim propadom. Pri Sv. Lenartu dela ptujska mestna hranilnica skupno z napadalnim društvom »Sudmark« prav sumljive de- narne kupčije. To trditev bodo potr-dili sledeči slučaji: VI. št. 30, Sv. Lenart: Vrednost največ 40.000 K. Dolg pri štajerski hranilnici 18.000 K, pri Sudmarki 9030 K, pri ptujski mestni hranilnici 17.000 K in pri Sudmarki 1397 K. VI. št. 47, Sv. Lenart: Vrednost 8000 K. Hranilnica pri Sv. Lenartu 2000 K, ptujska mestna hranilnica 7000 K, Sudmark 2000 K. VI. št. 68, 112 Sv. Lenart: vrednost 24.000 K, kupljeno od Slovencev glasom kupne pogodbe z dne 20. maja 1911 za 32.000 K, obteženo na prvem mestu z velikim dosmrtnim prevžitkom prodajalke; na drugem mestu je ptujska mestna hranilnica s 26.000 K, na tretjem Sudmark s 4000 K. VI. št. 71, Sv. Lenart: kupljeno I. 1896 s 6 orali zemlje za 3000 K. Od Slovencev 1. 1911 kupljeno s 3 orali zemlje za 12.100 K. 2e pred sklenje-no kupčijo je dovolila ptujska mestna hranilnica glasom dolžnega pisma z dne 9. aprila 1910 7000 K, Sudmark 6000 K. Po teh slučajih se ne bode nikdo čudil, če sliši o sledečem »sijajnem uspehu« ptujske mestne hraniinice. Dovolila je namreč glasom dolžnega pisma z dne 21. septembra 1911 last-niku posestva vložna številka 172, Sv. Lenart posojila 10.000 K. To po-sestvo nese čistega dohodka 72 K 60 v in je plaćati od njega zemljiške-ga davka 16 K 48 v ter hišnorazred-nega davka 3 K. Sodnijsko je bilo to posestvo cenjeno na 6962 K in na eksekutivni prodaji dne 11. februarja 1913 ga je kupilo društvo Sudmark za največji ponudek 5100 K. Glasom pravomočnega razdelilnega sklepa z dne 28. marca 1913 je pokrit od posojila ptujske mestne hraniinice le znesek 4585 K 98 v, ostanek glavnice, stroške in obresti po 6188 K 99 v pa je ptujska mestna hranilnica zgu-bila. Torej več ko polovico posojila. Vendar pa ptujska mestna hranilnica ne tirja od svoje prijateljice Siid-marke niti gorenjega zneska, temveč ga pusti glasom izjave z dne 7. marca 1913 ležati. (Kake bodo pač posledice ostalih posojil v slučaju prodaj dotičnih posestev. o tem ni treba po tem vzgledu veliko razmišljati.) Iz vsega navedenega nastane vprašanje, s kako pravico si predrz-ne družba Ornig-Plachki na tak način s slovenskim pupilarnim denarjem gospodariti? S kakšno pravico se prepušča društvu »Sudmark«, ki je sploh le tako dolgo premoženjski subjekt, dokler mu sije prijazno vlad-no solnee, tako visoko posojilo brez pravilne varnosti? Mi zahtevamo od politične oblasti, da takoj poskrbi za v pravilih določeno varnost pupilarnega denarja pri ptujski mestni hra-nilnici in da se takoj iztirjajo nepravilno dovoljena posojila. Nemškim bratom, ki se nahajajo v finančnih težavah, naj pomaga »Sudmark« sama, slovenski pupilarni denarji ne smeio opravljati te službe. Đogodki na Balkanu. Situacijska poročila. »Neue Freie Presse« izve \t Londona, da je Bolgarska trdno odločena, pospešiti rešitev krize. Vest, da je Bolgarska poslala Srbiji ultimatum, se dozdaj Še ni uresniČi-la, vendar pa Bolgarska noče dolgo čakati. Bolgarska se je dozdaj le vsled tega pogajala, ker je bila glede vojaških priprav za pripravami Srbije in Grške. Bolgarska pa je pripravljena preiti k ofenzivi. Velevlasti delajo z največjim pritiskom v Belgradu, da bi Srbija v zadnjem trenotku odnehala. Menijo, da se bo zastopnikom velevlasti v zadnji uri vendarle posrećilo, pripraviti Srbijo do tega, da bo odnehala. Iz Sofije brzo javi jajo: V sofij-SKin diplomatičnih krog'h trdijo, da se je Rusija namenila na sledeči način resiti srbsko-bolgaiski konflikt. Nesporne zone v Makei >niji pripa-dejo Bolgarski, izvzotl sta le dve mesti, ki naj jih Srbija dobi kot pla-čiio za pomoč pri Odrinu. Srbija dob! nadalje vso sporno zono, izvzcmši dve mesti, ki pripadeti iz etnograiič-nih ozirov Bolgarski. Namestnik zunanjega ruskega ministra Neratov je izjavil napram nekemu poslancu dume, da zunanje ministrstvo nikakor ne smatra položaja na Balkanu za brezuspešnega in upa srbsko-bolgarski konflikt resiti mirnim potom. Niti Srbija, niti Bolgarska ne želita vojne. LISTEK. Đoiga roka. xM. G a r d e n h i r e. (Dalje.) >Jaz sem mr. Olmerju vso stvar razjasnil.« ie rekel Conners proti poslaniku, >kajti po pogovoru z vašim gospodom sinom smatram za neob-hodno potrebno, da govorim z miss Olmer, njegovo nevesto. Prosil sem jo, naj priđe sem, da bo napravil razgovor kolikor mogoče velik vtisk, in upam, da mi bo mr. Olmer odpustil ta moj samovoljni korak.« »Lučile tukaj — takorekoč javno — pozvati na odgovor, je sicer zelo kočljivo,« je menil mr. Olmer s pomislekom. »Toda. če se skandal še pravočasno ne prepreci, tedaj za-idemo lahko vsi v to afero; nezasli-sano je to!« »Gotovo, stvar postaja skoraj državna zadeva,« je menil Conners. *Vsaj jaz sem jo že od začetka za tako smatral ter vporabil vsa sredstva, ki sem jih imel na razpolaganje, da jo pojasnim ter odpravim.« »Da, razkriti in odpraviti se mora,« je rekel Olmer odločno. »Ali srne moja soproga prisostvovati temu pogovoru?« »Gotovo,« je odgovoril Conners. »Hvala lepa. Oprostite me, prosim, gospodie. za trenotek.« In odsel je z največjo hitrostjo. V nemirnem pričakovanju je hodil poslanik po sobi, dokler ni vstopil mr. Olmer v spremstvu svoje soproge in svoje hčere. Vstala sva s sedežev, da pozdraviva dami, ka-terima naju je mr. Olmer predstavih Mlado dekle je bilo lepo ter obdano od onega dostojanstva, ki je dajeta ženskam bogastvo in dobra vzgoja. Toda tuđi Connersovo fino dru-žabno obnašanje me je navdajalo z največjim občudovanjem. Z neprisi-Ijeno Ijubeznivostjo se je obrnil proti mladi dami: »Ali ste že slišali o ve-likem skandalu, ki nam grozi, miss Olmer?« »Moj oče mi je le rekel, da ho-čete z menoj govoriti,« je odgovorila. »Ne vem, kakšen skandal bi nam grozil, čeprav mi so pred kratkim pravili o neki podobni aferi.« V Connersovih očeh se je za-svetilo. »Vsaj sem si mislil!« je vskliknil Conners. »Morda vas interesira, da je del prisleparjene vsote ista oseba, od katere ste dobili svoje informacije, nalašč izgubila v igri s poslanikovim sinom.« »To morete pač le tedaj tako do-ločno trditi, če poznate mojega za-vpnika.« »Mi smo popolnoma naiancno poučeni, da pridejo vpoštev kot o.cČe pa so njegove navedbe res-nične, tedaj mi nihče ne more očitati koraka, ki sem ga storila.« ^Gotovo ne,« je odgovoril Conners. »S^var pa je nekoliko Jrugač-na in so se njegove obdolžitve proti vaštmu zaročencu izkazale itot na-pačne.« »Kako hoćete to dokazati?« je vprašal poslanik s stisnjenim glasom. »Kar rečem, to morem tuđi za-govarjati,« je odgovoril Conners ter se vspodbujajoč nasmehnil poslaniku, »seveda pa moram prostiti miss Olmer, da govori popolnoma jasno in neprikrito.« »Tuđi jaz vas rotim za to, pri vsem, kar vam je sveto in drago!« je vskliknil poslanik ter si obrisal znoj s čela. Ni se mogel več vzdrža-ti. Zdaj je bil edinole oče, ki se je bal, da izgubi svoje zadnje upanje. Nekoliko zmedeno je gledalo mlado dekle enega zdaj drugega. »Jaz hočem že zaradi sama sebe govoriti odkrito,« je na to izjavila s tihim in milim glasom. »Take vnebo- vpijoče krivice bi si ne mogla odpu-stiti nikdar ... toda bila sem v dnu srca ozlovoljena vsled ćele stvari.« »Tega ti ne bo nihče v zlo štel, dragi otrok,« jo je prekinil oče. »Vaš zaupnik je bil polkovnik Vanotti, ali ni res?« je začel Conners zopet izpraševati. »Da, in jaz sem mu žal že ver-jela, predno mi je bil pomen njegovih besed popolnoma jasen. Ko sem ga hotela prekiniti, da bi molčal, je bilo že prepozno, in jaz sem morala do konca poslušati celo stvar. Ker je zaupen prijatelj naše niše in ker smo ga vsi smatrali za poštenjaka, kateremu ne more nihče ničesar očitati, tedaj sem verjela njegovemu zagotovilu, da je poslanikov sin sto-rilec.« »Je-li ni imel moj sin nikakoršne pravice zahtevati, da mu verjame-te?« je vskiiknil poslanik. »Polkovnik Vanotti je kot dokaz za svoje trditve pokazal vaše pismo, naslovljeno na poštenega ravnatelja, v katerem ga prosite, naj ne podvza-me nikakoršnih korakov proti vašemu sinu, dokler niste vi sami ž njim govorili,« je odgovorilo mlado dekle. »Nekega pisarja poštnega ravnatelja je podkupil, da je vzel pismo iz aktov, da sem ga jaz prebrala. Polkovnik Vanotti je opravičil ta svoj korak s prijateljskim čuvstvom, ki ga je vezalo na našo rodbino. Bila sem kar naibolj osupliena toda ori +eh razmerah mi ni nič drugega preosta-jalo, ne&o verjeti njegovim bese-dam.« »Ceprav moramo biti onemu pi-sarju posredno hvaležni, tedaj bi bilo vendarle v javnem interesu, pripo-ročati, da se mladi mož prestavi v drug, in sicer če mogoče oddaljen kraj,« je menil Conners. »Taka uso-depolna nagnjenja bi sicer lahko do-vedla do raznih diplomatičnih za-pletljajev. Jutri pa, mislim, borno predvsem nekoliko vest izprašali polkovniku Vanottiju.« »On je tu zraven, v salonu,« je pripomnil mr. Olmer. »Zakaj praviš to?« je vzdihova-la njegova soproga ter vila z rokami. »Ali hočeš s silo povzročiti kak ne-ljub prizor?« »Zaradi mene, jaz se ga ne bojim,« je ponosno vskliknila hči. Z občudovanjem jo je pogledal Conners, z istim občudovanjem, kakor je navadno gledal lepe slike žensk v svojem atelijeju. Prestrašena je pogledovala mrs. Olmer zdaj enega, zdaj drugega, vendar pa sta vzbujali v njej poslanikova imponujoča postava in Con-nersova zaupanje vzbujajoča oseb-nost nekak čut varnosti in gotovosti. Njen soprog je med tem časom poklical slugo ter mu zašepetal par besed. Čez par minut, v katerih sem bil celo jaz sam razburjen, je vstopi! polkovnik Vanotti. (Dalje prihođnjič^ Stran t. SLOVENSKI NAROD. 142 štev. V sofijskih krogih splošno sodi-|o, da bo kriza najpozneje danes re-šena, ker se ne morejo veČ nazaj držati čete, ki so zelo bojaželjne. V kratkem bo sklicana zbornica, ki ima resiti ratificiranje mejne pogodbe s Turčijo, proračun in pa pogodbo glede nakupa železniške proge So-lun-Dedeagač. Predzgodovina demisije Pašićevega ministrstva. Kakor poroda srbsko časopisje, je ruski poslanik Hartwig že zadnji petek izročil srbski vladi kategorično zahtevo ruske vlade, naj brez pri-držka in brezpogojno pritrdi razso-dišču. ki je je obljubil car Nikolaj. V teku posvetovanja ministr-skega sveta v soboto je nastopil mi-nistrski predsednik Pašić za to, naj se sprejme ta zahteva, ker bi bila s tenu da Srbija odkloni razsodišče, vojna z Bolgarsko neizogibna. Posa-mezni ministri so med tem razgla-šali, da bi pomenjalo. če bi Srbija sprejela to zahtevo, toliko, kakor če bi se Srbija odpovedala svojemu sta-jišču. Vojni minister general Božano-vić je opozarjal na razpoloženje v armadi, ki na noben način noče opustiti s krvjo osvojenega ozemlja. Od-klonil je vsako odgovornost za eventualne posledice, ki bi nastale, če bi se to razpoloženje ne vpoštevalo, in je vložil svojo demisijo, kateri sta se pridružila justični minister Poliče-vić in narodnogospodarski minister Košta Stojanovič. Na ta način nastalo nasprotje v kabinetu je dovedio ministrskega predsednika Pašića do tega, da je podal kralju demisijo ce-lega ministrstva. Krali Peter je predvčerajšnjim poklical k sebi predsednika skupštine Andre Nikolića in voditelja mla-doradikalne stranke Ljubo Davido-vića. Nikolić je predlagal. naj se spričo resnega položaja vpraša za svet skupšeino, ki je zdaj odgođena. Davidović je izrekel mnenje, da mora biti novo ministrstvo zopet se-stavljeno iz članov staroradikaine stranke, ker bodo vse opozicijonal-ne stranke podpirale vsako vlado pri zastopanju vitalnih interesov države. V političnih krogih soglasno odobravalo stališee vojnega ministra. V teh krogih menijo, da more minister Pašić le tedaj ostati na čelu vlade, če se prilagodi stali-šču naroda, ker ne smejo nikakršni oziri, niti oziri na želje in zahtcve Rusije dovesti srbsko vlado do tega, da bi žrtvovala vitalne interese dr-žave v to svrho, da si ohrani tuje simpatije. Ce bi pa Pašić ostai pri svojem mnenju, ki je je zastopal v ministr-skem svetu, da je narnreč boljše, če se podvržejo brezpogojno ruskemu razsodišču. nego vojna z Bolgarsko, tedaj pričakujejo, da bo sestavitev novega ministrstva poverjena dose-danjemu notranjemu ministru Stoja-nu Protiću, ki se je tuđi dozdaj za-vzemal za energično postopanje proti Bolgarski. * Vojne priprave. Isa Boljetinac je baje dobil iz Skoplja poročilo, da je Srbija pokli-cala več tisoč Albancev pod orožje ter jih poslala na bolgarsko melo. Ta vest prihaja seveda iz — Valone. Spalajković v Belgradu. Srbski poslanik v Sofiji dr. Spa-fajković je prisel v Belgrad. Ko je poročal ministrskemu predsedniku Pašiću o stališču Bolgarske napram zadnjim srbskim zahtevam in pred-logom, je bil sprejet od kralja v av-dijenci. »Politika« poroča, da bi dr. Spalajković sprejel v novem kabinetu zunanje ministrstvo. * Đolgarska in Grška. Noto bolgarske vlade, naslovljeno na Grško, smatrajo v Atenah za nov dokaz nespravljivega razpolo-ženja Bolgarske, ki izključuje vsako upanje na miren sporazum ter pripravlja vojni konflikt. Grško javno mnenje in časopisje z nenavadno ostrostjo nastopa proti noti, ki jo smatrajo za najnesramnejši dopis v diplomatični zgodovini držav. Sploš-no smatrajo atenski diplomatični krogi položaj za izvanredno resen. Angleški in nemški poslanik ne na-meravata nastopiti dopusta. * * Nameravani atentat na grško kraljevsko dvojice »Newyork Herold« je dobil iz Aten poročilo, da so grške oblasti odkrile v Solunu dinamitni atentat, ki je bil naperjen proti kraljevski dvojici. Zadržali so tri vozove z ze-lenjavo. Pod enim vozom Je bila velika množina dinamita. Nadalje je policija razkrHa velike množine pušk, municije in razstreljiva v hi šah, kjer stanujejo četaši. Mnogo četaŠev so aretirali. _ Slike iz n\*. 9 Napisal Mile P a v 1 o v i ć. XII. Blagor nam! Pal je pri Mlađem Magoričanu, zadet v nogo; kroglja mu je razbila kost pod samim kolenom. Treba je bilo inficirano rano očistiti in pripraviti ranjenca za operacijo. Sestra, bolničarka, klečeč kraj postelje in pažljivo izpirajoč rano, ga je blago in ljubeznivo vprašala: »Junak, ali mi lahko poveš, koliko je vas padlo v tej bitki?« Ranjenec se je nasmešil. ^Dosti, sestra, dosti nas je padlo ... okrog tristo in morda še več.« Bolničarka, odlična in izobraže-na gospa, se je kar stresla pri teh besedah. Tuđi sama je imela dva sina v vojni. Spomnila se je svojih dveh sokolov, ki sta na poziv domovine navdušeno odšla na bojno polje. Ranjenčeve besede so jo globoko pretresle. Na dolgih trepalnicah so se ji zableščale solze. Vzdih boli se ji je izvil iz prsi. Tužna misel ji je napolnila dušo. »Tristo mladeničev,« je šepeta-la sama pri sebi, »tristo srbskih sinov, tri sto mater v crno zavitih . . . To je naša deca; to je naša kri, naša nada in njih nikdar več ne bodo vi-dele in objele njihove matere, njihovi bratje in sestre in prijatelji. Njihova usta se nikdar ne bodo več smehlja-la. Siromaki naši. Počivali bodo v tuji, divji zemlji, daleč od svojih milih in dragih, počivali bodo tam nekje, daleč pod planino neblago-slovljeni, neobjokovani.« In v duhu se ji je pojavila ćela vrsta slik tužnih mater, ki čakajo na svoje sinove. Spomnila se je na svoje sinove. Bolest ji je napolnila prsi: zakri-la si je oči z obema rokama in bo-lestno zaihtela. ^Tristo borilcev je padlo . . . gorje nam!« Ranjenec je pogledal plakajočo bolničarko, ne vedoč, zakaj se joče, se naslonil na lakte in vzkliknil: »Sestra, zakaj: gorje nam? Pre-podili smo sovražnika, zmagali smo . . , blagor nam!« Štajersko. Iz Trbovelj. Dopisnik »škric« zadnje »Straže^ o novicah iz Trbovelj je bil gotovo v »rožeah« ali pa zamaknen. Kritiziral je gasilstvo, češ, da je strankarsko, ker se ni korporativno udeležilo — cerkvenih opravil. Poznate namen društva? Ali mislite, da bode društvo pri vsakem opravilu ministriralo? Vi dopisnik pospravite pred vašim pragom, po-tem še le pri drugih in zapovedujte vašim bogaboječim društvom! Iz Trbovelj. V soboto je udarila strela v hlev rudokopne dru/be na Ojstrem. Pogorel je cei hlev, 1 • živina se je resila. Po neutrudneiu delu gasilnih društev Trbovlje in Mrast-nik se je ogenj omejil in dru^a po-slopja pred pretečo nevarnos io resila! Iz Rajhenburga. Zanimivi storiji o benečankem zvonu v farni cerkvi in kelhu pri Sv. Ahacu sta nemalo razburili župnika Cerjaka. Poslal nam je sledeči »popravek«: Ni res, da bi izginil iz stolpa pri farni cerkvi star zvon, fino benečansko delo, res je, da se je isti javno oddal na račun zvonarju v Inomostu, ko se je namesto počenega zvona naročit nov zvon. (V zvoniku ga torej več ni.) Ni res, da bi bil zvon fino benečansko delo, res je, da je bil isti sicer star, a vsled hreščečega glasu popol-noma nerabljiv. (Da je zvon bil benečansko delo, je izjavil prof. Kova-čič sam nekemu Rajhenburčanu, ko je videl zvonovo sliko.) Ni res,da mu je prisodil prof. Kovačič veliko umet-niško vrednost, res je, da ga isti nikdar videl ni. (Glej prejšnjo pripom-bo!) Ni res, da je profesor Kovačič mene prijel radi zvona, res je, da se o njem nisva razgovarjala nikdar. (Res je pa, da sta govorila župnik Cerjak in prof. Kovačič o zvonu ta-koj, ko je videl slednji njegovo sliko. Za ta pogovor imamo priče.) Ni res, da se je zanesel kelih podružnice Ahaca v Rajhenburg, in da je škof iz njega pil, res je, da se ni nikdar zanesel v Rajhenburg, in res, da škof ni nikdar pil iz njega. Ni res, da bi bil jaz ponujal 600 K za kelih, res je, da nisem ponujal zanj niti helerja. Ni res, da bi me bila skrivnostna afera s kelihom nagnala v toplice, res je, da je ta afera vsem znana, ker vsi okoličani Sv. Ahaca vedo, da je kelih zamenjal bivši cerkveni ključari Fr. RtdeJ, znano, da sem laz že pred petimi tedni to afero naznanil sodni-ji. — V Rogaški Slatini, dne 20. ju-nija 1913. Jožef Cerjak, duh. sveto-valec in župnik rajhenburški. — Kar se te afere tiče, smo priobčili mi tr-ditve žene omenjenega že mrtvega cerkvenega ključarja in pa več njenih prič. Cerjak govori drugače — in pokazalo se bo pred sodnijo, če-gava bo obveljala. Cerjak ve, da se da s § 19. tiskovnega zakona popraviti vse razun cevljarskega računa in se je po tem ravnal. Pa bodemo že skrbeli, da se te stvari ne bodo po-zabile. Zaroka. G. dr. Tone Gosak, odvetniški koncipijent v Ljubljani, se je zaročil z gdč. Emico M a h o -r i č e v o iz ugledne, spoštovane narodne obitelji v Ptuju. Čestitamo! — Kakor čujemo, se bode g. dr. Gosak naselil v prvih dneh meseca av-gusta v Ptuju kot odvetnik. Vprašanje napredne mladinske organizacije na Spodnjem Stajer-skem. Pišejo nam: Uvidevamo nujno potrebo, da pritegnemo k narodni stranki in njenemu delu čim največ mladine. Ali posebne mladinske organizacije po našem mneju ne bo treba. 2e zaradi tega ne, ker pri nas primanjkuje delavcev in organizator-jev; enim in istim ljudem pa vse na-prtiti na rame ne gre. Mladino treba čim najbolj pritegniti k že obstoje-čim narodnim društvom in jo tam na-vajati k čitanju našega političnega in gospodarskega časopisja. Zlasti to je zelo važno in naj ne bo nikomur žal truda in žrtev za tako navajanje! Narodnim društvom bi tuđi nujno priporočali shode in predavanja za mladino. Mlajši gg. učitelji in viso-košolci bi taka predavanja prav lahko in z uspehom prirejali. Te vrstice priporočamo tuđi v uvaževanje Zve-zi narodnih društev! Iz Št. Jakoba pod Kalobjem. V nedeljo, dne 29. junija t. 1. ob 3. po-poldne priredi kmetijska podružnica Št. Jur ob J. ž. podučen govor o let-nih opravilih v vinogradu. Zborova-nje se vrši pri Graselliju. Pri tej pri-liki se bo razdeljeval gumi za zeleno cepljenje. Birnia v Velenju, Obljubili smo, da poročamo o iziđu birme v Velenju. Dasi ni naša navada poslušati v sodni dvorani razne tožbe, smo to zanimivo obravnavo težko pričako-valL Kar objavita zadnja »Vahtari-ca« in *§tajerc'< obširno častno izjavo in preponižno zahvalo za umak-nitev tožbe šulferajnskega učitelja Dworaka proti velenjskernu katehetu Malnarju. katero je zadnji najpo-nižneje podpisal ter povrhu plačal \20 K za šuiferajnski otroški vrtec in odvetniške stroške. Kdor se zanima videti, kako malo časti imajo naši »prečastiti« dandanes, naj si ogleda to izjavo v zadnji Številki celjske »Vahtarice < ali pa ptujskega »btajer-ca«. Vam pa crna gospoda — dober tek! Izguba graškega »Verbanda« (Zveze kmetijskih zadrug). Iz zadružnih krogov smo prejeli sledeči dopis: »Nekateri slovenski listi so poročali, da je napravil graški zadružni »Verband« v 1. 1912 nič manj kakor 51.965 K 50 v izgube in vpr::-šali, kaj pravijo k temu mnogoštevil-ne spodnještajerske članice te nem-škonacijonalne organizacije? Kot večlctni tajnik in blagajnik take članice se čutim dolžnega na gornje vprašanje sledeče odgovoriti; Bil sem pri letošnjem občnem zboru kot delegat navzoč. Tam se nam je pojasnilo, kako je omenjena izguba nastala. Največ so jo povzročile »kurz-ne izgube<:. Na vprašanje, zakaj da imajo toliko vrednostnih papirjev, se je reklo, da za to, ker dobe s prodajo teh vsak čas lahko potreben denar. Ker v času pretečene denarne krize res ni zvišal Verband čez 4V4% obrestne mere in ker ni tukajšnji članici odpovedal posojila, marveč smo vedno dobili toliko denarja, kolikor smo ga potrebovati, sem bil z gore-njim odgovorom zadovoljen. Zadovoljni so bili menda tuđi drugi dele-gatje, kojih je bilo 158, ker ni nihče ugovarjal. Kakih 20.000 K pa je povzročila trgovina z jabolki. Verband je kupoval po celej Štajerski sadje in plačeval bolje kot kateri drugi trgovec s sadjem. S tem se je kmečkemu prebivalstvu mnogo več koristilo — prisiljeni so bili i drugi kupci boljše plačevati — kakor zna-ša dotična izguba. V tem kraju nišo bile lani jablane posebno rodne, a Verband je izplačal samo tukaj do 25.000 K za sadje. Da mu ga ni bilo mogoče razpečati tako, kakor je pri-čakoval, je pač umevno, če pomislimo, kako hudo je zavladala kriza ravno v trgovini proti koncu lanske-ga leta. Izguba.se pokrije iz rezerv-nega fonda, ki znaša še vedno okoli 100.000 K.« Akad. tehn. društvo »Tabor« v 1 Gradcu ima svoj II. redni občni zbor I z običajnim sporedom v soboto, dne 1 28. junija v društvenih prostorih. ^ loroško. Iz Pliberka. Tukaj obstoji že več let slovensko kat. izobraževalno društvo, katero je bilo ustanovljeno zato, da bi se ljudstvo vsestransko potom izobrazbe pridobivalo za ogro-ženi slovenski živelj na Koroškem. Prvotno je društvo izpolnjevalo svojo nalogo, ali zadnji čas je svoj prvotni cilj popolnoma izgubilo. Na čelu društva stoji kaplan g. I. Kornbock, ki se ne zaveda, da vodi slovenko društvo in ne cerkvene bratovščine. Postopanje njegovo je postalo zadnji čas v društvu kakor v »dekliški zvezi« ustanovljeni v okvirju društva na-ravnost smešno. V društvu se dela samo na to, da udje izpolnjujejo ja natančno cerkvene dolžnosti in da se na noben način ne razžali kak nem-čur. Će se pojavi kak član z navdu-šenjem za delo na narodnem polju, se ga obsodi za Hberalca. Jasno je, da se s takim početjem pametnejsi Slovenci vedno bolj društvu odtuji-jo, ker hočejo biti v prvi vrsti Slovenci, potem Sele klerikalci. Najlep-še pa še priđe: Dekliška zveza je imela predzadnjo nedeljo svoj me-sečni sestanek. Najprej je čencalo radi plesa in drugih neumnosti neko dekle iz okolice, ki kaže na zunaj presneto malo ljubezni do slovenske-ga naroda. Potem pa je nastopil kot govornik g. I. Kornbock. V svoji na-vdušenosti se je lotil zopet plesa, a obžalujemo, da je tem potom izustil besede, katerirn bi ne verjeli, da so prišle iz ust izobraženega človeka in sicer: »Povodom blagoslavljanja novo zidane hiše (kraj zamolčim, ker nisem prijatelj takozvano že osebnih napadov) se je vršil po blagoslovlje-nju ples, kateri pa ni bil pošten, (tu napove en izmišljen vzrok). To bla-goslavljanje pač ni bilo za Boga, ampak za h.....« — Pribijem pa, da se je oni ples vršil popolnoma pod nadzorstvom poštenih kmetov in da po vsem poizvedovanju nisem našel nobenega spotikljaja nad to domačo zabavo. Žalostno dovolj, da se napa-dajo s tem pošteni slovenski kmetje in se vzbuja vsestransko ogorčenje. Gospod govornik, povejte raje, da zveste vse novice stokrat zlagane od par svetohlinskih punic, na katerih početjem bo vsak slepec videl dosti madežev. Pred likvidacijo dekliške-ga odseka bo boljše. če se pobrigate malo bolj. da poneha ono mučno nemškutarjenje članic po trgovinah in na pošti. Omejite rajše med njimi kot drugod po kmetih naročevanje nemških časnikov in zloglanega »Šta-jerca«. Tukaj, gospod kaplan, je dela dovolj. katerega ne vidite, dasi gre po nemških listih narodni ponos in morala rakom žvižgat in ne tam na ubogem plesu, če bodete pa pamet-nejše ljudi prisilili iti preko društva, denite roko na prsi in zdihnite »mea culpa<. Razume se, če se od strani društva napadajo nedolžne domaće zabave, tuđi če nišo združene s plesom in se vršijo pod strogim nadzorstvom, da si bo moralo naše ljudstvo iskati zabave v nasprotnih društvih. Toraj gospodje v društvu, kličem vam, »delajte, dokler je še dan.« Celovški tnestni župnik škodo-valec obrtnikov. Celovški mestni župnik je izročil slikanje oken in okvirov v stolni n.estni cerkvi v Celovcu ne pravim obrtnikom, ki so edino upravičeni prevzemati in iz-vrševati taka dela, marveč čisto na-vadnim delavcem »fušarjem«, češ da znajo ti tuđi slikati. Stvar ni ostala prikrita in g. župnik je prišel v konflikt z obrtnimi zakoni. Celovški klerikalni organ »Kiirntner Tag-blatt« zagovarja sedaj svojega du-hovniškega mogotca celovškega s tem. da pravi, ničvredni duhovni in lumpi se dobe po ćeli Avstriji, po ce-lem katoliškem svetu in vse povsod. Zato se gospodu župniku ne srne za-meriti, če je to pregrešil. Primorsko. Tržaške volitve. — Zmaga Slo-vencev. — Laska nasilja. Pri \čc-rajšni volitvi v 6. mestnih okrajih so prodrli, kakor je bilo že jasno, laški liberalci. Slovenci so postavili svoje števne kandidate, ki so dobili po- |\so»d lepo število glasov, dasi je na-stopilo proti Slovencem vse, kar more gibati. Lahi roko v rdki z av-strijskimi patrijoti Nemci, ki so se zajedli kot klopi v kožo laških irs-dentistov in socijalnimi demokrati, vse se je združilo v bratskem objemu proti napredujočemu Slovencu. Zmaga laških kandidatov je torej zelo puhla in nima za bodočnost nobenega pomena. Obdržali so si Lahi z vsemi silami, s pomočjo svojih so-vražnikov to, kar so imeli. Gotovo je, da padajo, če iščejo pomoči, med tem ko so Slovenci vztrajali sami proti pomnoženemu nasprotniku in si nišo samo obdržali tega kar so 1 imeli, marveč so si pridobili poleg tega, kljub vsemu nasilstvu od strani tujcev in kljub izdajalstvu nekate-rih nezavednih Slovencev (glasovi po 20, 30, 40, pri bolj trmastih po 50 kron) še lepo nadštevilo prejšnjih glasov. V okolici pa so zmagali kljub vsemu laškemu nasilstvu slovenski kandidati. V I. okraju je dobil dr. Wilfan 304, Sancin pa 303 glasove, Italijani so ostali kljub nakupljenim glasovom v manjšini 179 glasov. V II. okraju sta dobila Slovenca dr. Rybaf 319 in Ne gori e 315 glasov, italijanski in nemški kandidat v bratskem objemu sta ostala v manjšini 276 glasov. V III. okraju so dobili Slovenci Č r n i g o j 446, Malalan 451, Renčelj 447 in dr. S 1 a v i k 454 glasov, italijanski in nemški kandidati so ostali v manjšini 191 glasov. Včerajsna zmaga Slovencev bodisi v mestnih okrajih glede napredka števila slovenskih glasov, kakor sijajna zmaga Slovencev v vseh treh okoličanskih okrajih je napravilo na vse tržaške Slovence, kakor na vso slovensko in slovansko javnost silno ugoden vtisk. In gotovo je že danes žal vsa-kemu Slovencu, ki se je prodal za par laških judeževih kronc sovragu, žal mu je, da ni pripomogel k čast-ni zmagi Slovencev. Tega ne bo gotovo nikdar več noben Slovenec storil. Za tište kronce si lahko sedaj deli blamažo poraza s svojimi pilat-skimi gospodarji. Italijane je izid vo-Htev presenetil. Zato so besneli po mestu in postali nasilni tako, kakor je pač njihova navada, v slučaju čc ne morejo drugače ničesar opraviti. Več laških agitatorjev in kričačev je aretirala policija v mestu. Večinoma so to najeti kričači elani zloglasne laske fakinaže. Ti ljudje so hodili boljše rečeno so se podili od voliščn do volišča pred vsem zato, da kon-trolirajo kupljene glasove. Pri tem so postali nasilni in samo treznosti Slovencev se imajo zahvaliti, da so doživeli samo to, da jih je policija za-Časno spravila v svoje ušive kletke. Toda ti napadi ne gredo samo na rovaš laske fakinaže marveč tuđi na kroge onih laških inteligentov, od katerih so bili najeti. Ti ljudje pa se nišo zadovoljili samo s tem, kar so napravili fakini, marveč so se ude-ležili nesramnih napadov na Slovence tuđi sami. Okoli tretje ure popol-dne so napadli na Stadionu laški ju-naki, zbrani v neki kavarni, slovenski avtomobil in ga zaceli bombardirati s kozarci in čašami.Raniii so več oseb. ki so bile v avtomobilu in tuđi več oseb na nasprotni strani na-padalcev. Nato so nagnali proti avtomobilu fakinažo, ki je voz — seveda samo vsled obzirnosti Slovencev ustavila. Vnel se je boi, kateremu je napravila konec policija. Na obeh straneh je več oseb ranjenih. Zadeva se bo nadaljevala pred sodiščem. — Bilanca. — Po volitvi štirih članov trgovske in obrtne zbornice bo se-stojai tržaški občinski svet, odnosno tržaški deželni odbor iz 61 laških H-beralcev, iz 12 Slovencev in iz 7 socijalnih demokratov. Slovenci so obdržali vse svoje mandate, laški libe-ralci pa so pridobili tri mandate na škodo socijalnih demokratov, ki so jih imeli preje 10. IV. zlet Goriške Sokolske župe v Podgori. 6. julija slavi G. S. 2. jubilej slovenskega Sokolstva v Podgori. Vsa goriška sokolska društva polete omenjeni dan v našo narodno trdnjavo ob italijanski meji. Ćelo morje rdečih srajc. pod katerimi bi-jejo zvesta slovenska srca, polna najidealnejše ljubezni do domaća grude, do milega naroda, bode poplavilo našo Gorico in Podgoro. Pokazati hoče goriško Sokolstvo, da'ie še življenske sile, zdrave in kipeče v našem narodu. Pokazati hoče, da jć ono neprodiren iez, ob katerega bodo še vedno zaman butali razni so-vražni valovi in se še, kakor do sedaj, razblinili v prazne pene. Nismo ustanovili sokolskih društev za nasilje in oblasti. Ne! Ustanovili smo jih zato, da se v njih krepi naša mladina duševno in telesno, da se bo mogla uspešno braniti proti nasilju in oblasti drugih, da bo Slovenec »na svoji zemlji gospod!« V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina! Bratstvo, svoboda, enakost! Ne koristi ne slave! To so gesla, ki iih piše slovensko Sokolstvo na svoj prapor, gesla s katerimi gre v boj proti sleherne-mu sovražniku ne samo slovensko, marveč vse slovansko Sokolstvo. Krasna je naloga, ki si jo je nadelo Sokolstvo, krasna in vzvišena. Toda, da more naše Sokolstvo vspešno vršiti to sveto nalogo, treba da je ves narod prežet teh idej, treba da se sokolske vrste podesetorijo, posto-terijo. Zato pa pridite vi vsi, ki čuti-te slovensko, 6. julija v našo sredo! Pridite, da vidite kos onega dela, ki je vrši vse slovansko Sokolstvo — celega sveta. Pridite, da nam s svojo navzočnostjo vlijete novih moči za naše nadaljne delo, ki je vršimo edino le v korist našega naroda in ćele- 142. $tCT. SLOVENSKI NAROD. Stran a. ga Stovanstva. Vžili boste par veselih uric, ki vam ne pridejo tako hitre z spomma. In smelo lahko trdimo, da boste i vi mlačneži šti domov s ponosom in samozavestnostjo: da biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos.« Vi, bratje Sokoli pa pripravite se kar najskrbneje, da završimo svoj iubilejni praznik kolikor mogo-če dostojneje v ponos in slavo naše domovine! Sestanek članov »Poiitičnega društva« v Pazinu. Dne 19. t. m. se je ršil v veliki dvorani Narodnega Jorna v Pazinu mnogoštevilno obi-^kan sestanek članov »Poiitičnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« iz pazinskega sodnega okraja. Va ta sestanek so prišli tuđi državni roslanec dr. M. Laginja ter deželni roslanci dr. Trinajstić (obenem tuđi predsednik ^Poiitičnega društva), dr. S. Kurelić (načelnik občine Pazin) in I. Stihović, ravnatelj posojil-nice v Pulju. O >Političnem društvu« splošno je govoril predsednik društva dr. D. Trinajstić, ki je zagovar-jal novi, trdnejši in složen red z ozi--■->m na težke dneve, v katerih se -ahajamo in na novo agitacijo Itali-anov. Dr. Š. Kurelić je poročal o rolitičnem položaju v deželi in je v markantnih potezah pokazal nečuve-~> nasilje in kršenje zakona od stra-i gospodujoče italijanske stranke in .nostransko postopanje c. kr. vlade, \> očitno protežira Italijane. O sploš-nem političnem položaju je govoril dr. M. Laginja. Označil je jasno, kakšno zlo nastaja nam Štovanom, n posebno Jugoslovanom iz dualizma ter je govoril za ujedinjenje Mr-vatov, Srbov in Slovencev v okrilju ::absburške monarhije, o naši narodni avtonomiji, ki je edino jamstvo za -rstfočnost. Na koncu je bila soglasno -rrejeta resolucija, ki sta jo stavila :-. I. Prudan in I. Grašić. Resolucija -e Klasi dobesedno: »Člani »Politič-ega društva za Hrvate in Slovence Istri« iz pazinskega sodnega okra-a na sestanku v Pazinu dne 19. iu-~ija 1913. 1. sprejema na znanje poučila zastopnikov v drž. zboru in :ež. zboru ter izražajo istim svoje opolno zaupanje, 2. z ozirom na si-tematično izvajan in sedaj že službeno podpiran naval tujine na našo uomovino. smatrajo edinost in složio dek> hrvaškega, slovenskega, srb--kega plemena v habs. monarhiji za neobhodni predpogoj za obstoj naše ogrožene narodne eksistence in narodne posesti.« — 3. Spoznavši akci-:i dunaiskih in budimpeštanskih od-ičujočih krogov. ki je naperjena roti naši odporni sili in narodni slo-^ v svrho podjarjemlia našega na-ida tujim interesom in tujim nacijo-imim težnjam uvidevamo, da more ^ proti našemu narodu naperjeno c odvrniti edino le edin, odločen, ezobziren, nestrankarski nastop ^e delegacije v vseh parlamentarni skupinah. — 4. Opozarjajo se -vaški in slovenski poslanci v istr-;kem deželnem zboru, da odklanjajo vsuko pogodbo z italijanskimi po--'anci, ako ne temelji ta na faKtični makopravnosti obeh narodnosti v seli panogah javnega življenja po-ehno pa glede iezikovnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj. — 5. Pro--v^tiramo proti stališču, katerega je avzela c. kr. vlada glede poravnave ?ora z Italijani. ker je to stališče jitno v nasprotstvu državnim te-leljnim zakonom in dejanskemu azmerju prebivalstva obeh narod- -•~sti. Strela udarila v cerkev. Dne ?1. t. m. se je imela vršiti spoved ^ske mladine v Hrušici pri Podgra- :\i. Predno se je pričelo spovedovaii, t daroval monsig. in vitez Franc r>žefovega redi g. Ant. Rogač maso, h kateri je bila zbrana šolska mla- ina (nad 70 otrok) z učiteljstvom t veroučiteljem. Med maso se je ooblačilo in oglašalo se je grmenje. v kjer e jih je po mogočnosti potolažilo in •mirilo. Roparski umor v Trstu — mo-rika prijeta v Padovi. Včeraj je do-!o v Trst poročilo iz Padove, da je a tamošnjem kolodvoru aretiral Ntražnik sumljivo dvojico, katero je mel na sumu, da je v zvezi z ropar-skim umorom, ki se je izvršil v Tr-*tu v Starem mestu na 701etni zaseb-nici Fiamentini. Mož je tajil, da bi bil v zvezi z umorom in je povedal tuđi napačno ime. Njegova sprem-ljevafka pa je priznala, da se piše njen spremljevalec Cesari, da sta pobegnila iz Španije in da sta umorila in oropaia, ker sta bila brez sredstev svojo gospodinjo že ome-njeno Fiamentin» Zadavila sta jo z brisačo. Nato sta nekaj dragocenosti prodala v Trstu in sta pobegnila v Italijo. Na begu sta prišla do Padove. Po priznanju ženske je priznal umor tuđi Cesari. Oba bodo prepeljali v Trst. Kriza na Reki — blamirani lta-iijani. Kakor smo poročali včeraj je dobil mestni magistrat v soboto od guvernerja na Reki odlok ministr-stva, s katerim odlokom se razpu-šča reski občinski zastop. Takoj drugi dan se je vršila izredna seja mest-nega zastopa, na kateri se je raz-pravljalo o reskriptu guvernerja, s katerim je vlada anulirala sklep mestne občine glede izgona bivšega reškega podžupana dr. Bačiča in si-stirala mestni zastop. Po dolgi zelo burni in živahni debati, v kateri so Lahi silno napadali vlado se je skle-nilo, da vloži mestni zastop potom mestne delegacije pritožbo na upravni sodni dvor zaradi anuliranja njihovih sklepov po guvernerju. Nato se je razvila debata glede razpusta občinskega zastopa. Lahi so strašno besneli. (Ni čuda, saj so dobili uda-rec po glavi). Kot glavni govornik je nastopil poslanec dr. Anton Vio, ki je nastopil z vso odločnostjo proti temu sklepu. Poudarjai je, da hoče vlada ustvariti z razpustom mestne-ga zastopa nekak iait aceompli za uvedbo državne obmejne policije. Razpust smatra govornik za nezakonit. V tem smislu je govorilo še več lad-piral predlog in v tem oziru posn đo-val pri strankah. Smešno je torej govoriti, da je klub pustil dr. Ravnihar-ia na cedilu. zlasti če povemo, da je klubovo predsedstvo pritiskalo tuđi na predsednika dr. Svlvestra, ko se je zaznalo, da ta noče dati predloga na glasovanje. O tem se je izvedelo že ob zaključku debate in torej dr. Ravnihar ni bil ob glasovanju nič presenečen. kakor navaja Verstov-šck v svojem romanu, ko je predsednik izjavil, da bo predlog obravnavai v smislu opravilnika. Ta izrek je in-apelabel, toda dr. Ravnihar vzlic temu ni umaknil predloga, ampak ga je vzdržaval, ker se mu je videlo ne-možato, da bi zlezel pod klop pred nasilno interpretiranim izrekom nem-škega predsednika. O možatem boju dr. Ravnihar ja proti pravosodnemu ministru pričajo njegovi govori v zbornici ter njegove interpelacije, ki ugotavljajo vsako, pod tem ministrom nam storjeno krivico kot tako. Seveda, ako profesor Verstovšek išče možatosti v onem surovem, rov-tarskem tonu, ki se ga poslužuje ta poslanec in ki ž njim v resnici Ho-chenburgerju več koristi, nego ško-duje, potem bo take »možatosti« za-man iskal na strani Ijubljanskega dr-žavnega poslanca. Eno je pa čisto gotovo, da se mladočeškemu klubu in ž njim dr. Ravniharju pač ni treba učiti narodnega mišljenja in delova-nja pri — VerstovŠku. '+ Zaupnice. Klerikalci so ubog-Ijivi Ijudje. Cim dobe naročilo, da morajo skleniti zaupnice, takoj se pokore. Nič ne vprašajo čemu in nič se ne zmenijo, če bi morda tožba in dokaz pred sodiščem ne zaiegla več. Odvadili so se misliti z tastnimi gla-vami in kar kimajo. Ce bo tajništvo klerikalne stranke pridno, lahko na-bere še dosti takih zaupnic. Toda pomagano ž njimi le ne bo nič in dr. Š«ster$ič bo naposled moral ali tožiti ali izvaiati koosekvence. + Madžar o Jugoslovanih in ju-gostovanskem vprašaniu. Madžarski pisec Jos. P o g a n y je izdal nedavno tega brošuro z naslovom: »Balkanska vojna in avstro - ogrski im-perijalizem.« Knjižica, ki jo je izdala tuđi v srbskem prevodu uprava lista Slobode« v Novem Sadu, je tem bolj zanimiva, ker jo je spisal Madžar, torej član naroda, ki ni nava-jen objektivno in pravično soditi o Slovanih, še mani pa o jugoslovan-skih narodih. A Poganveva (Poga-njeva) sodba je dokaj objektivna. Tako piše o Jugoslovanih in o jugoslo-vanskim vprašanju med drugim to-le: ^Jugoslovansko vprašanje so povzročili \r prvi vrsti grehi avstro-ogrske monarhije. Zgodovina Jugo-slovanov ni ničesar drugega, kakor zgodovina velikega, neprestanega trpljenja. Jugoslovani so večinoma narod kmetski, ki se je pod vplivom zemljepisnih razmer in vsled političnih sprememb razvil v razna maj-hna plemena in narode. Kmetje ved-no teže za tem, da se iz enega naroda razcepijo v raznovrstna plemena. Kmet je vezan na grudo svoje zemlje in ne vidi mnogo dalje od meje svoje vaši. Kmetje, ki stanuiejo v -različnih krajih, se ne prilagodujejo drug drugemu, ne spaja jih na isti nači neprestano kroženje prometa in trgovine. Kmetje se novsodi razbi-jajo na razna narečja in v narodnem edinstvu jih \ zdržujejo samo skupni gospodovalni stanovi. Toda gospodo-valni stanovi jugoslovanskega naroda ne izvirajo iz naroda samega, marveč tuja gospoda mu je sedla za vrat in gospodovalni stanovi nišo samo tuji, ampak obstojajo ćelo iz mno-govrstnih tujih slojev. Zato je v teku stoletij postalo število jugoslovanskih narodičev nepreštevno in danes tvo-rijo jugoslovanski narod Slovenci, Hrvati, Šokci, Bunjevci. Bosanci, Hercegovci, Crnogorci, Srbi in Bol-gari. Na Kranjskem je bil gospodar Slovencev nemški vitez, v Dalmaciji laški trgovec, v južni Ogrski madžarski plemič, na Balkanu pa turski aga. Sele v 19. stoletju je pričel tok jugoslovanskega osvobojenja izpod tujega jarma- Srbija in Crna gora sta postali samostojni državi. Tuđi Bol-^arska. ki je nekoliko oddaljena od iugoslovanske narodne rodbine, si je izvojevala svojo samostalnost. Samo Slovenci na zapadu in Srbohrvati na vzhodu od njih še danes stoje pod tu-io oblastjo . . . Avstro - ogrsko gospodstvo nad Jugoslovani je bilo veđ-no slabo. Politični absolutizem in gospodarsko izsesavanje, to ie bilo ve-dno usoda Jugoslovanov v monarhiji. Gospodarilo se je z njimi kakor s kakšno kolonijo. Absolutizem je na vsakem koraku zaviral prirodni razvoj Jugoslovanov. Zaviral jih je, da bi se povzpeli na vrhunec industrij-skega kapitalizma. Niti na Hrva-škem, niti v Dalmaciji, niti v Bosni ni absolutistična vlada hotela ničesar investirati. In kar je industrijskih podjetij po teh pokrajinah, vse so zasnovali tuji kapitalisti. In vsa taka podjetja služijo večinoma kolonizacijski svrhi . . . To je slika gospodstva avstro - ogrskega absolutizma nad Jugoslovani v monarhiji. Gospodarsko izsesavanje in politično zatiranje, to so uspehi. Mukotrpni jugoslovanski narodi, ki so ostali siro-maki sredi kapitalistične okolice, ki se ie obogatila, so, popolnoma naravno, morali priti do prepričanja. da se morajo proti absolutizmu, ki jih cepi na toliko odlomkov in jih duši po vrsti, skupno boriti in braniti združeni v eni edinstveni in močni falangi . . .« •— Tako piše o Jugoslovanih — Madžar. K njegovim izvajanjem, ki so tuđi v drugem pogledu zanimiva, se morda o priliki še povrnemo. 4- Deželni zdravstveni svet Za redne elane deželnega zdravstvenega sveta so za dobo treh let od ministr-stva imenovani: primarij dr. Ivan J e n k o, mestni fizik dr. Otmar K r a j c, primarij dr. Alfred pl. V a -lenta in sodni zdravnik dr. Julij Schuster. Od deželnega odbora sta poslana v deželni zdravstveni svet dr. Ivan Z a j e c in dr. Ivan Plečnik. + Iz sodne službe. Pravna praktikanta gg. Josip D a v o r i č v Novem mestu in Fran Suhadol-n i k v Ljubljani sta imenovana za avskultarrta. — Clrfl - Metodov dan v Ljubljani. Odbornice C. M. ženskih po-družnic v Ljubljani so imele v soboto pod načelstvom gospe Županje dr. Franje Tavčarjeve sestanek radi Ciril-Metodovega dneva dne 5. in 6. julija. Skleniio se je, da odbornice in druge dame v Ljubljani preskrbe za to prireditev cvetke. One dame, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo so-delovati, naj darujejo cvetke. — Rodoljubi in rodoijubke z dežde, kjer ne bo cvetličnega dneva, se pro-sijo, da pošljejo za Ciril-Metodov dan dne 5. in 6. julija kolikor mogo-če veliko cvetk v Ljubljano. — Cvetke na) se pošljejo na gospo: Amalijo VVider v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št. 30. Nekaj cvetk iz Ljubljane se tuđi lahko posije na zalogo v Narodni dom. — Ciril-Metodov dan v Ljubljani. Zanimanje za to prireditev v Ljubljani dne 5. in 6. julija v korist družbi je zelo veliko. Družba dobiva tuđi z dežele dopise, v katerih se ta prireditev, ki naj bode odslej vsako leto, jako odobrava. Naše narodne dame imele so že več sej. Skleniio se je, da se ves ljubljanski okoliš ne razdeli po podružnicah, ampak se razdeli v posamezna okrožja, kakor v pretečenem letu. V okrožjih bodo zopet načelnice gospe, oziro-ma gospodične. Načelnicam bodo prideljene gospodične, katere bodo razpečavale razne cvetke; nabrani denar se bode deval, kakor lansko leto v nabiralnike. Nadejati se je, da se oglasi dosti požrtvovalnih gospo-dičen, saj je namen dovolj idealen in dobrodelen. Okrožja in načelnice se naznanijo v časopisih te dni. — Z magistrata. Kakor čujemo, bodo v prihodnji seii občinskega sveta imenovani ti - le gg. magistratni uradniki: Nagli Č za nadkontrolor-ja ; Vole za nadrevidenta, Svet-1 i n za revidenta. Boltar za pisar-niškega ravnatelja; Senčar za stavbnega asistenta in dr. Janko V r a n č i č za konceptnega praktikanta. Vodja zglaševalnega urada G u t n i k se ad personam uvrsti v VIII. činovni razred in se mu všteje 7 let izvenmagistratne službe v po-kojnino. — Zadnji teden! 2rebanie umet-niške loterije se vrši v torek. dne 1. julija t. I. Slovenci in Slovenke širom naše domovine naj bi pokupili ta zadnji teden še ostale srečke, da bo uspeh loterije časten. Sramotno bi bilo za Slovence, da bi jih ne bilo mogoče najti 20.000, ki bi žrtvovali vsak po I K za slovensko umetnost. — Slovenska umetnost. Ta me- sec je napravil na c. kr. umetno obrtni soli v Pragi zadnji izpit z najbolj-šim uspehom naš rojak. Ljubljančan. Pragotin Vahtar in je zdaj nastopil trnjevo pot slovenskega umetnika. 2e lani. povodom razkritja spomenika Janu Legi. smo imeli priliko sli-šati iako ugodne sodbe o tem mlađem umetniku, ki je izdelal reliefe za ta spomenik. Sedaj se je naselil v Opatiji in caka s kiparskim orodjem v roki, kake sadove mu prinese bo-dočnost. Ražen v kiparstvu in v ci-zelerstvu je mladi umetnik tuđi specijalist za umetno kožno cizeliranje in v tej stroki edini med slovenskimi umetniki. Zeleč mu najboljšega uspe-ha v domovini, ga obenem tuđi pripo-ročamo našemu občinstvu. — . . . r. — Gregl zmagal pri Adrija - dirki na Dunaju. V nedetjo, dne 22. juni-ja se je vršila na Dunaju kolesarska dirka Adrija, h kateri se je prijavilo 72 dirkačev. Zmagal je Fran Gregl, ki fe prevozil progo Dunaj - Brno-Dunaj. 280 km. ob dežju v 10. urah 34 : 232/z. — Gregl je štajerski Slo-venec. rodom z Brežic. Biva v Zagrebu, od jeseni je pa pri vojakih v Korminu. Lani je dobil pri poskusni dirki za olimpijske igre v Budimpešti ogrsko prvenstvo. Letos je bil prvi pri dirki okolu goriškega Krasa in Gradec - Maribor - Gradec. — Ljubljanska drž. policija. Vozniki iz ljubljanske okolice se posebno oštro pritožujejo zaradi strogosti državne policije. Vsak dan do-bimo par pišem. Mi teh pritožb ne moremo priobčevati — saj so si slu-čaji vsi podobni. Svetujemo pa voz-nikom, naj se zahvalijo klerikalnim poslancem, kajti ti so jim preskrbeli državno policijo. — Pred nevarnostjo rešeni tur-narji. Huda je pretila v nedeljo tur-naijem. ki so prišli v Ljubljani z raznih krajev in ne bile bi jih resile ne »pikelhaube« ne številni bajoneti. Ne bili bi jih dobili z batinami, marveč je bilo že vse preskrbljeno, da bi bili vsi zastrupljeni in bi pocepali, kakor podgane. Pripravljenega je bilo žanje nič manj, kakor celih 15 kg strupa, katerega so jim bili pripravili lastni narodni bratje. K sreči so pa to še pravočasno izvohali in konfiskovali — ne policijski agentje, ampak mest-no tržno nadzorstvo. Kakor mora ob takih prilikah sploh biti, so hoteli tuđi pri tem jubileju vse »stramm deutsch«. Vse je moralo biti nem-ško, gostilničar, pivo in drugo, vse v »frankfurtaricah« — ne le v troboj-nicah, marveč tuđi za njihova pre-bavila so bile napravljene te frank-furtarice (klobase), katere so naro-čili iz >pristnega« nemškega mesta Celovca, seveda od nemškega izde-lovalca, ki jih je poslal semkaj, kar 15 kg, Ko so klobasice dospele semkaj in so bile preiskane, je tržno nadzorstvo konstatovalo, da so bile že vse zelene in ko bi jih bili turnarji poaiili, bi gotovo dolgo njihovi že- ' lodci imeli spomin na jubilej in bi s6 bržkone nobenega več v Ljubljani ne hoteli udeležiti. Da odpade vsako oporekanje nemških listov, (ker krivi bi bili tega seveda Slovenci), so se, kakor zahteva zakon, vse klobasice zaplenile in je vse moral v pone-deljek nesti delavec h konjaču, turnarji so se morali pa zadovoljiti s slavnimi kranjskimi klobasami. Zapustili so naše mesto na zunaj okin-čani s frankfurtaricami, napiti nemškega piva pomešanega s slovenskimi klobasami, slavne njihove frank-turtarice so bile pa v Mestnem logu pa so ostale njih prave frankfurta-riče. — Kresovi. Snoči je bil izredna lep večer in po vseh gorah, kar se jih vidi z Ijubljanskega Grada, so goreli kresovi. Kakor smo že do kosti po-katoličanjeni, stara poganska navada le ne izumrje. — Poroka. Znani član narodno-napredne rodbine gosp. Viktor Lav-r e n č i č se je poročil z gospodično Angelo Medico. Pri tej priliki se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 41 K. Novoporočencema čestitamo! Iz Hrušice. Slavno uredništvo >:Slov. Naroda« v roke odgovornega urednika v Ljubljani. Z ozirom na notico »Prevelika skrb za občino« v Svojem listu z dne 18. junija 1913 št. 137 blagovolite prinesti v smislu § 19. tisk. zakona sledeči popravek: Ni res, da je po svojih slavnih delih prosluli Korbar iz Hrušice pri Ljubljani zopet bogatejši za eno polomilo, da je soglasni sklep občinskega sveta Čuden, ker se zatrjuje od odborni-ške strani, da o soglasnosti ni govora, da je občina obsojena na plačiio precejšnjih stroškov. Res je nasprot-no: Jakob Hlebš in Janez Pogačar sta si lastila del občinskega sveta pare. št. 1062/1 do. Dobrunje s tem, da sta dotični svet pokosila in popas-la in da ga je Jakob Hlebš zasadil tuđi z drevjem. Vsled tega je občinski odbor občine Dobrunje v svoji seji z dne 10. marca 1912 enoglasno skle-nil in pooblastil županstvo, da nasto-pi proti navedenima pot tožbe za ugotovitev občinske lastnine. Hlebš Jakob je po svojem oskrbniku pri-znai tožbene navedbe in se podvrgel zahtevku; Janez Pogačar pa je izjavil. da si občinskega sveta ne lasti. Ker je v tem oziru dosegla občina svoj nainen, ni se spuščala v dalj-no pravdo in je na prigovarjanje svaka Janeza Pogačar, Fr. Šuštar-šič tožbo proti Janezu Pogačar umaknila proti temu, da trpi Janez Pogačar svoje, občina pa svoje stro-ške. Bilježim odličnim spoštova-njem za županstvo Dobrunje Fran Korbar. župan. Iz Kamnika. Dne 18. t. m. so se šle tri osebe kopat v vodo Nevljico. Šle so po posestvu, katero ima v na-jemu klerikalen gostilničar in obč. odbornik, pa nišo na travniku napravile nobeno škodo. Ko so bili kopal-ci v vodi, je prišel neolikani kleri-kal. gostilničar in jim je zmetal oble-ko in čevlje v vodo; eden je pri tem izgubil denar iz obleke, drugemu je pa gostilničar sprehajalno palico zlo-mil in jo vrgel v vodo. Lep občinski odbornik ta možakar; po svoji oliki prav spada med crno družbo. Iz Pollanske doline. Zaradi var-nosti se pri nas do zadnjega časa ni bilo pritoževati. Le redkokdaj je biio videti, da je orožnik gnal kakega človeka v zapor in navadno to ni bil domačin. Toda odkar grade cesto s Trate na Lučne se je to spremenilo. Pri tem podjetju delajo večinoma Ijudje. ki so udani žganjepitju in se radi pretepajo. Skoro vsak dan je videti orožnika, ki pelje kakega take-ga človTeka v Loko. Zgodilo se je že, da je tak človek v gostilni kar očitno grozil s pokoljem in se uprl orožni-kom. Posebno nevarna je pot skozi Podraž na Lučne, Št. Jost na Vrhni-ko in ondotne kraje. Otvoritev omnibus - linije Bo-hinjska Bistrica - Bohinisko jezero. Dne 29. junija t. 1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero omnibus - linija. Omnibus bode vozil vsaki dan 3krat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica — hotel sv. Janez — hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tuđi trikrat nazaj v Bitrico. Vozne ce-ne so: vožnja iz Bistrice do sv. Janeza 60 vinarjev, iz Bistrice do sv. Duha 70 vin. in Bistrice do Zlatoroga 1 K. — To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila De-želna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tuđi subvenci-jonirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasan-tom izletnikom dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati na divno Bohinjsko jezero. Tuđi posamezni Bo-hinjski kraji in hoteli bodo po tej om-nibusliniji intenzivnejše zvezani med seboj. Posebno za ljubljanske izletnike je ta nova komunikacija zelo Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 142. stev. prikladna in imajo gorenfcki vlakl, k! odhajajo iz Ljubljane ob 5. uri 47 min., ob 6. uri 54 min. Čez Jesenicc v Đohinj zvezo na to omnibuslinijo. Umri }e v Oradcu vpokoleni viŠ-ji poštni kontrolor Jernej M a r J a -nović, kl je tuđi dalj časa služil v Ljubljani. N. v m. p.! Kinematograf »Ideal« NihČe na] ne zamudi ogledati si velezanimiv spored z velikansko ameriško levjo dramo »Mojstrski stre! lovca na le-ve« in pa velekomično veseloigro »Maks Športnik« z Lindrom v glavni vlogi. — Tuđi ostale točke: »Slikovita Švedska« (potovalni film), »Av-gtištin junaški tenor« (Velekomično) in »Žurnal Pathe« so prvovrstne. »Mojstrski strel lovca na leve« v Kino »Idealu«. O tem velezanimi-vem znamenitem filmu piše »Kine-matographische Rundschau« slede-če: Redkokedaj se bo imelo priliko, tako krasne leve videti pred seboj usmrtiti, kakor so te krasne živali, k! se postrele v Gaumontovi drami »Levji lovec«. To sigurno ni nikak dresurni akt. Zadnji utripi, ostekle-neiije oči mora pretresti vsakogar. To je smrt dostojanstva. Krasno! Če se vidi taka sredstva in dragoce-ne žrtve, ki se v to svrho narede, da sigurno odgovarja film resnici, mora se obcudovati to naravno resničnost filma in z občudovanjem se mora vsakdo diviti tem slikam. To so velike pridobitve. Taki uspehi imajo trajno vrednost. »Levji lovec« je pa tuđi slika, ki s svojo lepo, enostavno. a zdravo vsebino učinkuje. Ravno enostavnost dejanj začetkoma povz-uigne napetost v levji jami k elemen-tarnemu učinku. Trenutek, ki ga preživi žena levjega lovca v jami, kako pridrve živali, prihod lovca, ki ga je opozoril konj žene na nevarnost, njeni klici po pomoći in strah pred nevarnostjo. to je začetek silne napetosti, ki se sele po mojstrskih stre-lih in po zadnjih utripih levje dvojice, razreši. Ta film se priporoča sam. — Ta film predvajal se bo od danes do vstevši četrtka pri vseh pred-stavah. Prizor s ceste. Danes nekako ob pol 11. ure dopoldne se je v Slom-škovi uiici blizu \Veibla zgodil prizor, ki je vzbudil mnogo nevolje. Policijski stražnik je aretoval nekega močno pijanega človeka. Najbrž je bil ta človek tuđi nasilen in si redar ni znal drugače pomagati, kakor zo-pet s silo. Ali tuđi sila ima svoje me-ie. Redar je pijanca imel na tleh in mu je kleca) na vratu, dokler ni pri-šel drug redar s čigar pomočjo ga je uklenii. Ko ie bil pijanec že uklenjen in torej ni mogel ničesar storiti ter je le neurnno zabavljal, ga je stražnik se opetovano zagrabil za vrat in končno uklenjenega pijanca z vso silo vrgel ob tla. Ta prizor je videlo mnogo piič. Kakor uvažujemo teža-vc. ki jih imajo stražniki pri takih ciretacijah. se s to novo metodo ne bonio sprijaznili. Artist je hotel postati sin trgov-skega sluge z Dunaja 141etni Karei Knierlinger. Pred sedmimi tedni je namrec prišla na Dunaj neka akro-batska družba, ki je dečka tako na-vdusila za akrobatsko umetnost, da je prosil oceta. da mu je preskrbel potni list. potem mu pa dovolil, da srne z družbo v Nico, kjer naj bi se priučii akrobatstvu. Deček je z dru-gimi vred skakal in se nekaj časa producirah sedai je pa nenadoma iz-gubil veselje do te umetnosti ter šel na avstro - ogrski konzulat, ki ga je poslal čez Trst nazaj na Dunaj. V soboto se je oglasil pri Ijubljanskem magistratu, od koder so ga poslali dalje. Dečko je za svojo starost zelo šibek in pravi, da tuđi na Dunaju ne bo ostal. ampak hoče na vsak način biti mornar. Samo to je spakf da jo od tam ne bo mogel v sedmih tednih popihati v očetovo naročje. V mestni klavnici se je zaktalo od S. do 15. t. m. 64 volov, 5 bikov, 3 krave, 94 prašičev, 166 telet, 48 koštrunov in 87 kozličev. Vpeljali pa so 259 kg mesa, 5 zaklanih prašičev in 42 zaklanih telet. Nesreća. Včeraj je prišel na Rimski cesti št. 16 šestletni Gustav Špiletič v mizarsko delavnico, kjer je potaknil v nek stroj desno roko, s katere mu je stroj posnel tri nohte. Takoj so poklicali zdravnika, da je ponesrečenega dečka obvezal in mu olajšal hude bolečine. S trga. Danes so pripeljali na trg prve letošnje cimbore, katere so prodajali po 80 v kg. V kavarni »Central« koncertuje danes zvečer in vsak dan na novo došla dunajska damska kapela. Razne stvari. * Iz Ijubosumnosti. Spljetska „Sloboda* poroča: Pred par dnevi je izstopil iz vlaka na postaji v Solinu kmetovalec K. MUišić. V tem trenotku je proti njemu Srećko Mandić izetrelil iz revolverja več strelov. Milišić je bil težko ranjen in par ur na to umri. MtndK ]e Miltttća ftftlial radi tega, ker j€ imel ti i njegovo leno ljubavno razmerje. * Kolera. Vsled ntjnovejiih po-rotil, da te je pojavila v rtmih krnjih po Balkanu kolera, se Je vršila na Dunaju posebna konferenca in sicer v namestniitvu. Konference so se udele* žili zastopniki zdravstvene oblasti kakor tuđi zastopniki drugih uradov. Na ti konferenci se je govorilo o varnostnih odredbah proti raziirjenju kolere čez avstrijsko mejo. * Konac tkrivna ljubazni. V hotelu .Italija* v Piačenci sta se ustrelila bivši oskrbnik markija Pallavicini v Kremom Monioni in soproga stotnika Rimina iz Kremone. Imela sta že delj časa skrivno ljubavno razmerje, ki pa se je odkrilo, vsled česar sta izvršila skupni samomor. Monzonija so našli že mrtvega, Riminijevo pa so odpeljali v bolnišnico; vendar ni upanja, da bi okrevala. * Kongres proti potvarjtnju ilvil. Povodom mednarodne svetovne razstave v Gentu v Belgiji se bo vršil tam od 1.—3. avgusta t. 1. kongres proti potvarjanju živil. Napravi se posebna izložba raznih jedil in kinematografsko se bo kazalo, kako se se-stavljajo in potvarjajo razne živežne potrebščine. To je prvi kongres, ki bo razpravljal potvarjanje s socijalnega stališča, zato je posebne važnosti za zdravnike, keinike, tovarnarje, trgovce, gostilničarje itd. * Žalosten konec. Iz Budimpešte poročajo, da so našli utopljenca, v katerem so spoznali komornika vele-posestnika Ivana O s z k a r j a. Ta je izjavil, da je bil s slugo, katerega je vzel pred nekaj meseci, popolnoma zadovoljen. V pismu, ki so ga našli pri utopljencu, piše ta, da je izvršil samomor, ker ne more več živeti v teh razmerah. Utopljenec je bil svoje-časno bogat veleposestnik, piše se Vindev pl. Vinden in je zgubil ćelo premoženje s ponesrečenimi špeku-lacijami. * K napadu v Marijini soli v Bremenu se poroča nadalje, da je umrla še ena 71etna učenka Ana Ku-bickova. Učitelja Mollmana so operirali, toda operacija bo ostala bržkotne brezuspešna. Morilec napravlja strašno čuden vtisk. Nori in blazni neprestano, govori samo nekaj besedi med kate-rimi neprestano ponavlja besedo „Jezuit". Povod k temu groznemu činu je dalo baje neko pismo sestre mo-rilca, v katerem mu ta opisuje, kako težko jo je žalil oče zaradi nekega jezuitskega patra. Pismo so dobili pri rnorilcu, pod pismom je morilec pred atentatom napisal sledeče: „To so storili jezuiti*. Pravijo, da je bil Schmidt že preje blažen; zblaznel je zaradi družinskih razmer in oddati so ga nameravali že pred kratkem v blaz-nico, toda on je pobegnil. * Arettran odvetnik. Iz Berolina poročajo, da so aretirali tam odvet-nika pl. Brehmerja vsled ovadb zaradi poneverjenja in nezvestobe. Odvetnik je bil tuđi pravni zastopnik pastorja Liebeja. ki je nenadoma umri in ki je posedoval, kakor se je preje govorilo velik zaklad raznih zelo dragocenih biserov. Natančna preiskava pastorjevi smrti je dognala, da so bili vsi ti biseri j onarejeni in da nišo prav nič vredni. * Strašen zločin tnašCevalnostl. V okolici Kijeva je poklical ruski po-sestnik Piriatin 80 delavk i/ sosednje gubernije na svoja polja. D maci de-lavci in delavke so bili vslt J tega tako razjarjeni. da so zažgaii ponoći veliko šupo, v kateri so delavke pre-nočevale. Ogenj se je tako hitro raz-širil, da se ni resila niti ena delavka. Orožništvo je zaprlo 30 delavcev in delavk iz okolice. * Nočno delo mladinrkih delavcev. Evropskim vladam je bil predložen nacrt tehnične konference, ki naj bi se vršila v Bernu. Na konferenci naj bi se sklenil mednarodni sporazum glede prepovedi nočnega dela in glede njihovega delavnega časa, ki naj bi ne prekoračil 10 ur na dan. Obenem se bo obravnavalo tuđi o ženskih razmerah v raznih industri-jelnih podjetjih. Ta predlog so vspre-jele vse evropske vlade z izjemo Grske, Romunske in BoJgarske. Konferenca se vrši dne 15. septembra v Bernu. * Kaj je prinesel Jubilej cesarja Viljema II. pruskemu davčnemu ura-du. Pruski davčni urad je imel 16. junija 1913 bogat dan, katerega se bo vedno t veseljem spominjal. Ta dan je imel namreč rekordni izvanredni dohodek 163.900 mark. Ta dan so morali plačati takso za imenovanje: 3 grof je po 3600 mark, to je 10.8O0 mark, 59 plemenitašev po 1200 mark, 78.000 mark; 8 komornikov po 2400 mark, 19.200 mark; 1 podko-' mornik 800 mark; 4 tajni komerčni svetniki po 5000 mark, 20.000 mark; 11 komerčnih svetnikov po 3000 mark, 33.000 mark; I komisijski svetnik 500 mark; skupno 163.900 mark. * Ostudn« stav«. Tfc dni tta dva kmeČka fanta v vaiki goctiltii v Alten- raarktu ob kperi napravila brezini« selno ttavo. Lager ]e ujel na polju krastačo in jo prinesel v gostilno. Nato je ttavil z Lazarjem, da bo krastačo živo pojedel. Stavila sta za 10 kron in pet litrov piva. Gostje so smatrali nezmiselno stavo pijanih fan-tov za slabo Salo. AH Luger se je takoj pripravil k ostudnemu obedu in je res pojedel nekaj delov žive krastače. Pa kmalu mu je postalo slabo in ko je izpil ie liter piva, se je zgru-dil in zvijal od bolečin. Gez pol ure je bil mrtev, vkljub temu, da je bila zdravniška potnoč pri rokah. * Prevažanjt premoga po ce-vah. Nenavaden nacrt izdelujejo v Ameriki. V državi Illinois je mnogo bogatih premogovnikov, ki so pa precej oddaljeni od Železnice. Sedaj bodo napravili med premogovniki in Čikagom 45 centimetrov široke cevi, skozi katere bodo odpošiljali premog. Premog bodo pomešali z vodo. Na-peljava cevi bo 150 kilometrov dolga. Na dan upajo spraviti po ceveh 10.000 ton premoga. * Samomor zaradi preostre kritike. Iz Badena poročajo: Subreta tukajšnjega mestnega gledališča Anni Meissl se je v paTku ustrelila v glavo ter se težko ranila. Vzrok je baje ta, da je neki badenski list preostro kri-tikoval njene nastope. Njen položaj je nevaren. * Avstrijska ekspedicija na južni tečai. Na zadnji seji geografične družbe so bila poročila o avstrijski ekspediciji na južni tečaj. Ekspedicija bo odšla 2. maja 1914 pod vodstvom graškega učenjaka Feliksa Kćiniga. Odplula bo s parnikom „Deutschland*. Denarna sredstva ima družba že na razpolago in ves nacrt znanstvenega raziskavanja je izdelan. * Strahotno maščevanje. Iz Pe-terburga poročajo: V vaši Penev v guberniji Kalih so se kmetje na stra-hoten način maščevali. V vaši stanuje židovska rodbina, katere poglavar se je tožil s kmeti in je pravdo dobil. Kmetje so iz maščevalnosti zabili po-noči vsa okna in vrata Židove hiše in jo zažgaii. Osem oseb je zgorelo, le najmanjšega otroka je resila mati, ker ga je vrgla skozi okno na vrt. Otrok je ostal živ. Kmete, ki so zažgaii, so aretirali. * Železniška nesreća pri Mostaru. Kakor smo že poročali, je pri postaji Prenj skočila s tira lokomotiva osebnega vlaka. Most, vzadaj nesreče, se je porušil ter padel v Na-rento. Službeni voz in dva vagona prvega in drugega razreda sta tuđi pacila v vodo. Kurjač in finančni prokurator dr. Jaroslav Husa, oče osmih otrok, sta mrtva. Tri osebe so bile težko, več oseb pa lahko ranjenih. Skoda znaša več nego 100.000 kroj. * Ponesrečeni tlhotapcl v avto-niobilu. Ne daleč od Klatava je zavo-zil v cestni jarek avtomobil, v katerem so bile tri osebe. Avtomobilisti so pekiicali vaškega kovača, da bi voz za silo popravil. Med delom je zapazil kovač v vozu velik približno 600 kg težak zaboj, v katerem je bil sahap'n. Mož je ovadil to orožnikom. Med tem sta dva avtomobilista po-begniia, Šoferja na je kovač ustavil. ^led ruvaniem med njima je šofer ^treijai na kovača z revolverjem in &a znatno poskodoval. * NeCIoveška mati. V mali vaši-ci blizu Lvona na Francoskem je udrlc te dni policija v stanovanje neke žene, ki so jo bili ovadili njeni su-sedje. Sosedje so se namreč prepričali, da žena svojo štirinajstletno hčerko neusmiljeno muči. Ko so prišli policaji v stanovanje, je dejala žena, da je njena liči pri sorodnikih v Parizu. Vkljub tej izjavi so izvedii hišno preiskavo in Hletno dekle so res našli v prav dobro skriti luknjt pudstrešja. Ko so vlomili vrata, so dobili do kosti shujšanega dekleta, oblečeno je bilo v cunje. Dekle je pred časom podedovalo po oddalje-nem sorodniku večjo vsoto denarja, ki jo je upravljalo sodišče kot njen varuh. Mati se je polakomnila ded-ščine in je pričela hčerko na vse mo-Koče načine mučiti, le da bi prej prišla do denarja. V podstrešni luknji je imela dekleta zaprtega že nad leto dni. Za hrano ji je dajala sirova mati le zelišča. Pa mučila jo je tuđi še drugače. Ponoči jo je večkrat zbu-drfa. položila na desko in ji začela prigovarjati, da je že umrla. Pokrila jo je z rjuho in prižgala okolo tije svece. Nečloveško mater so seveda takoj aretirali, hčerko so odpeljali v boinisnico. Telefonska In brzojavna poraiila. Borca in balkanska kriza. Dtmaf, 24. junija. V borznih kro-gih sodijo danes o bolgarsko - srb-skem konfliktu selo optimistično. — Zato se Je danes do£old. borza otvo-rll© v dobrim raspoloženju. Stavka na vseučillSču. Lvov, 24. junija. Na vseučilišču in na tehnični visoki soli so danes dijaki priredili eno^nevno demon-stracijsko stavko proti imenovanju treh varšavskih profesorjev na Ivov-sko univerzo. Accurtl še vedno v ospredju na Hrvaškem. Zagreb, 24. junija. Iz krogov hr-vaško - srbske koalicije izvemo, da stoji kandidatura bivšega državnega pravdnika Milana Accurtija še vedno v ospredju vseh kombinacij. Baron Rauch, grof Khuen in dr. Tomašić se še vedno na vse pretege trudijo, prepričati ministrskega predsednika grofa Tiszo, da je Accurtijeva kandi-adtura edin izhod iz hrvaške krize. V istem smislu se trudijo prepričati dunajske kroge tuđi frankovci. Ogrska vlada proti avtonomiji Reke. Budimpešta, 24. junija. Ogrska vlada je izdala dva dekreta, tičoča se Reke. S prvim dekretom uvaja takozvano obmejno policijo na Rekl. Danes zjutraj je odšlo na Reko že 70 re-darjev s 5 častniki in mnogimi detektivi. — Z drugim dekretom se uveljavljajo za Reko in okolico stroge določbe takozvanega priseljeval-uega zakona. Zelezniška nesreča. Dunaj, 24. junija. Ljubljanski osebni vlak št. 40 je trčil v Dunai-skem Novem mestu v neki tovorni vlak. Trije vozovi tovornega vlaka so bili razbiti. Od potnikov jih je bilo 11 ranjenih, med temi ni nobenega Ljubljančana. Francoska avijatika. Duna], 24. junija. Francoska avijatika Garros in Audemars, ki sta se udeležila zrakoplov, tekme v Asper-nu, se vrneta z Dunaja v Pariz v zra-koplovnem poletu preko Ljubljane in Trsta. Dogodki na Balkanu. Rekonstrukcija Pasićevega kabineta. — Srbija se ukloni ruskemu razso-disču. — Vojna nevarnost je odstranjena. Đelgrad, 24. junija. V dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da bo Pasićev kabinet rekonstruiran. Iz kabineta stopijo vsi oni ministri, ki stoje v bolgarsko - srbskem sporu na neodjenljivem stališču. Predvsem vojni minister Božanović. Ako priđe do te rekonstrukcije, bo to pomenilo toliko, kakor, da je na Balkanu odstranjena vojna nevarnost in da se bolgarsko - srbski spor poravna mirnim potom. Pasić je v soglasju s kraljem Petrom za to. da se Srbija ukloni ruskemu razsodišču. Ruska diplomicija je v zadnjih dneh tako v Belgradu, kakor v Sofiji storila vse, da prepriča merodajne srbske in bolgarske kroge o pogubnosti bratornorne vojne in splošno se sodi, da se ji ie po-srečilo, tako Đolgarsko. kakor Srbijo, pridobiti za kompromis. Ta kompromis bi obstajal v tem, da bi se Rusija pri razsodišču o bol-garsko - srbskem sporu ozirala na bolgarsko - srbsko zavezniško pogodbo, na podlagi katere bi car Nikola] izrekel svoj pravorek glede raz-delitve osvojenega ozemija. Ražen tega in preko zavezniške pogodbe bi naj Rusija sodila tuđi o upravičenostl srbske zahteve za odškodnino za vse one službe, ki jih je izkazala Srbija preko svojih zavezniških obveznosti Bolgarski. Za te službe bi naj Srbija dobila primerno teritorijalno odškodnino. Za to odškodnino bi se naj priznalo Srbiji ozemlje, katerega meja bi naj tekla preko Velesa pod PrUepom na Ohridsko Jezero, tako da bi Ohrid ostal še srbskL — Rekonstrukcija Pasićevega kabineta se bo zelo teško izvršila, ker so vojaški krogi silno bojaželjni in ker je v danem momentu teško dobiti generala, ki bi hotel sprejeti portfelj vojnega ministra. — Kljub temu pa je upati, da bo odločil-no vplivala želja kralja Petra po mirni poravnavi srbsko - bolgarske-ga spora in beseda ministrskega predsednika Pasića, ki je v sobotni seji ministrskega sveta izjavil, da noće večer svojega življenja omadeže-vati s krvjo bratomorne vojne. Srbski komentar o bolgarski noti. Belgrad, 24. junija. (Izvirno po-ročilo.) Včerajšnja »Samouprava« komentira bolgarski odgovor na srbsko noto glede revizije zavezniške pogodbe in konstatira z največjitn začudenjem, da se bolgarska vlada v uradnem aktu sklicuje na činjenice, ki ne vetjajo. Bolgarska se sklicuje, ker ni mogoče zanikati svojih pogodbenih obveznosti o odpošiljanju 100.0CH) mož na Vardarsko bojiŠče, na sporazum med bolgarskim in srb-skim generalnim štabom, glasom katerega je Srbija pristala, da Bolgarski ni treba izpolniti onih obvez. Ta izgovor je bfez podlage. Zakaj pred vsem ^neralrti Štabi ne mbrejo in tte smejo spreminjati državnih pogodb in obveznosti o razvrščenju armad. Poleg tega ]e treba uvaževati, da so se vršili trije sestankt obojestran-skih generalnih štabov. Na prvem sestanku se nihče ni dotaknil onih obveznosti. Na drugem sestanku so Bolgari zahtevali, da se zmanjša bolgarski kontingent armade za vardarsko bojišče, toda srbski šef gene-ralnega štaba v to ni dovolil, ker k trnu ni bil pooblaščen. Vsled tega je ostal ta sestanek brez resultata. Na tretjem sestanku, ki se je vršil po razglasitvi splošne mobilizacije so Bolgari kategorično izjavili, da ne morejo nikdar poslati dogovorjenega števila svoje vojske na vardarsko bojišče. Vsled tega je Srbija morala ali odpovedati pogodbo ali se odreci vojne in osvobojenja kristjanov, ali pa prevzeti na se vso breme make-donskega bojišča in ves risiko za sebe in ogroženo bolgarsko prestolni-co. Srbija se je odločila za poslednje in morala mobilizirati 150.000 voja-kov več, kakor 400.000. — Ni res, da bi Srbija izpodbijala obveznost zavezniške pogodbe, kakor trde Bolgari marveč nasprotno je res, da se zahtevajoč revizijo poziva na naj-bolj bistvene določbe zavezniške pogodbe, ki jih Bolgarska ni izpol-nila. Bolgarska namerava napasti Srbijo. Dunaj, 24. juniia. Iz Pariza pri-haja vest, da namerava Bolgarska danes napasti brez napovedi vojne Srbijo. (Z ozirom na poročila iz Bel-grada, priobčena na drugem mestu, je ta vest zelo neverjetna. Opomba uredništva.) Bolgarsko - srbski sporazum. Sofija, 24. junija. Semka] je prt-spela ponoči vest, da Ie kompromis med Srbijo in Bolgarijo zagotovljen, Sestanek balkanskih mlnistrskih predsednikov v Petrogradu. Petrograd, 24. junija. »Riječ« javlja iz avtoritativnega vira: Ako ne nastanejo nepričakovane težkoče, je pričakovati, da se bo sestanek balkanskih ministrskih predsednikov v Petrogradu sigurno vršil. Mogoče je. da ne bo prišlo do formalne konference, marveč da bodo posamni mi-nistrski predsedniki le razvili svoje nazore in nato izjavili, da se uklonijo ruskemu razsodišču. Poslaniška konferenca v Londonu. London, 24. juniia. Včerajšnia konferenca veleposlanikov je raz-pravljala o srbski zahtevi glede tr-govskega pristanišča na Jadranskem morju in o garancijah za katoliško in mohamedansko prebivalstvo v po-krajinah, ki so jih osvojili balkanski zavezniki. Niti v prvem, niti v drugem slučaju ni prišlo do sporazuma med zastopniki tripelentente in tro-zveze. Bolgarsko - rotnunska komisija. Bukarešta, 24. junija. Romun ska komisija, ki skupno z bolgarsko določuje novo bolgarsko - romunsko mejo pri Silistriji, je sklenila sodbo o pripadnosti vaši Kali Petrovo, glede katere se Bolgari in Romuni ne morejo sporazumeti, predložiti medna-rodnemu razsodišču. Brzojavka bolgarskega ministrskega predsednika Sasonovu. Petrograd, 24. iunija. Bolgarski mnistrski predsednik dr. Danev j*e poslal ministru zunanjih del Sasonovu brzojavko te - le vzebine: »Pooblaščen sem, da se udeležim konference balkanskih ministrskih predsednikov v Petrogradu, ako se brez odlaganja izpolni samo eden izmed dveh bolgarskih pogojev. (Bolgarska pogoja sta, prvič da Srbija pripozna veljavnost zavezniške pogodbe; dru-gič, da dovoli kondominij v spornem ozemlju.) Bolgarski poslanik v Carigradu. Carigrad, 24. junija. Bolgarska vlada je zaprosila visoko porto, da fi da agerma za bivšega železničnega ministra Frangio kot bolgarskega poslanika v Carigradu. Frangia že v nekaj dneh odpotuje v Carigrad. IstoČasno bo zasedeno tuđi mesto turškega poslanika v Sofiji. Ojačenje crnogorske posadke. Medova, 23. junija. V ojačenie tukajšnje crnogorske posadke je crnogorska vojna uprava poslala sem-kaj nov oddelek 130 mož. Proti temu ojačenju crnogorske posadke je vio-žil guverner albanske provizorične vlade v Lješu protest pri mednarod-nem admiralskem svetu v Skadru. Morllci Mahmuda Šefketa paše. Carigrad, 24. junija. Danes zjutraj so na Bajazidovem trgu pred vojnim ministrstvom obesili 12 de-Hkventov, ki so bili obsojeni radi so-krivde pri umoru velikega vezirja Mahrnuda šefketa paše. Eksekuciji je prisostvovala tisoČglava množi-ca. Mrtva trupla so ostala rta veŽalih veš dćpoldne. 142. Ste*. SLOVENSKI NAROP. Stran 5. Društvena naznanila. Redni občni zbor »Glasbene Ma-ffce« bo v smislu § 7. društvenih pravi! in po sklepu odborovent v sredo, dne 9. julija ob 8. zvečer v dvorani, Vegova ulica št. 7, II. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov; 2. poroč. tajniko-vo; 3. poroČilo blagajnikovo in revizor jev; 4- volitev predsednika in 13 odbornikov; 5. slučajnosti. Društveni računi bodo ležali tri dni pred občnim zborom v pisarni na vpogled. »Sokol I.« ima dne 6. julija svoj sokolski dan. Iz skromnih pocetkov se je društvo razvilo vzlic oviram in raznovrstnim zaprekam v moćno, vsestransko delavno društvo. Vse želje društvenega upravnega odbora in odsekov pa so koncentrirane v misel: lastna sokolska telovadnica, lastni dom »Sokola I.« Tej misli zve-sto in vdano služijo vsi bratje in sestre tega društva. »Sokol 1.« je bil preteklo leto izgnan iz telovadnice, po preteku pol leta smo se mogli zo-pet vrniti — toda za koliko časa, tega ne vemo, imamo pa slabe slutnje. — Obraćamo se do svojega članstva in do vsega sokolskega občinstva, — naše delo služi koristi vseh, celega naroda — da dejansko podpirajo društvo v njegovih načnih, pri dobri volji, vztrainem delu je vse doseg-liivo! Deželna zveza kranjskih obrtnih zadmg v Ljubljani opozarja ženjene zadruge in njih elane, kakor tuđi prijatelje obrtnega stanu, da je mogoče se k banketu oglasiti le do četrtka, dne 26. junija t. 1. pri načelniku zveze gosp. Eng. Franchettiju. Na poznejše oglase se ne bo mogoče več ozirati in se v slučaju nezadostnega števila priglasitev banket opusti. Ker je pa oglašenih več obrtnikov iz daljnih krajev, je tem bolj želeti, da se banketa udeleže tuđi ljubljanski obrtniki in pa zastopniki obrtnih zadrug z de-žele. Prostovoljno gasilno društvo v Štepanji vaši vabi k veliki vrtni veselici in 251etnici. ki jo priredi dne 6. julija 1913 ob 3. popoldne pri Josipu Anžiču p. d. Soržu. Ker je društvo napredno, vabimo zavedne Ljubljan-čane, da se udeleže te veselice in da podpro s tem humanitarno delovanje naših okoličanov. Za proslavo SOletnice »Narodne Citalnice« v Kranju, katera se bo vršila 5. in 6. julija. vrše se že obsežne predpriprave. Pevski zbor pod vodstvom skladatelja g. O. Deva in g. Šmigovca imel je dosedaj že precej vaj in se vrše sedaj že skupne vaje. Damski komite deluje zelo požrtvo-valno in se je že nabrala potrebna vsota za trak. katerega bode podarilo narodno ženstvo ob tej slavnosri ĆitalniŠki zastavi. Izdajale se bodo spominske plakete in spominska knjižica, v kateri bo natančno opisano delovanje Čitalnice v 50 letih, njih častni in drugi člajii itd. Vršila se bode serenada, katere se bodo udele-žila različna društva. Sprevod bo gotovo veličasten, ker bo mesto v zastavah in okna stanovanj razsvet-ijena. Posebno slavnostno lice bodo priredbi dajali veliki transparenti pred hišo. kjer je »Narodna Citalni-ca-! Vabila in lepaki se bodo pričeli razpošiljati v prihodnjih dneh. — K slavnosti je priglašenih dosedaj že nad 10 zunanjih društev! Izpred sodišča. Kazenske ubravnave pred deželnim sodišeem. Zaradi kride ter preprečitve ru-beža je bii pri tukajšnjem deželnem sodišću dne 20. junija obsojen bivši trgovec v Siški Ludovik K o t n i k na tri mesece strogega zapora, njegova soproga pa zaradi sokrivde na en mesec strogega zapora. * * * Fzpred porotnega sodišča v Novem mestu. Tatinska družba iz krške oko-Hce. Pred novomeškim okrožnim so-diščem je te dni stala sedem oseb broječa tatinska družba, ki je več let kradla po krški okolici kolikor se je dalo. Obtoženi so bili: Anton Gorenjec (že star raož) in njegov sin Jože Gorenjec iz Dol. Dola, brata Franc in Janez Cerovšek iz Ivandola, kot so-udeleženke pri tatvinah teh štirih ju-nakov Marija Celovšek in njeni hčeri Marija in Josipina. Ta družba je izvršila nežteto tatvin. Kradla je vse, kar ji je prišlo pod roke, prašiče in panje, pa tuđi vsakovrstne malenkosti. Značilno za rafiniranost te družbe je, kako so si znali nekateri člani pomagati, da dokažejo svoj alibi. Fantje iz te družbe so namreč hodili k dekle- , tom vasovat in po teh dekletih v raz-ličnih slučajih dokazali svoj alibi. V i nekaterih slučajih pa se jim to ni posrećilo. Obsojeni so bili: Anton Gorenjec na 13, Jože Gorenjec na 14, Fran Cerovšek na 8 in Janez Cerovšek . na 2 meseca, Marija Celovšek na 14 dni, njeni hčeri pa vsaka na 7 dni. Laske slepariie na paUskem magistratu. Kakor smo že poročali, so porotniki v Rovinju obtožence laske kamore, goljufive gospodarje na pulj-skem magistratu, kljub temu, da so ti večji del krivde priznali, popolnoma oprostili. Ta obsodba je ena najbolj značilnih sodb laških porot. Obto-ženci sami so priznali veliko slepa-rij, seveda ne iz skesanosti, marveč, ker jih nišo mogli več tajiti. Pravili so, da se je uvedia proti porotnikom preiskava, ker so se pustili vplivati med preiskavo od gotovih oseb v prilog obtožencem. Dva porotnika so baje že tuđi aretirali. Nad to sodbo, ki je presenetila vse kroge, so se čudili ne samo vsi slovanski in nemški krogi, marveč je naravnost presenetila ćelo Lahe same. Proti ti razsodbi je vložil državni pravdnik ničnostno pritožbo. Ta zadeva priđe v obrav-navo pred najvišjim sodnim kasacij-skim dvorom v torek, dne 1. julija. * • * Proces proti zavarovalnici »Balkan« v Zagrebu. S\ ojeeasno smo poročali o raznih malverzacijaru ki so se pripetile pri zavarovalnici »Balkan.« v Zagrebu. Sodna preiskava proti članom direktorija bo skoro končana. Največ časa — skoro deset mesecev — so potrebovali samo sod-ni izvcdcnci, ki so pregledali vse knjige in listine, katerih je toliko, da polnijo dve veliki shrambi. Glavna obravnava se bo vršila bržkone v 4 tcdnih. Državno pravdništvo je dvig-nilo obtožbo proti vsem članom ravnateljstva zaradi kride. Poslano.) Vidim, da g. Čobal noče odneha-ti in mi vedno predbaciva >slamna-tega rnožacc. Zamorec Čobal pere svojo crno dušo vedno v »Zarii« ali oprati se ne more. Gospod Čobal, povej nam. mar ti ni bilo dokazano, da gori luč v konsumnem društvu po noči. mar ti ni bilo dokazano, da imaš ključe od konsuma. mar ti ni bilo dokazano, da nosiš zlato uro na stroške delavcev, kateri uolg je se seJaj vpisan v knjigah konsumnega društva, mar ti ni bilo dokazano, da si vze! 200 K iz blagajne konsnmne-ga društva? Dasiravno so moje priče izpovedale le, da so slisaie govoriti. Stvarno so pa dokazale le tvoje lastne priče, tvoji lastni pristaši. Ako ne bodeš iniroval in vedno tisto obrabljeno frazo >slamnatega moža po >Zarji vlačil, ti hočem posvetiti še z eno drugo, katero imam I že dolgo časa pripravljeno za tebe. za kar pa še delavci ne vedo in kar ti bode naredilo v Zagorju še malo bolj vroče tla pod nogami, kakor so že. V Zagorju ob Savi, dne 22. junija 1913. Franc Habe. • Za vsebino tega spisa je nrclnišivo ; odgovorno le toliko, kolikor do^Ča zakon. i Odprto pismo. ) BafhenbUTg. Dopisun iz Kajhen-burga se je včeraj vle^el na mo ^ prsi ! Odgovarjal bodem pozneje, vendar prosim, gospod urednik, da po'] mojim imenom ^ledeče priobčite : 1. V »Slov. Nar.« se mi r itaf da delam na vse kriplje za županskj stolec. Kdor meni dokaže, da sem jaz na migljaj komu rekel, da bi bil rad župan, plaćam mu 1000 K, beri : tisoČ kron! 2. Kdor mi pa dokaže, da delam s silo, da bi vsaj v odbor prišel, plaćam zopet 1000 kron, kot zgoraj ! 3. Kdor mi dokaže, da sem kaj slabega in tožljivega kdaj zoper gosp. Agreža govoril, plaćam zopet 1000 K. 4. Kdor mi dokaže, da sem za osnovano izbiro novih odbornikov sploh kdaj kaj agitiral in se s silo komu protivil, plaćam zopet 1000 K. Skupaj torej 4000 kron! beri: Štiri tisoč kron, — ćeravno sem revež! Mlhael Žmave, trgovec. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor dolova zakon. Pod pipajte dijaško potporno društvo „Radogoj" v Ljubljani. Umetka pisama ■arodno-napredne straike Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, ki je na razpolago vsakemu napred-nemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaskih zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-sarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v ■ zgoraj navedenih strokah, naj se i obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporocenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Krnetsko pi-sarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi uuievno je, da je pisama na razpola-go tuđi naprednim kmetskim župan-stvTom. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. junija: Uršula Javornik, vdova železniškega uslužbenca, 72 let, Gradišće 11. V deželni bolnici: Dne 19. junija: Ana Presti, livar-jeva žena, 54 let. Dne 21. junija: Marija Smole, ob-činska uboga, 69 let. Današnji list obscqa 6 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna in tisk »Narodno tiskam? . Pri ledičniti ia sečnih teoleiriSt je prepovedano uživanje piiač in jedil z dražijivimt snovmi ali ostrimi dišavami. Pacijenti se morajo iz večine držati stroge diiete in uživati mno^o mleka. Posebno preiskušena je pri tei boleznj tuđi prehrana s »Kufeke«, ki — primešan mleku — dela mleko slastnejše in prijetnejše. Kuharska knjiga »Kufeke« obsesja recepte še za raz-lična druga jedila. Toplice Laški tr^ z vrelji 38 5 C toplimi. so zdravilisle prve vrste, s prekrasno, zdravo okolico ter posebno dobrimi zdravilnimi uspehi. Uči-nek vode je v teh toplicah enak kakor v Gasteinu ali Piaiiersu v Švici. Negovanje los s FiKouonom na znanstveni pođlagi. Resnično najboljši način za |a-čenje kože na glavi in krepitev las. Steklenica stane K 2-5Đ. Za do s ti za već mesecev, Sernutalhri železnato Kina - vino Higijenični razstava na Dtmaju 1906: Državno odlikovinje in čas tu i diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša krt in je rekonvalescentom in mslokrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet ie Izborni okus. s: VeČkrat odlikovano. ;: Had 8000 idraTPt*kih »prlčevaL a I. SERRAVALLO, c. in kr. dvorai dobavile!] TRST-BarkovlJe. 87 Žitno o«ne w Budimpešti. Dne 24. junija 1913 Termin. Pšenica za oktober 1913. za 50 kg 11 25 Pšenica za april 1914 . . za 50 kg l!'75 Rž za oktober 1913 . . za 50 kg 888 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 872 Koruza za julij 1Q13 . . za M) kg 7*83 Koruza za avgust 1913 . . za 50 kp 797 Koruza za oktober 1913 . za 50 kg 748 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. VrUml kmi Imjtke fctrze 24. jonija 1113 ■•IflNM paplrll. Oeluril ! 8la?0TB* 4V, majeva renta .... 8235 8255 4-2V, srebrna rentu .... 85-35 , 8555 4V. tvttr. kronika renta . . 82*80 ! 83 — 4Vt ogr.......80-95 81M5 4i'o kranjsko đeželno posojilo —*— 94-50 4°/, k.o. češke dež. banke . 86— 87 — tptfikt. ^reCke Iz 1. 1860 «/i i . 44f5 ~ 457— M „ „1864. . ; . . 660— 670-fl tlske......279— 289 — „ tenteliske r. Izdale . i 280 — 290 — h II. ., . 248— 258-M o^rske hlpotečne . . 234 — 244 — „ don. komunalne . 472'— 482*— „ Bvstr. kreditni: . . . 474— ; 484 — „ ljubljanske .... i 64*50 6950 „ avstr.rdeč. križa . . 5375 57 75 \\ Szfllka" . .H . *. ! 2405 i 2805 „ turike......22625 229 25 f Jubljanske kreditne banke .1 ^13*— 417-— Avstr. kreditne^a zavoda . . 618 50 619 50 Dunajske bančne družbe . . 1 .508-— i 509 — Južne železnlce.....i 120 50 ( 12150 Državne žeteznfee .... 1 704 75 , 70375 Alplne-Montan.....i 926— 927-— Češke sladkorne družbe . . | 336*— 341 — Zivnostenske banke. . . . 1445*— 1455'— Vfllnte. i Cekini.....; ; . 11-42! 1147 Marke........11810 f 118*30 Prankl........i 95751 95 90 Uru......, • i' 93 25, 93 50 Rabljl.........ij 2I^. j 253 75 Visina nad morjem C06-2 Srednji zračni tlak 736 mm i čas S.tanie S« 1 :^* opazo- m*™a %■% Vetrovi Nebo 23 2.pop. 7370 2V\ si. svzh. sk. oblač. „ 9. zv. 738 3 15 6 brezvetr. jasno 24. 17.2j. 7393 111 si. svzh del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 17* 1 *, norm. 1863. Padavina v 24 urah 00 mm. Slovenci s Kranjskega imajo prednost, ._ se iščejo " za cementno tvornico na Spodnjem Štajerskem. Akordna dela ob dobrem plačilu. Ponudbe pod „3. T. 80" na upravništvo »S^ovenskega Naroda«. Elesna ženitna ponudbo. Prav kmalu se želi poročiti mlad inteligenten, soliden veleposestnik in trgovec z domače vzgojeno gospicoz dežele, ki bi imela okrog 40.0CK! imetja in zagotovi pohlevni, zdravi, 20—27 letni gospici neomadeževane mi-nulosti z veseljem do trgovine srečno prihodnjost s ■:ez 6000 letnih dohodkov. Neanonimna pojasnila in slliko prosi pod šifro „Lep značaj, neđolžno srce 2234** do 1. julija na upr. »Slov. Nar.*. Tajnost zajamčena. Dijani se sprejmejo v skrbno tudzorstvo pri rodbini 2156 Herman Hass, Turjaški trg ftt h !! 500 kron 11 Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiSčancev LonCek z jamstvenim pismom 1 krono. -— Keroeoi, Kolice (Kaschaa) L Postfacb 12/64, Ogrsko. 616 prevzame proti primernl nagradi gospodična rojena Italijanka. Ponudbe se prosi poslati pismeno na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Iialijanćčina 2238". 2233 Prve vrste tvornica eterskih olj in esenc išČ9 za L^ubljano In okolico zastopnika. Ponudbe pod „Ein^efShrt11 na anon-čno ekspedicijo 2233 Wltžek, Praga, Pfikopy štev. 33. Išče se đober in vesten g©$ti!niccir za »Narodni dom« v Podgradu, Istra. >*astop čimprej. Natančnejša pojasnila daje in ponudbe sprejema 2188 Padgradska lna&iinica in posojilnica v PoUgradu. Gostom, ki dohojsjo u Trst, 1351 se priporoča Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restauracija ulica Carradori 18 (Vogal ulice Ghega), Zagreb, Ilica 40. Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplacno. (Hrvačko) zdmvilG Drofin. revmatizem Isliias. Prospekte in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo. Brez vsakega posebnega obvestila. t Potrtega srca naznanjava vsem sorodnikom in prijateljem preža-Iostno vest, da se je naš edini oboževani sinček EICO danes, 24. junija zjutraj po dolgi mučeniški bolezni v svojem 7. letu preselil k angeljčkom v nebesa. V četrtek 26. t m. ob 5. uri popoldne izročiva našega ljubljenca k zadnjemu počitku na Viču. Liublfana-Boina dolina, 154 cesta V. ArcatllO BoalioU, c. kr. pristav, o^e Adele Bonfloli| roj. Kokalj, mati, Jolanda in Bianka, sestrići. Sprejema ztvarovanja človeškejra življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doZivctje in smrt z manjsajočimi se 12 vplačili. „SLAVIJA" .". - .s fiiitniM mapotalia banka w Pragi. -■- - -•-ImmU Imil K 5M#1.4Jl-5i - UplataM odshodmin« ia kapitali!« K 12^,257.«95-77 Po velikosti draga vzajetnni avtrovalnica oa&e države z vseskozi slovansko-nirodao upravo. laHto atuđn i Liiaiai čigar pisar ne so v lastnej banCnej hiii 1 fiUPOSal M M 11 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim 5kodam po najnižjih cenah« Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najbotjSi sloves, koder posluje. Po-Eorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 142 Stev. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. _ ■ III SUD :: Konfekcija :: za dame in deklice, blue, mođao blago, sukno, platno, garniture, preproge, ierpe, rate, pletl. ■ ■ Od o. kr. dcželnega iolskega sveta koncas. narfaljavalna a*la In dekliški penziona* - Kristina JoanowiU- Dnaa] TOL, Pfeilgasse S (vh*d Ltrcbenf *ssa). Vestna vzgoja in pouk. Poučujejo srednješolski profesorji. Velik vrt RazkoSno opravtjeno. 1982 Izvrstnc leference. PRVA KRANJSKA HUNA DROGERIJA parfumerija, fotografična manufaktura itd. Uo koncGsiionirana orodsla strapov. Ustanovljena leta 1897. Ljabljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Cemki na razpolago. P«P^B^a^a»la^B»l»"^apaap»»aaaaaaBaaa» •aaaasBBVnsv—--■■■■■■-■■■■■■■■■■■«^B^BBaB«>Ba>>*SB«pBBBBBWv>BBBBaBHBHBH*«^^aaa-^B«*«B^BS«B^SB>HHBP>^»^>«»^B^M»^B^B^B^Ba«jVB^»«IB«« Uradniško hr^nilno društvo v Gradcu »radnikom, profesorjern, učiteljem, umirovljenim itd, ob najugodnejšita pogojih. Ničpredstroškov. Večv razvidih. Hranilne vlocse se obrastuieio dnevno po 5 A! od zneskov nad n \ #| WL 1OOO kron ob 60- 1% . * 0 dnevni odpovedi: %# 4 9 od zneskov nad ■■ f 1 Ai 2000 kron ob 90- ■* WL dnevni odpovedi: %m 2 ™ Obresti se polletno prištevajo glavnici. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se spreje-majo v sfcrambo. — Razvidi in poloiaict brezplačao. Stanle vk>£: S 5,200.000. lOKtvo ladrninils delelav: 5 6.159X00. Beservni fondi in vrednostci papirfl: & 575.(M?Q. — Pojasnila daje brezplačno: Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22, :: vsak pooedeljek, sredo in petek med *, 2 3. in 3.2 4. uro popoldne. :: •^_^_^_^^^B^^^^^^iKMBBBBBBaaa«iv<«>-:aBBHB^Bia>ajnsBan>acv*«aBBajBBB^BBiaBKBiaaii^iaBaB^^aH^^^^^_^ St 12023 2204 Raspis. Ja 7(irni!iifi 7 ?pl j* y nii p 1 n n \ k i h iitfflv m luiuiiiiu l ibiCLUiiuiuuiinui tiiUiiiUi na deželni cesti Skofijica-Turjak Đa 5500 K proračun]eaa dela ia dobave se bođo oddale potom javae ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponuđbe z napovenjo eootnih cen za posamezna proraČuajeaa dela naj se predlože 9o U. juKja \. I ob 11. uri Bopsftne poBr/sanema 3c:eln?ma eBborn. Ponudbe morajo biti kclkovaoe s kolkom za eno krono, dopo-lati je zapečatene z napisom: „Pcnnd^a. za prevzetfe građbe dveh tele zebe-tonskth mostcT na det. cesii Sk3!ljica-Tnrjah". Ponudbi mora biti dodana izrecna iz-ava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po V5ej vsebini in da se jim brczpogojoo ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbri'h stroškov v gotovini ali pa V pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno razpravo. Nacrti proračun in stavboi pogoji so na ogled v deželnem stavbncm uradu (Turjaški trg št 4.) Od dež. odbora kranjskega T Ljubljani, dne 19. juni ja 1913. Ljubljana, Mart]e Ter. eesta ftt U ; (Kolizej). : E 9 ■ l ^L ^B^B l^r B^afl B^B Ljubljana, Marils Ter. cesta it U ! (EsUzel). s | Zaloga poit?a in tapetnlega blagi Zaloga spalntli ter leiltlnib sob e :: v različnih najnovejših slogih. :: P Mmntu fini pokiitio. Priznano solidno blago I tei" najnj«tje oene. D Safeaiieae trpetal iidelfcL I Olmau, dirali ii Siiki ===== različne kakovostL == Velik« izMra ^08 otroških vozičkov, nakfmMI sHL UMU iH Vodne elevatorjo ićrpa^nike u« vrtUo' za woan|ah» kakor tuđi J ftrpalnitte Ć ra vodo. ročni in 091 btrojui obrat, kfr motorne, * zrak, plin, T-«ro- ^~,r let n bencin ^ Iidcluje: najc=ne;e 'j~ L B. Rvdolf ;^ l kr. drv. iil. v Pirat. 1533 > Zavod za siie Fran IM! > Liolsiii frančiškanska a'.ica 8 priporoča pehistvd vsake vrsi* solidne izvr^itve in po n?zki ceni ¥abii®. na • J # ' v • I r. s, z n. z. v Tr&avsfs, ki se bode vrsil v četrtek dne 3 mSila IS13 ob pol 5. ur: popslti^c v uradiiih pro3to?ih v TrsOT3ja. DNEVNI RED: 1.) Prememba pravil. Ako bi ta izredni občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode v smislu § 35 zadružnih pravil isti dan, pol ure pozneje \ istih pro-Jorih in z istim dnevnim redom dru^i isredni občni zbor, ki bode sklepal brc ;pogojno. Htčelsžvo. V najsm ali i ii >: oiiis \M\ staroznana 2232 ili /. vrtom in zemljiščem v lepem kraju na Dolenjskem; pripravno za penzicniste z večjo družino. Tndl se ođaa ravno tam dobro vpeljana kouocnico z orodjem. Položiti je treba kavcijo. Onena vpra^anja pod šifro nl4ia na upravniŠtvo »Stovenskega Naroda«. v-anaBacaBai *aw aa^aiBaaaa«BK9BaMaaB«aB| Ivu li(| kpojai prve vrste Ljubljana, 2092 (■—prtM kava*«« ifcrifi1) I « •• priporoča.:: I ZllBIl ildE&BN HUi. 1 Ha«a»«B>£a«B«B«lB«B«IHB^B^MiiaVBVB^BW»WWBaNHaH!^HBVUJa^HBB«iaB«SBj«BiB^BmawHl^š^BHiM Itsclloiitktlvno termalno B<«>gpalji.$(^«3 Toplice na l^ranjskeiii Sezija od 1- maja do 1. oktobra. Postaja doleniske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.C00 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuraljriii ftr^aniu), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in DlGOVirne kopeli. Elektroterapija in masaža Rivnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178 rabi kct pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kćor ga še ne vporablja, pogreša najboijSe. errp 4P,'2o.042 I NajboGjše za zelodec. | u Ure Ja prebauo. n te Poapeiuje tek- li Pri gorečici, molenJih probave, pomanjkanju slasti ne zamudite uživati po jedi lekarnarja Schaummna ždodčno soljf| ali pastilie želodčns soli. Ti domaći zdravili sta se že JJ več nego 40 let z zanesljivim in točnim učinkom najbolje ^ obnašaii in jih tuđi zdravniki najtopleje priporočajo. — ^ Ponaredbe zavračajte in zahtevajte izrecno Scbaumanua ^^ žeiodćnc sol po K 1*50. — Razpošilja jo vsak dan po pošti od 2 škatljic naprej edlnl izdelovalec JUL. SCHAUMANN, lekarnar, Stockerau pri Dunaju Dobiva se luđi po vsefr lekarnali. Dobiva se tuđi po vseh lekaraah. Hepriineren učiaek, | S> • JL. 2202 Ravnateljstvo. Pri demoliranju Naglasove hiše na Turjaškem trgu 3209 je na prodaj vsakovrsten stresna in zidna opeka, stavbni les, kamenje za nasipanle (šuta) itd. itd. Povpraša se v pisarni .Me stavtiiaske HT i MH uliti.