leto 18881
699
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LV7. — Izdan in razposlan dne 27. oktobra 1888.
15».
Huzglas ministerstva notranjih reči od 20. oktobra 1888,
s katerim se po $.14 zakona od 30. marcija 1888, (Drž. zak. št. 33) o zavarovanji delavcev gledé kake bolezni, razznanja vzorno ustanovilo za okrajne bolniške blagajnice.
Po §u 14 zakona od 30. marcija 1888 (Drž. Zak. št. 33) o zavarovanji delavcev gledé kake bo-lczm. oklicuje se naslednje vzorno ustanovilo (statut) Zi* okrajne bolniške blagajnice.
Taaffe s. r.
Ustimo vilo
za okrajno bolniško blagajnico v.......
§■ l.
Ime, razsežaj in sedež blagajnice. Pripadnost gledd blagajniške zveze.
bolniških blagajnic okoliša zavarovalnice proti nezgodam v...................
§• 2.
Kdo je ali sine biti ud.
A. Zavarovanju podvrženi udje.
Udje okrajne bolniške blagajnice so vse osobe, katere imajo v nje okoliši delo ter morajo na podlogi gori napomnjenega zakona biti zavarovane, če niso pri kateri ostalih v §. 11 zakona imenovanih blagajnic proti bolezni zavarovane takö in za toliko, kakor piše ta zakon.
h. Imajoči pravico, biti udje.
Osobe, ki niso podvržene dolžnosti zavarovanja, imajo, dokler niso prestopile 35. leta svoje dobe ter stanujejo v okoliši okrajne bolniške blagajnice, pravico, pristopiti v okrajno bolniško blagajnico.
Poljedelski in gozdarski delavci, in tako tudi delavci domače obrtnosti, ako po §. 3, odstavkih 2 in 3 zakona, po prigovoru njihovega delodavea korporativno pristopijo v okrajno bolniško blagajnico, niso podvrženi omejenju gledé dobe pristopa.
Na podlogi določil zakona od 30. marcija 1888, (Drž. zak. št. 33) o zavarovanji delavcev gledé kake žlezni, ustanavlja se za	^ v .
°	okoliso okrajnih sodisc
•.................................okrajna bolniška
blagajnica pod imenom „Okrajna bolniška blagajnica v .	u
§• 3.
Kdaj začne kdo biti ud.
Zavarovanju podvrženi začn6 biti udje tistega dne, katerega stopijo v dotično delo.
Ta blagajnica stoluje (ima svoj sedež) v . . ..................in pripada v zvezo okrajnih
Isto velja za delavce v službo poljedelskih in gozdarskih delovršeb, kakor tudi delovršeb domače
(8lovenisoh.)
125
obrtnosti stopajoče, ki so na podlogi §>l 3, odstavkov 2 in 3 zakona pristopili v okrajno bolniško bla-gajnico.
Vse druge osobe, ki imajo pravico pristopit* v blagajnico, začn6 biti udje (istega dne, katerega se kdo pri okrajni bolniški blagajnici zglasi.
2.	Za ženske delavce:
A.	Ženske mladostne polnočne delavce s . • • ^r‘ R. Delavke s......................gl. . . • • ^r'
Ti postavki veljajo tudi, kadar zgornji čas poteče, dokler ne bodo sè strani oblastva drugače ustanovljeni.
§• 4.
Kdaj kdo prestane biti ud.
Zavarovanju podvrženi smejo, dokler delajo v okoliši te blagajnice, zarad česar morajo biti zavarovani, izstopiti iz nje samo tedaj, kadar izkažejo, da so pri kateri drugi v g. I I zakona imenovanih bla-gajnic zavarovani glede kake bolezni po meri določil tega zakona.
Dolžnosti zavarovanja podvrženi udje blagaj-nični, ki zapusté delo, zarad katerega so udje, ter ne prestopijo k takemu delu, vsled katerega bi postali udje kake druge okrajne bolniške blagajnice ali katere izmed drugih v §. 11 zakona naštetih blagajnic, ostajajo dotle udje, dokler prebivajo v kateri na državnem zbora zastopanih kraljevin in dežel ter plačujejo popolne v pravilih določene prispevke ali prinose (glej §• 9). öe katera teh osob štiri tedne zaporedoma ne opravi prispevkov, prestane biti ud blagajnice ter vsled tega izgubi pravico na to, kar bi ji blagajnica imela storiti.
blagajniški udje zgoraj omenjenih vrst. ki prispevkov ne morejo vplačati vsled tega, ker si nič ne služijo, ostanejo udje in imajo pravico na to, kar jim je blagajnica dolžna, na dotle, dokler njih pričuvni (reservni) delež (§. 19) zaleže za opravljanje polnih prispevkov, kakor so določeni v pravilih, a v vsakem slučaji še šest tednov najmanj.
Osobe, ki niso podvržene dolžnosti zavarovanja, smejo vsak čas izstopiti. Zmatra naj se, da so izstopile, če štiri tedne zaporedoma niso opravile zavarovalnih prispevkov (glej §. 9).
§• 5.
Navadna dnina.
7 sodni okraj	.	, .
aoiTniTokraje".............izvedela se je
„navadna dnina“ ter je za čas od.............. .
do...................določena tako:
1.	Za moške delavce;
A. Mladoletne pomočne delavce s..............kr.
R. Delavce s.....................gl.	... kr.
C. Delavce prirej alee s.........gl.	... kr.
§• 6.
/glasovanje pristopa in izstopa.
Delo dajoči gospodarji dolžni so zglasiti Prl okrajni bolniški blagajnici zavarovanju podvržene osobe, če stopijo k njim v delo, zadnji čas tretjega dne po začetku dela, in če izstopijo iz dela, zadnji čas tretjega dne po dokončanem delovnem razmerji-
Zglasitev, da je kdo stopil v delo, naj obseza-
1.	Ime in priimek zglaševanca;
( a) kategorijo mezde (mladostni polnočni
2.	delavci, delavci itd. glej §. 5);
( I b) vsakdanji zaslužek za delo, s katerim je bil zglaševanec vzprijet, odnosno, kateri je poprek primeren njegovemu deluj;
3.	podatke o rojstvu ;
4.	čas, kdaj je kdo stopil v delo (odnosno v okrajno bolniško blagajnico).
[Za mezdo (plačo) veljajo tudi tantijeme in naturalni prejemki; vrednost takih prejemkov računi se po povprečnih cenah, kakor bivajo v tem ali onem kraji. Pri mezdah po dogovoru (akkordu) ali z ozirom na ure dela čez čas računih je — določaje vsakdanji zaslužek — teden sè šest delovniki].
Zglasitev, da je kdo stopil iz dela, naj obseza-
1.	Ime in priimek zglaševanca;
2.	čas izstopa iz dela, odnosno čas zglasitvc dobrovoljnega pristopa v katero drugo v §. I 1 zakona imenovanih blagajnic.
Za podjetnike poljedelskega in gozdarskega dela in domače obrtnosti, ki so na podlogi §“ odstavka 2, odnosno 3 zakona, pristopili v okrajne bolniško blagajnico, veljajo za zglaševanje njihovi1 delavcev, če kateri v novo pristopi ali izstopi, določila, kakor za dela podvržena dolžnosli za'a rovanja. Zavarovanju ne podvržene osobe naj se same zglašujejo, bodi si da kam v delo pridejo ali lZ dela stopijo.
V slučaji pismene zglasitve treba je v druge’1’ odstavku zapovedane podatke popisati ter podpis” zglašujočoga se pridjati natančno adreso.
Gospodarji delo dajoči, ki dovoljno ne izpolnijo svoje dolžnosti zglaševanja, imajo — ne krateč
v §. 67 zakona omenjene kaznjivosli — dolžnost, Povrnili blagajniei ves potrošek, ki ga je ona imela "a podlogi zakonitega ali v ustanovilnili pravilih danega propisa, podpirati osobo, celö ne zglašeno ali ®toprv po obolenji zglašeno.
§. 7.
Izkaznice.
Na podlogi zglasitve storjene po §. 6 izdâ okrajna bolniška blagajnica vsakemu udu izkaznico, l'a izkaznica mora razven podatkov obseženih v zglasil niči razkazovati tudi iznos vsakdanje bol-•hščine in pogrebnih troškov, na katere ima ud pravico, in pa natančno adreso gospodarja delo dajočega (odnosno njegovo firmo) in delovršbo, dalje adreso blagajničnega zdravnika, kateremu je od odkazan.
Izkaznice se izdajö po zapored idočih številkah j®r imajo kratek posnetek pravil, ki obsega pravice »n dolžnosti udov.
Izkaznice udje sami hranijo. Ce kdo izkaznico •zgubi, mora to precej naznaniti okrajni bolniški blagajniei, ki opravi o tem potrebne poizvedbe ter Po meri njihovega posledka da' izdali dvojnik (duplikat).
S koncem vsakega računskega leta imajo delo dajoči gospodarji, če „navadna dnina“ služi v podlogo odmeri prispevkov in podpor, okrajni bolniški blagajniei z izkazom na znanje dati kake premene v kategoriji delavcev (glej §. 5), a če drug iznos '•iez.de (resnična zglašena mezda) služi za to odmero, premene v prejemkih mezde zavarovanju podvrženih °sob, katerim delo dajö.
Ta izkaz naj obseza imena in premenjene vrste delavcev, odnosno premenjene iznose mezde 1er mu je priložiti izkaznice popisanih osob. Na Podlogi tega izkaza popravi okrajna bolniška blaznica na izkaznicah iznose mezde, odmero bol-"iščine in pogrebnih troškov, in morebiti izda nove Izkaznice na mesto poprejšnjih.
§• 8-
Dohodki okrajne bolniške lilugajnice.
Oni sestoje v:
1.	tekočih prispevkih zavarovanju podvrženih bdov in njihovih delodavcev;
2.	vstopninah in tekočih prispevkih zavarovanju le podvrženih ;
3.	preodkazanih pričuvnih deležih lakih udov, ki so v okrajne bolniške blagajnice prestopile iz drugih po zakonu ustanovljenih ah prenarejenih bolniških blagajnic;
4.	kazenskih novcih in kakih drugih dohodkih:
5.	obrestih koristonosno naloženih novcev blagajnice.
Od teh dohodkov so določeni za pričuvni (reservni) zalog (§. 19, odstavek 2):
1.	prispevek, ki ga je v sestavo pričuvnega zaloga po §. 27 zakoha vsako leto uporabiti;
2.	vstopnine takih, ki niso podvrženi zavarovanju;
3.	kazenski novci (globe).
§- 9.
Visokost, prispevkov.
Prispevki se odmerjajo po oni mezdi (Ionu), ki se v podlogo jemlje odmeri bolniščine in pogrebnih troškov (glej §. 11).
Zavarovanju podvrženi udje in poljedelski in gozdarski delavci in delovršbeni uradniki in pa delavci domače obrtnosti plačujejo od vsakega goldinarja mezde v prvem odstavku povedane po dva krajcarja, in njih gospodarji delodavci polovico tega iznosa.
Za delovršbene uradnike z letnim zaslužkom čez I 200 goldinarjev, in za radovoljce (praktikante) gospodarji ne dajö nikakih prispevkov. Imenovani plačujejo iz svojega polne prispevke, to je po tri krajcarje od goldinarja, in to prvi od vsakdanjega zaslužka dveh goldinarjev in poslednji od „navadne dnine“ ustanovljene v §. 5 za mladostne delavce.
Uni zavarovanju podvrženi udje, ki ne prejemajo zaslužka za delo v novcih, naj se vvrstijo v katero v §. 5 navedenih kategorij ter nosi delo dajoči gospodar sam prispevek po tri krajcarje od goldinarja tako najdene mezde.
Zavarovanju ne podvrženi udje — izimši v 2, odstavku tega paragrafa imenovane poljedelske in gozdarske delavce in delovršbene uradnike, in pa delavce domače obrtnosti — plačujejo po tri krajcarje od vsakega goldinarja onega iznosa mezde, ki je izračunu bolniščine in pogrebnih troškov vzet v podlogo.
Razven teh tekočih prispevkov opravljajo oni vstopnino, ki jo je odmerjati v visokosti za šest tednov izračunjenega tekočega prispevka.
§. 10.
Način plačevanja prispevkov in njih zara-čunjanje.
V§. 9 omenjeni prispevki udov podvrženih zavarovanju in njihovih delodavcev plačujejo se praviloma vsak mesec naprej. Za tega del se gledé onih udov, ki svojih prispevkov ne opravljajo nepo-srednje pri okrajni bolniški blagajnici, pred začetkom plačilne dobe s plačilnim imenikom propiše iznos, ki jim ga je odvesti na okrajno bolniško bla-gajnico.
Ta plačilni imenik naj obseza:
1.	Imena dotičnih udov ;
2.	prispevek, ki ga ima vsak izmed njih posamič opraviti ;
3.	vsoto teh prispevkov;
4.	skupni prispevek gospodarja delodavca;
5.	vsoto prispevkov dotičnih udov in gospodarja.
Delo dajoči gospodar naj lakö propisani iznos zadnji čas tretjega dne po prejetem plačilnem imeniku odda okrajni bolniški blagajnici, ki mu polrdi prejem.
Gospodarji imajo na podlogi §a 36 zakona pravico, prispevke v blagajnico, ki po pravilih prihajajo na njihove delavce, o priliki pravilnega izplačevanja mezde (plače) odbijali. Gospodarji imajo dolžnost, vsakemu, ki mu dajö delo in ki je imenovan v plačilnem imeniku, če želi, pokazati ga, da pogleda va-nj.
Za poljedelske in gozdarske delavce in za delavce domače obrtnosti, ki so po 3, odstavku 2 in 3 zakona pristopili v okrajno bolniško blagajnico, veljajo glede tega, kako je plačevati in zara-čunjati prispevke, isti propisi.
Vršbeni uradniki z letnim zaslužkom čez 1200 goldinarjev, in pa radovoljci (praktikanti), dalje taki. ki niso podvrženi zavarovanju, naj svoje prispevke opravljajo neposrednje pri okrajni bolniški blagajnici, namreč vsak teden, to je vsakega pon-delka za tisti teden, ki ga začenja.
Računeč te prispevke postavlja se teden sè šest delovniki v račun.
Ako zavarovanju podvrženi in poljedelski ter gozdarski delavci in delovršbeni uradniki in pa delavci domače obrtnosti, ki so po §. 3,' odstavku 2 in 3 zakona, pristopili v okrajno bolniško blagajnico, začnd delati, ko je nekaj dni plačilne dobe že preteklo, privzeti je prispevke za ostanek plačilne dobe v prvo bodočo plačilno dobo.
M
Kadar je kdo po propisu zglašen, da je stop” iz dela, naj okrajna bolniška blagajnica prispevke, dane za ostali čas tiste plačilne dobe, vrne ali zarai poznejšega obračuna v imovino (v dobro) pripiše-
§. 11.
Kakšne in kolike so podpore.
Kot podpora bolniku dodeljuje se, dokler traj* bolezen, tudi če je posledica kake nezgode pri delà, vendar ne čez 20 tednov.
1.	od začetka bolezni brezplačilna zdravniška lečitev s porodničarsko pomočjo vred, in takô tua1 neogibno potrebna zdravila (leki) in druga terapeV' tična pomagala;
2.	kadar bolezen traja čez tri dni ter je bolnik nesposoben, prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za vsak dan bolniščine (obolevščine) po GO odstotkov A „navadne dnine“ (nadnevne mezde) [glej §. 5],
[B resnične (zglašene) dnine. Ako je ta dnina manjša od „navadne dnine“ (glej §. 5), postavlja sr v račun ta dnina, in če resnična (zglašena) dnevna mezda preseza 2 goldinarja, ta iznos];
3.	če kateri ud umrje, pogrebnih troškov dvajsetkrat toliko, kolikor iznaša prej imenovana dnina-
Porodnicam (otročnicam) dodeljevati je, kadai se porod pravilno izteče, bolniško podporo štiri tedm po njih porodu; ako je daljša bolezen posledica P°' roda, dobiva porodnica bolniške podpore tudi na dalje do najdaljšega časa, kakor je gori ustanovljen-
[Za ude, ki svojih prispevkov ne morejo plačati, ker si nič ne služijo, merodavna je v §. 5 določena „navadna dnina“ za izračun bolniščine in pogrebnih troškov. I
Ako ud, ki je že ozdravel, v osmih tednih vnovič oboli za isto boleznijo, šteje in obravnuje se drugo obolenje v oziru na izračun podpor za nadaljevanje prve bolezni.
§- 12.
Začetek pravice na podpore.
Pravica podpore začenja se za take, ki so p°^ vrženi zavarovanju, in za poljedelske in gozdarsk* delavce in delovršbene uradnike in za delavce domače obrtnosti. kateri so po S- 3, odstavku 2 ni zakona, pristopili v okrajno bolniško blagajnico, lu čas, ko postanejo udje (glej §. 3).
Za ude, ki niso podvrženi dolžnosti zavarovanja ter so dobrovoljno pristopili v blagajnico, začenja sc
pravica na podporo stoprv, ko poteče rok 6 tednov po njih zglasitvi. Ako je kdo takih že bil zbolel ta čas, ko se je priglasil, ne pristojt mu pravica na podporo niti po iztečaji teh 6 tednov.
§. 13.
Dajanje podpor.
Kadar kak nd zbolf, leči(jo) ga, ako se ne dd ozdravljati v kaki bölnici (špitalu), blagajn ični
pravnik.
Zdravniki.
Ako kak ud zbolf in se dâ lečiti po drugih zdravnikih, povrača okrajna bolniška blagajnica do-hčne troške samô tedaj, če se je to zgodilo na zaukaz ali z odobrenjeni načelstva (starejšinstva) ali kadar je nevarnost v odlogu.
Zdravila in drugi leki in terapevtični pomočki izročajo se udom na zaukaz ozdravljajočega jih olagajničnega zdravnika in na njegovo nakaznico
v lekarni (apoteki).................... . . , odnosno
dajo se drugačno.
Bolniščina se izplačuje vsako soboto za pretekli teden, če se donese bolniški list, ki ga izdaje
^dravljajoči blagujnicnl zdravnik Verulk (zaupni moz), kt ga določi načelstvo v bolnikovem stanišči.
Tak bolniški list naj obseza ime bolnikovo in s kakim delom se bavi bolnik (ključaničar, zidar, predeč itd.), ime bolezni, po tem število dni, v katerih je bolnik bil nesposoben za delo. V prvem bolniškem listu je poočititi, kateri dan je kdo zbolel, a v poslednjem tisti dan. katerega je poslal zopet sposoben za delo.
Računeč bolniščino štejejo se tudi nedelje.
Zr. bolne ude, ki se oddadb v bölnico, izdaje bölnica bolniške liste Odbivši troške preskrbovanja v bolnici izroči se takemu udu, kar ostane od bolečine.
Ako ima v bölnico oddani bolnik kaj svojcev, katerih vzdrževanje je on doslej iz svojega prislužka opravljal, mora bolniška blagajnica za oni čas, dokler se bolnik v bölnici o njenem trošku Ozdravlja in oskrbuje, plačevali najmanj polovico bolniščine.
Pogrebni troški,če kateri nd umrje, izplačajo se, kadar je donesen mrtvaški list. Troški ti se izročč ali ostavšim soprogom ali onim ostavšim za njim, katerih delo je skrbeti za pogreb. V vseli drugih slučajih opravlja okrajna bolniška blagajnica troške Pogreba do iznosa, kakor je določen v §. 11.
§• U.
Krezplacilno ozdravljanje in preskrbo vanje v bolnici.
Na mesto podpor navedenih v §. 11, pod točko
I • ci I	1	blagajni«nega zdravnika, ¥l ,
1 in 2 stopi na zaukaz ,	lečba brez
1	načelstva
plače in strežbe v bölnici in brezplačilna odprava va-njo.
Udje, ki živ0 se soprogom ali z drugimi udi svoje rodovine v vkupnem domačem gospodarstvu ali uživajo drugačno domačo strežbo, sinejo se samo, če sami privolijo, prenesti v bölnico, razven ako bi bila bolezen takšna, da bi po izreki blagajničnega zdravnika moral biti tja prenesen.
Kadar bolnik dobiva postrežbo ali dobivati mora v bolnici, ki ima pravico javnosti, okrajna bolniška blagajnica bölnici povračuje za štiri tedne troške, kar se jili je nateklo za lečbo in strežbo po poslednjem razredu. Od tega časa po-čenši zagotovljajo se samo one podpore, kakor velevajo pravila. Gledé drugih bölnic ravnati je po dotičnem pogodbenem razmerji.
§. 15.
Posebni propisi o dajanji podpor.
Za take osobe, ki so v tem času, dokler so udje, prestale biti podvržene zavarovanju, a dalje opravljajo polne prinose (glej §. 9), stopa, če ne prebivajo v okoliši okrajne bolniške blagajnice, a vendar v kateri izmed kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru, na mesto brezplačilne zdravniške lečitve in zdravil, če zbolé, za polovico povišana bolniščina. Bolniške liste takih udov naj izdaje zdravnik, ki jih ozdravlja, in to o njihovem trošku ter je občinsko oblastvo njih stanovališča poprositi, da jih overovi (poveri).
Udje, ki so si bolezen nalašč ali z okrivno udeležbo kakega pretepa ali rvanja ali s pijanstvom navlekli, smejo zahtevati samo, da bodo zastonj zdravniško lečeni in da dobivajo zdravila.
Udje, ki so okrajno blagajnico pretvarjaje se oškodovali, morajo dotle plačevati dvojne prispevke, dokler se ne založi vzrokovana škoda z večjim plačilom.
V vseh slučajih, kjer blagajnični zdravnik ali postavljeni dovernik ima za kaj misliti si, da bolezen izvira iz katerega v odstavku 2 tega paragrafa omenjenih vzrokov bolezni, naj zapiše na bolniški list dotično opomnjo.
§• 16.
Dopuščenje drugih določil gledd pristopu poljedelskih in gozdarskih delavcev in delavcev domače obrtnosti.
Na mesto določil, ukrenenih v g. 2, odstavku 3, §. 9, §. 12, g. 6 in 10, o pristopni dobi, iznosu prispevkov, času karencije za začetek pravice na podpore, zglaševanji vstopa in pristopa, o načinu, plačevanja prispevkov in njih zaračunjanja smejo se glede onih poljedelskih in gozdarskih delavcev in delavcev domače obrtnosti, ki pristopijo v okrajno bolniško blagajnieo na podlogi §a 3, odstavka 2 in 3 zakona, po g" 37, odstavku 1 zakona ustanoviti druga določila po domembah, ki se ukrenejo pod sodelovanjem nadzornega oblastva.
g. 17.
Posebna določila o delavcih, ki imajo delo samo nekaj časa.
Kadar delo dolžnosti zavarovanja podvrženih po svojem bistvu traja samo nekoliko časa ali če ga je delovna pogodba naprej omejila na krajšo dobo nego en teden, zglasiti je delavca precej po nastopu dela.
Izstopa ni treba zglaševati, če je v zglasilvi nastopa bilo povedano, koliko časa bode trajalo delo.
V ostalem veljajo gledé delavcev samo nekaj časa delo imajočih, o katerih se govori v prvem odstavku, ista določila, kakor za take, ki stalno delajo.
g. 18.
Knjigovodstvo in računski završek.
Knjige vodi okrajna bolniška blagajnica po načelih enovitega računarstva.
Z 31. dnem meseca decembra vsakega leta treba je završiti knjige in račune blagajnične ter računski završek sestaviti do 1. dne marcija sledečega leta. Završek naj izkazuje vsako posebej, namreč :
A. V dohodkih:
1.	Tekoče prispevke udov:
2.	tekoče prispevke delo dajočih;
3.	druge dohodke (vstopnine, preodkazane pričuvne deleže, kazenske novce itd.) ;
4.	obresti novcev koristonosno naloženih;
5.	kak dobiček na borsni ceni (kursu) vrednotnih papirjev;
6.	pričuvni zalog na konci prejšnjega leta.
B.	V izdatkih (troških).
1.	Plačane bolniščine (obolevščine) :
2.	troške zdravnikov in prigleda bolnikov;
3.	razhodke za zdravila, leke itd.;
4.	troške za oskrbo (postrežbo) v bölnici in troške za vožnjo v bölnico;
5.	plačane pogrebne troške ;
C.	iznos, ki ga je odpraviti v zvezni pričuvni zalog ;
7.	upravne troške;
8.	druge razhodke (izročene pričuvne deleže, odpisila na inventarji itd.);
9.	kako izgubo na borsni ceni (kursu) P1'1 vrednotnih papirjih;
10.	zdanji pričuvni zalog.
Razven tega je na tanko izkazati, kako sloji imenje in kako je naloženo.
Ako imenje sestoji iz vrednotnih papirjev, p°' vedati jih je v vrednosti po borsni ceni na konci preteklega računskega leta.
Računski završek mora biti po nadziralnei» (nadzornem) odboru (§. 28) do konca marcija pi'e' gledan (pretehtan) in glavnemu (velikemu) zboru (tj. 29) predložen v odvezo (razbremenitev).
Po izrečeni odvezi in zadnji čas do konca maja predložiti je računski završek nadzornemu oblastvu. Že je priložiti izkaze, ki naj obsezajo :
1.	stalež udov o začetku in konci računskega leta po dobnih razredih (ženske in moški), dalje število zavarovanju podvrženih in zavarovanju ne-podvrženih o začetku in na konci računskega let® po delu, s kakeršnim se kdo bavi;
2.	število teh, ki so v tečaji računskega let® zboleli, in število res izplačanih dni bolezni a) P° letih dobe (po porodnem času), b) po različnih bolezenskih oblikah in po delu, s katerim so se bavili bolniki, in naposled,
3.	koliko od teh je umrlo, ter je povedati a) dobua leta (čas poroda) in b) vzrok smrti in tlelo, kakeršno so imeli umrši udje.
Računski završek bodi dostopen gospodarjem delo dajočim in pa vsem udom.
g. 19.
Pričuvni zalog.
Za pričuvni zalog (reservni fond) okrajne bolniške blagajnice nabirati je dvakrat toliko, kolik01’ ima blagajnica poprek na leto razhodkov in, kjer j® treba, dopolniti do te visokosti.
Vsako leto naj se pričuvni zalog okrajne bolniške blagajnice pomnoži najmanj za 02 letnih pri' ppevkov v blagajnieo (prispevkov lidov in delodav-cev skupaj), z doštetim iznosom, ki je odpravljen
ha zvezni pričuvni zalog, in z letnim dohodkom od vstopnin zavarovanju ne podvrženih in od kazenskih novcev (§. 8, odstavek 2).
Dokler imenovana najmanja visokost pričuvnega zaloga okrajne bolniške blagajnice ni dosežena, ne more se po §. 30, odstavku 2 zakona, ukreniti ni znižba prispevkov ni povišba blagajnič-uih dajatev.
Ako se pokaže, dokler pričuvni zalog ni dosegel visokosti, katero mu je najmanj imeti, da letni Pomnožek pričuvnega zaloga ne doseza v drugem odstavku tega paragrafa propisanega iznosa, ali če se je vsled tega, da razhodki prestopajo dohodke, Pričuvni zalog izmanjšal pod propisano najmanjino (minimum), treba je, ako ni gotove nade, da bi se s premenami v upravi in v bolezenskem prigledu razmere dale v kratkem izboljšati, predložiti povišanje prispevkov (glej §.31, odstavek 3). Ako se dotičen ukrep tudi po tem ne stori, ko je politično deželno oblastvo blagajnico opomnilo, naj imenovano oblastvo potrebno premeno pravil (statutov) po §• 30, odstavku 3 zakona, uradoma opravi s pravno-zavezno močjo. Vendar ako bi se, da okrajna bolniška blagajnica zmore opraviti to, kar je najmanj storiti dolžna, morali prispevki zavarovanju podvrženih povišati čez zakonito največlno (maximum), '• j. čez 3 odstotke iznosa mezde računu bolniščine za podlogo vzete ter se dotičen ukrep ne stori (glej §.31, odstavek 2), pričakovati je, da politično deželno oblastvo po §. 40, točki 2 zakona, okrajno bolniško blagajnico razpusti.
čim je pričuvni zalog dorastel takö, da ima Wkrat toliko, kolikor iznašajo srednji letni troški, Ireba je ukreniti ali primerno znižbo prispevkov ali z ozirom na propise zakona §“ 9 povišbo blagajnič-uih dajatev tako, kakor je v §. 26, odstavku 2 zakona (glej §. 31, odstavek 3) poveda.no- Ako se na Pozov političnega deželnega oblastva to ne ukrene, Pričakovati je, da se uradoma premeni blagajnično Ustanovilo, kolikor je polreba.
Kadar kak ud odstopi iz okrajne bolniške blagajnice, treba je njegov delež blagajničnega pri-fuvnega zaloga, kolikor ni bil uporabljen v opravo zavarovalnih prispevkov (kakor v slučaji nepri-služka), takrat, kadar tak ud v enem letu po njegovem izstopu pristopi v kako drugo okrajno bolniško blagajnico ali v bolniško blagajnico posamezne de-luvršbe ali zadruge ali pa društva, dotični blagaj-uici preodkazati. V vseh drugih slučajih ostaja ime-Uovani pričuvni delež okrajni bolniški blagajnici.
Da se določi takšen pričuven delež, naj okrajna bolniška blagajnica na konci vsakega leta ustanovi v odstotkih razmero njenega pričuvnega zaloga, kolikeršen je, do skupne vsote vplačil, kar so jih
udje, ki ostanejo na konci leta, vplačali ves čas, dokler so bili udje.
Ako v letu, ki pride za to ustanovitvijo, nastane potreba, izračunih pričuvni delež posamnih lidov (glej odstavek 3 §a 4 in odstavek 6 tega paragrafa), velja kot takšen delež oni iznos, ki je primeren ustanovljenemu številu odstotkov od skupne vsote onih vplačil, ki jih je dotični ud opravil, dokler je bil ud.
O pričuvnem deleži blagajniške zveze in o njegovem preodkazu obseza ustanovilo blagajniške zveze tanja določila.
§. 20.
Vzprijemanje zajmov.
Kadar so zdravstvene razmere izredno (nenavadno) neugodne (n. pr. kadar se vname kaka po-deželna bolezen [epidemija]) takö, da blagajnična gotovina z pričuVnim Zalogom vred previdoma ne hode dovoljna za založbo razhodkov v najbližem času, sme načelstvo, pričakujoč poznejšo založbo po pravilnih ali povišanih dohodkih vzprijeti blagajnici na breme zajem (posodilo) do iznosa četrtletnih pravilnih dohodkov.
§• 21.
Na dolgu ostali zavarovalni prispevki.
Dolžni zavarovalni prispevki poterjavajo se po upravnem poti.
§. 22.
Nalaganje imenja.
Za nalaganje pričuvnega zaloga merodavna so določila o nalaganji otročjih (pupilarnih) novcev.
§. 23.
Pravice na povračilo.
Dolžnost okrajne bolniške blagajnice, dajati podpore v pravilih izrečene, veljâ tudi tedaj, kadar je bolezen posledica kake nezgode pri delovršbi. Ako je okrajna bolniška blagajnica v takem slučaji dala podpore za dobo, za katero podpisancu pri-stojl pravica do zavarovalnice, ki obstoji po zakonu od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, prehaja ta pravica do iznosa dane podpore, in kadar ga ta podpora doseže ali preseže, vsa ta pravica na okrajno bolniško blagajnico, ki sme sama in edina pognati se za obveljavo pravice proti zavarovalnici, ki je prešla na-njo.
§• 24.
Upravni in prigledni organi blagajnice.
Reči blagajnične upravlja načelstvo in glavni (veliki) zbor.
Poleg teh službuje kot prigledni organ nad-ziralni odbor v reččh, ki so mu v tem ustanovilu odkazane.
V oskrbovanje blagajničnih poslov smejo se vzprijemati uradniki. Nadzorno oblastvo naj jih jemlje v prisego in dolžnost.
§. 25.
Sestava in uradna doba blngnjnicnega načelstva (starejsinstva).
Blagajnično načelstvo sestoji, dokler se drugače ne določi, iz devetih udov, izvoljenih na dve leti službovanja.
Voli jih glavni zbor tako, da v ločenem (posebnem) volitvenem zboru blagajnični udje, ki imajo v glavnem zboru pravico glasovanja (v slučaji, kadar glavni zbor sestoji iz odbrancev [delegatov], od-branci po blagajničnih udih izvoljeni v glavni zbor) izvolijo šest udov iz sredine pravico glasovanja ima-jočih blagajničnih üdov a tri ude zastopniki, od glavnega zbora poslani onih delodavcev, ki dajo delo zavarovanju podvrženim Udom, ali ki so pristopili v okrajno bolniško blagajnico na podlogi §a 3, odstavkov 2 in 3 zakona.
Volijo se v eni volitvi z glasovnicami takö, da vsak volilec zapiše na eno glasovnico po toliko imen, kolikor udov mu je izvoliti.
Izvoljeni so tisti, na katere se je sešlo največ glasov. Med onimi, ki imajo enoliko glasov, razloča žreb (loz), ki ga potegne volitev ravnajoči.
Voli se pod ravnanjem dozdanjega načelstva; samo prvo voljenje po ustanovitvi blagajnice, in pa poznejše volitve, pri katerih načelstvo ni pričujoče, ravnâ zastopnik nadzornega oblastva. Kadar kak ud načelstva iz načelstva izstopi, predno mu poteče po pravilih določeni čas službovanja, opravi se v prvem glavnem zboru po tem dopolnilna volitev iz one skupine upravičenih volileev, iz katere je bil izstopivši volilec poslan v načelstvo.
ali so va-njo pristopili po §. 3. odstavku 2 in 3 za kona, do skupne vsote vseh prispevkov.
Kadar se iz te ustanovitve pokaže, da ti Prl spevki delo dajočih iznašajo znatno manj ne8° tretjino vseh prispevkov skup, treba je število za stopnikov, ki jih v načelstvo volijo blagajnični udje (na slučaj odbranci blagajničnih üdov), najdem raz merili številki primerno povišati. A takö ustanov Ijeno število udov, ki jih blagajnični udje (odnosno odbranci blagajničnih lidov) pošiljajo v načelstvo, mora se takrat primerno znižati, kadar ustanovitev pred poznejšim novim voljenjem zvršena pokaz , da vsota prispevkov od delo dajočih znatno preseza razmerno število, katero je bilo poslednji ustan vitvi vzeto v podlogo; vendar ne sme gospodarjem delo dajočim pripasti nigdar več nego tretjina vse glasov.
8- 26.
Poslovni red načelstva.
Načelstvo si voli iz sredine prvomestnika >n prvomestnikovega namestnika.
Volitev se vrši z glasovnicami in velja za dve leti'
Načelstvo imeva vsak mesec po eno redno sejo; ali prvomestnik ima oblast, razven teh po P° trebi postavljati izredne seje.
Načelstvo je sklepčno, ako je bilo vsem udom načelstva priznanjeno, da bode seja, ter je najmanj polovica njih s prvomestnikom ali njegovim n mestnikom vred prišla.
Sklepi se delajo z enovito večino glasov Pn čujočih udov načelstvenikov.
Kadar se glasovi razdelé enako na dvoje, daje razloko predsednikov glas.
Kakor predsednik službuje pravilno Prv° mestnik, a če on ne more zarad kake zapreke, nj gov namestnik.
Storjene sklepe vpisati je s pristavkom, kateii dan je bila seja in kateri udje so bili navzoči v nji, v knjigo zapisnikov in ti naj jih podpišejo.
Vsi udje načelstva službujejo brezodplatn®> vendar imajo pravico, da jim se povrnejo 6°*° troški, katere jim službovanje napravlja.
§. 27.
Tako izvoljeni ostane samo dotle v uradu, dokler bi bil čas službovanja izstopivšega še trajal.
Pred vsako volitvijo, ki pride po prvi volitvi, naj načelstvo ustanovi razmerje prispevkov, ki jih iz svojega plačajo oni gospodarji, kateri dajö delo zavarovanju podvrženim lidom okrajne blagajnice
Dolžnosti načelstva.
Načelstvu pristojt vsečiharno poslovanje *n zastopanje okrajne bolniške blagajnice izimŠi °*j® reči, ki so izrecno odkazane glavnemu zboru, on ukraae o njih.
Njegovi posli so sosebno:
1.	nadzirati pravoredno vplačevanje prispevkov ;
2.	nadzirati podpore, ki jih okrajna bolniška Magajniea daje;
3.	izvajati prigled gledé bolnikov v zmislu določil tega ustanovila, sosebno [postavljati može dovernike in] določati, za koliko naj se v kazen podajo prispevki takim udom, kateri so okrajno bolniško blagajnico — pretvarjaje se — oškodovali ;
4.	koristno nalagati razpoložne novce;
5.	postavljati zdravnike in služnike bolniške blagajnice in dajati jim navodila;
6.	predlagati poročilo o danem računu in računski završek (sklep) in pa staviti predloge glavnemu zboru, kakor načelstvu velevajo pravila;
7.	priobčevati poročilo o računu in računski završek udom in delo dajočim;
8.	priobčevati nadzornemu oblastvu poročilo ° računu, računski završek in posledek pretehtavanja tega završka.
Prvomestnik ali kadar njemu kak zadržek brani, prvomestnikov namestnik naj bolniško blagajnico zastopa oblastvom in tretjim osobam nasproti, skli-etlje in ravnâ glavni zbor ter zvršuje njegove sklepe.
S- 28.
Nadziralni odbor.
V prigled poslovanja izvoli glavni zbor vsako leto nadziralni odbor, bi sestoji iz šest udov, dokler se drugače ne določi. Od teh volijo v glavnem zboru po štiri glasujoči blagajnični udje (odnosno odbranci blagajničnih udov) a po dva voli zastop gospodarjev delo dajočih. Ako se pozneje dogodi (glej §. 25) kaka premena v številu zastopnikov obeh volilskih skupin, namreč blagajničnih udov in delo dajočih v načelstvu, bode primerno premeniti tudi sestavo nadziralnega odbora tako, da bode vsaka 'zmed obeh volilskih skupin zastopana v nadziral-nem odboru po istem razmerji, kakor v načelstvu.
Voljeni se v neposrednje sledečem letu po njih službovalnem letu ne smejo vnovič izvoliti.
/vanje nadziralnega odbora je, čuti nad natančnim izpolnjevanjem ustanovila bolniške blagaj-nice, občasno preiskovati knjigovodstvo, proštevati (skontrovati) blagajnico, pretehtovati računski završek in o tem, kar je našel, poročati glavnemu zboru.
Odbor ima pravico, udeležiti se načelstvenih sej s posvetovalnim glasom ter na podlogi enoglasnega sklepa sklicovati glavni zbor.
§. 29.
Glavni zbor.
Redni glavni (veliki) zbor sklicuje načelstvo meseca............., a izreden po potrebi, a vsa-
kega je treba najmanj osem dni popred sklicati z razglasom, kije izdat v listu imenovanem v §. 33, in pa z oglasom pribitim po občinah okoliša okrajne bolniške blagajnice. V vabilu dati je na znanje razpravne predmete glavnega zbora.
Glavni zbor sestoji:
(1) ' (2)
a)	iz samosvojnih bla- a) iz odbrancev, ki jih
gajničnih udov	samosvojni blagaj-
nični udje izvolijo na dve leti ;
b)	iz zastopnikov, ki jih na dve leti izvolijo delo-
davci, kateri zavarovanju podvrženim udom
okrajne bolniške blagajnice dajö delo, ali kateri so pristopili v okrajno bolniško blagajnico
po §. 3, odstavku 2 in 3 zakona.
♦
Za slučaj (2):
Blagajnično načelstvo določi število odbrancev pred vsako njih volitvijo po skupnem številu blagajničnih üdov.
Število odbrancev naj iznaša 40, kadar je čez 300 in do 400 blagajničnih udov.
Kadar je več blagajničnih üdov nego 400, naj prihajata na vsakih nadaljšnjih 100 blagajničnih üdov po dva nadaljšnja odbranca. Pri tem računu ni ozirati se na drobce pod 50, a z drobci čez 50 naj se postopa takö kakor sè 100.
Odbranci se volijo po občinah (občinoma); koliko odbrancev naj volijo blagajnični udje vsake občine, to določi pred vsako njihovo volitvijo načelstvo po razmerji blagajničnih üdov, kar jih je v vsaki občini, do skupnega števila odbrancev, najdenega takö, kakor se je gori reklo.
Za oba slučaja (1) iu (2):
Število zastopnikov, ki jih delodavci prvič volijo za glavni zbor, določa se takö, da pripade delo-davcem najprej tretjina glasov v glavnem zboru.
(Sloveniseh.)
126
Pred vsako poznejšo volitvijo, ako se je v razmerji med prispevki, ki jih delodavci daj6, in med vsemi prispevki skup nastala znatna premena, ustanovi načelstvo število zastopnikov delodavcem po tem razmerji, pri čemer je vendar paziti na to, da ne sme delodavcem več nego tretjina glasov v glavnem zboru nikakor pripadati.
Volijo se ti zastopniki občinoma tako, da delodavci vsake občine v okoliši okrajne bolniške bla-gajnice, ki imajo volilno pravico, volijo po toliko zastopnikov, kolikor jim se jih odmeri po razmerji njih števila do skupnega števila zastopnikov, ki se ustanovi za vsak slučaj posebej.
Voli se pismeno ter je reč blagajničnega načelstva zaukazati in izvesti volitve.
Izvoljenci prejemajo od blagajničnega načelstva izkaiznice, ki naj jih pokažejo, ko pridejo na glavni zbor. Delo dajoči imajo pravico, dati se tako o vo-Ijenji zastopnikov, kakor tudi v glavnem zboru po svojih delovršbenib uradnikih zastopati, kakor veleva §. 18. zakona.
8. 30.
Poslovi in poslovni red glavnega zbora.
Sklepanju glavnega zbora se pridržavajo;
1.	volitev načelstva ;
2.	volitev nadziralnega odbora;
3.	volitev udov razsodišča po §. 32 ;
4.	premene ustanovilnih pravil;
5.	ukrepanje o letnem poročilu načelstva in njegova odveza;
6.	pogon za obveljavo zahtevov, ki blagajnici izvirajo proti udom načelstva ali nadziralnega odbora iz njihovega uradovanja, in volitev onih, katerim se dâ nalog potegniti se za te zahteve ;
7.	sklepanje o razdrtižbi (razpuščenji) blagaj-nice, pod pridržkom odobrenja po oblastvu.
Ako glavni zbor ukrati odvezo načelstvu, voliti je novo načelstvo, katerega delo bode, poslovanje prejšnjega načelstva preiskati, ako je treba, poprijeli se potrebnih zakonitih korakov proti istemu in o tem prvemu glavnemu zboru, ki bode po tem, poročati.
Glavni zbor je sklepčen, kadar je pričujočih najmanj 30 izmed vseh po ustanovilo zvanih, udeleževati se glavnega zbora.
Kadar jih ne pride toliko, poklicati je v štirih tednih drugi glavni zbor z istim dnevnim redom, kateri je sklepčen brez ozira na število pričujočih'
Sklepi se delajo z nadpolovično (absolutno) večino oddanih glasov.
Kadar se glasovi razidejo enako na dvoje, veljâ ono mnenje, za katero je glasoval predsednik.
§. 31.
Posebna določila o premenah ustaiioviliiil' pravil.
Za sklepanje o kaki premeri ustanovilnih pravil, iziinši zakonito dopuščene premene prispevkov, m za sklepanje o razpuščenji blagajnice potrebna j" večfna od dveh tretjin oddanih glasov najmanj-Zakonito dopuščene premene prispevkov —iziinši slu-čaje v naslednjih odstavkih omenjene — potrebujejo samo absolutne večine.
Prispevki, kolikor obremenjajo zavarovanj" podvržene ude, smejo se čez tri odstotke mezdnega iznosa, računu, bolniščine v podlogo vzetega, v namenu, da se založi zakonita najmanjša potrebščina v zavarovanje bolnikov, povišati samo tedaj, kadar to sklenejo v glavnem zboru tako zastopniki prispevke dajočih delodavcev, kakor tudi zastopniki blaga)" ničnih udov (odbranci) — po tem ko je vsaka skupina posebej posvetovala se in posebej glasovala, in sicer če se to o glasovanji ene, kakor tudi druge skupine sklene z večino treh četrtin od vseh pr'" čujočih,
Povišanje prispevkov čez dva in do treh odstotkov mezdnega iznosa v podlogo vzetega računu bolniščine v tem namenu, da se dodelé storitve čez zakonito najmanjo mero idoče, in pa znižanje pr" spevkov ali povišanje blagajničnih dajatev v slučaju ki ga v misel jemlje §. 19, odstavek 5, morajo gl"v' nem zboru skleniti takö zastopniki prispevke dajočih gospodarjev kakor tudi zastopniki blagajničnih im°v (odbranci), po tem ko je vsaka skupina posebej P°' svetovala se in posebej glasovala, in sicer, če se 10 o glasovanji ene, kakor tudi druge skupine sklene z nadpolovično večino glasov od vseh pričujočih.
Naposled sme se razmerje med prispevki, k* jih dajo zavarovanju podvrženi udje, in med pr1' spevki delo dajočih gospodarjev, na korist prV11 imenovanih premeniti samö tedaj, kadar to v gl"v' nem zboru popped ukrene zastop delodavcev in n" to zastop blagajničnih üdov, po tem ko sta oba zastopa vsak posebej posvetovala se in posebej ghm°'
vala, in sicer, če to v enem kakor drugem glaso-vanji sklene nadpolovična večina glasov.
§. 32.
Razsodišče.
Razsodišče sestoji iz petih udov, od katerih v glavnem zboru tri volijo blagajnični udje (od-branci) in dva vsi deležniki glavnega zbora na ieto dnt.
Udje razsodišča volijo iz svoje srede s prosto večino glasov prvomestnika.
Udje razsodišča ne sinejo pripadati ni načelstvu ni nadziralnemu odboru.
Razsodišče razloča:
1.	o prepirih med zavarovanimi osobami in blagajnice načelstvom o podpori, ki jo kdo zahteva ;
2.	o pritožbah proti naredbam blagajničnega hačelstVa, s katerimi se takim udom naloži povišano dajanje prispevkov (glej §.15) v kazen za to, ker so — pretvarjaje se — blagajnico oškodovali.
Take pritožbe je pognati v roku 14 dni po vročbi razloke blagajničnega načelstva.
Razsodišče razloča s prosto večino glasov.
Kadar kateri ud razsodišča izstopi iz razsodišča, predno mu poteče čas službe, kakor ga določajo ustanovilna pravila, volijo mu ostali udje razsodišča nadomestriiku za ostanek službene dobe.
§. 33.
Oglasi.
Vsa oznanila, ki se tičejo blagajnice, sosebno vabila k volitvam in glavnim zborom, oznanila računskega završka in o premenah ustanovilnih pravil, o premenah v iznosu prispevkov in dajatev, v sestavi načelstva itd. oglašajo se v .... novinah.
§. 34.
Hazpuščenje okrajne bolniške blagajnice.
Kadar se blagajnica razpusti, uporabiti je inienje, kar ga je, najpred v opravo dolgov, če jih je kaj, in v založbo zahtevov podpore, ki jih je kdo pred razpuščenjem že pognal.
Ostanek, kolikor ne preseza zakonite mere pričuvnega zaloga, razdeli se razmerno med one bolniške blagajnice, v katere pristopijo dozdanji udje razpuščene blagajnice.
Ako na to ostane še kaj prebitka v imenji» odkazati ga je v ono blagajniško zvezo, v katero je spadala razpuščena blagajnica.
§- 35.
Državni nadzor.
Blagajnica je podvržena državnemu nadziranju po okrajnem glavarstvu ...... (magistratu
v . . . . . ) po določilih zakona.
(Priloga.)
N a v o d,
kako rabiti vzorno ustanovilo za okrajne bolniške blagajnice, kadar se sestavljajo ustanovilna pravila takim blagajnicam. in kako zvrševati določila teh pravil.
Izmed določil vzornega ustanavila so nekatera takšna, ki se na tanko skladajo z določili zakona o zavarovanji delavcev proti kaki bolezni, to je, ki niso nič drugega nego navedenja zakonitih določil, a nekatera zopet takšna, ki jih je zmatrati samo za primere izvedenega zakona, ker je zakon bodi sploh ali vsaj znotraj določenih mej činiteljem v napravo ustanovilnih pravil zvanim prepustil ustanoviti jih, kakor se njim vzvidi.
Dočim se določila prve vrste po svoji bitni vsebini brez premene morajo vzprijeti v vsako posebno ustanovilo, bode v oziru na določila druge vrste delo činiteljev, ustanovila narejajočih pretehtati, smejo li se ta določila gledé razmer, ki veljajo v vsakem posebnem slučaji, neizprernenjena vzprijeti, ali pa morajo li se rečena določila prenarediti in kakö, morebiti pazeč na zakonite meje, kjer so posebej ustanovljene. V vzornem ustanovilo napo-mnjeni paragrafi zakona o zavarovanji proti boleznim zaznamenavajo se kot „§§ zakona“. Paragrafi vzornega ustanovila navajajo se kot „§§“ brez nadaljšnjcga zaznamenanja.
Posamnim paragrafom pridajo se neslednje opomnje :
K §. 1.
Razsežnost in sedež blagajnice določa politično deželno oblastvo na podlogi §.12 zakona.
Po §, 39 zakona spadajo vse okrajne bolniške blagajnice, ki bivajo v okoliši ene zavarovalnice gledé nezgod, v eno zvezo. Tukaj bode torej imenovati sedež dotične zavarovalnice proti nezgodam.
K §. 2.
Po §. 4 zakona imajo politična oblastva I. stopinje pravico, osobe, katere v slučaji obolenja imajo najmanj za 20 tednov pravico na oskrbo in zdravniško lečitev v rodovini gospodarja delo dajočega ali na nadalšnje izplačevanje plače ali mezde, z njihovim privoljenjem — pretehtavši stanje stvari — oprostiti od dolžnosti zavarovanja.
Določilo, da dobrovoljno v okrajno bolniško blagajnico pristopivše osobe morajo stanovati v okoliši okrajne bolniške blagajnice, izrecno ne stoji v zakonu, a razodeva se vendar iz besedila §1 15, točke 4 zakona, po katerem imajo baš omenjene osobe pravico, v okrajno bolniško blagajnico (ne: v neko blagajnico, in nemški :	der Bezirks-
krankenkasse) to je : v okrajno bolniško blagajnico ustanovljeno za okoliš nih stanovališča.
Gledé poljedelskih in gozdarskih delavcev in delavcev domače obrtnosti smejo se po propisu §a 37 zakona ukreniti tudi druga določila.
K§. 3.
Tudi določila v tem paragrafu ukrenena v oziru na poljedelske in gozdarske delavce in delavce domače obrtnosti moči je po §. 37 zakona premeniti.
K §. 4.
Določila tega paragrafa izhajajo iz občno za-veznih ukazil §“13 zakona. Gledé roka v odstavku 3 postavljenega za nadaljšnje prejemanje podpor, kadar si bolnik ne more nič prislužiti, gre opomniti, da se ta rok. če slučaj tako nanese, utegne tudi podaljšati.
K§. 5.
Po §. 7 zakona ustanavlja .navadno dnino“ delavcev, kakeršni so po navadi in ki so podvrženi zavarovanju, politično okrajno oblastvo občasno za vsak sodni okraj, zaslišavši može dovernike in morebiti dotični okrajni odbor.
Ako se okoliš ene okrajne bolniške blagajnice razsteza čez več sodnih okrajev, prizadevati si je, kolikor bode moči, da se postavijo enotni stavki mezde (Iona) in samo. kjer zarad bitnih različnosti v razmerah mezde ni moči določiti enotnih stavkov, naj se „navadna dnina“ za vsak sodni okraj posebej ustanovi. Prvo ustanovitev mezdnih stavkov (po-
stavkov) in čas. doklej naj veljâ ta ustanovitev, vzpn-jeti je v ustanovilo.
Gledé karegorij, za katere je ustanoviti „na‘ vadno dnino,“ določa zakon samö v obče, da jo je treba za moške in ženske, za mladostne in dorasle delavce posebej ustanoviti.
Ima li se vzeti gori primeroma navedena ali pa kaka druga razdelitev, n. pr. razdelitev po določenih letih delavčeve dobe, prepušča se presoji posebnih razmer v vsakem posamnem slučaji.
K §. 6.
Gledé točke 2. podatkov prepisanih za zgla-sitev gre opomniti, da naj se alternativa A tedaj vzprejme v ustanovilo, kadar računu bolniščine m pogrebnih troškov „navadna dnina“ služi v podlogo* dočim se med oklepaja djana alternativa B uporablja tedaj, kadar se resnična dnina postavlja kot merilo odmeri bolniščine in pogrebnih troškov (glej §.11).
Med oklepajema stoječe določilo gledé izraču-njanja mezde merodavno je samo tedaj, kadat' dnina, katero kdo res prejemlje, služi za podlogo podpor.
Za poljedelske in gozdarske delavce in za delavce domače obrtnosti, smejo se v oziru na zglaše-vanje ukreniti tudi drugača določila (glej §• ^ zakona).
Zglaševanje izstopa koga takega, ki ni podvržen zavarovanju, nima važnosti, ker ima v tem slučaji isto veljavo kakor izstop iz okrajne bolniške blagajnice sam. Ako se plačevanje prispevkov ustavi a izstop ne zglasi, uporabljajo se določila g. 4, poslednjega odstavka, o tem, kdaj prestane kdo biti ud
K §. 7.
Neogibna potreba je, da so v ustanovilu ukrenena določila o tem, kako je udom moči izkazati* da so udje okrajne bolniške blagajnice. Za tega delj predlaga se v tem vzornem ustanovilu izdatba izkaznic (glej dotični obrazec v prilogi). To je p*'aV prosto gledé zvrševanja ter se zarad tega priporoča* a vendar ne brani nikakor poprijeti se kakega drugačnega določila.
Kadar kdo izgubi izkaznico, bode okrajna bolniška blagajnica samö poizvedela, kar je brezuvetno potrebno, namreč praviloma na to stran, je li on, ki zglašuje izgubo, la, za katerega se zglašuje* ter se dâ izvesti z najprostejšiini pomočki (da se pogleda v zapiske blagajnične, da se dovpraša del° dajoči gospodar itd.); ter mu, če ni pomisleka* izroči dvojnik (duplikat) izkaznice. Te duplikatt! bode posebno zabeleževati in dotične spiske priobčevati zdravnikom in morebiti tudi lekarnam. Na izgubo izkaznice sme se v ustanovilu postaviti tu m neka kazen.
Določilo poslednjega odstavka o pregledovanji dnin na konci vsakega računskega leta uporablja se, kadar se „navadna dnina“ (§. 5), kakor tudi tedaj, kadar se drug iznos mezde (resnična, zglašena dnina) jemlje v podlogo odmeri prispevkov in podpor (bol-hiščine in pogrebnih troškov).
Zlasti za poslednji slučaj ima ta odstavek svojo pomembo. Okrajna bolniška blagajnica ne more se namreč zarad otežkočenja računov ozirati ha vsako premeno dnine, ki se je v teku računskega leta prigodila s tem, da se kdo na višji prislužek pomakne ali da se mu zniža. Mari več primerno je, •'ačuneč podpore in prispevke za prvo računsko leto po zglasitvi, gledali na zglašeno dnino, a za naslednja leta na dnino, kakor se je na konci vsakega poprejšnjega računskega leta v čisto djala, tako, da
711
dnina in vsled tega odmera bolniščine in pogrebnih troškov, kakor tudi prispevki vsakega uda v teku enega računskega leta ostanejo neizpremenjeni.
§. 9.
Dočim je v vzornem ustanovilu določena sred-njina, to je premija, ki se brez ozira na leta dobe posamnih udov odmerja v enako visokih odstotkih mezde računu podpor (bolniščine in pogrebnih troškov) v podlogo služeče, smejo imeti prispevki udov tudi po posamnih letih dobe ali dobnih razredih svoje stopinje.
Naslednja tarifa izračunjena je po štirih dobnih rezredih.
Potrebni prispevki biagajničnih udov.
Razpredelnica I.
Dnina, vzeta v podlogo odmeri bolniščine (v krajcarjih)	Doba (leta) uda, ko pristopa v blagajnico							
	do 40. leta		od 41. do 50. leta		od 51. do 60. leta		čez 60. leto	
	Potrebni prispevki biagajničnih üdov							
	v odstotkih mezde	na teden v krajcarjih	v odstotkih mezde	na teden v krajcarjih	v odstotkih mezde	na teden v krajcarjih	v odstotki li mezde	na teden v krajcarjih
BO	2-2	4	2-5	4'/*	3	51,4	3	5‘/z
35	1-9	4	24	5	29	6	3	6 V*
40	1-9	4*/*	2-3	5'/z	2-1	6Vz	3	7 Vz
45	T8	5	22	6	26	7	3	8
50	1-7	5	2	6	2 5	77z	3	9
55	1-7	5 V*	2	6 V*	24	8	2-9	9'/z
60	1-5	5 V*	1-9	7	24	8i/z	2-9	10*/*
65	15	6	1-9	7Vz	2 3	9	2'8	11
70	1-5	6 '/*	1-9	8	23	9'/z	2-8	12
75	1-5	6'/z	1-8	8	2 3	10	2-8	12 Vz
80	1-5	7	1-8	8‘/z	2-3	11	2-7	13
85	1-5	7 V*	1-8	9	23	nv*	2-7	14
90	1*4	7'/z	1-8	9Vz	2-2	12	2-7	14i/z
95	1-4	8	1-8	10	2-2	12‘/z	2'7	15i/z
100	1-3	8	1-8	10Vz	2-2	13	2-7	16
110	1-3	9	1-7	11	21	14	2-7	17 V*
120	1-3	9V,	1-7	12	2'1	15	2-6	IS*/*
130	1-3	10	1-7	13	2-1	16	26	20
140	1'3	10 v.	1-6	13'/z	2-1	17 Vz	2-6	21*/*
150	1-3	H V.	1-6	14i/z	2'1	18*/*	2-6	23
160	1-3	12	1-6	15 ‘/3	2	19 V*	26	24 V*
170	1-2	12 V.	1-6	16	2	20 '/3	2-5	25 */z
180	1-2	13	1-6	17	2	21i/z	25	27
190	1-2	14	1-6	18	2	23	2-5	28 i/z
200	12 "	14*/z	1-5	18 Vz	2	24	2-5	30
V zgornji tarifi dano določilo prispevkov po stopinjah dobe zaslužuje v obče prednost v vzornem ustanovilu obseženemu enakemu prispevku po odstotkih nasproti, če se hoče inanja potrebščina za ude ki stojé o ustanovitvi okrajne bolniške blagajnice, odnosno o pristopu vanjo v mlajših letih, v poštev vzeti. Razven tega mora se v ustanovilnih pravilih ustanoviti, da je prispevek delodavcev enak polovici potarifnih prispevkov onih udov, kateri imajo delo pri njih.
Prispevki te tarife so vendar izračunjeni samo za zakonito najmanjo mero blagajnične dajatve (GOodstotkovmezde za bolniščino, 20-dnevno mezdo kot pogrebne troške)(„ v tem smislu, da je moči v podlogo določbi prispevka in bolniščine vzeti takö navadno dnino, kakor tudi res potego-vano (zglašeno) dnino. Ako se ti stavki vzprej-mejo v ustanovilo, ne morejo se te najmanje dajatve dotle prestopiti, dokler zakoniti pričuvni zalog ni popolnem sestavljen. A če se prispevki določajo brez ozira na stopinje dobnih let ter vseskozi v vzornem ustanovilu obseženi srednji stavek prispevka udov z 2 odstotkoma vzprejme, smejo se predpolagaje ugodne zdravstvene razmere in eko-nomno upravo — sosebno, če ima blagajnica povečini mlade ude, že tedaj, ko se ustanavljajo okrajne bolniške blagajnice, določiti v ustanovilih večje storitve znotraj maksimalnih mej, ki jih določila §. 9 v zakonu postavljajo.
Prispevek udov po ti tarifi ne raste v večjih razredih mezde v enaki, nego v manjši razmeri, ker se samo bolniščina in prispevek za pogrebne troške povišujejo v enaki razmeri kakor mezda, dočim potrebščina za zdravniško pomoč in zdravila ostaja enakšna, in ta potrebščina, kakor se razumeva samo ob sebi, pri manji mezdi je bolj občutna. — V do-tična ustanovila treba je samo one razrede mezdne tarife o prispevkih vzprijeti z ustreznimi stavki, ki pri dotični okrajni bolniški blagajnici kdaj veljajo, odnosno ki so v §. 5 ustanovil navedeni.
Še je opomniti, da je po §. 25 zakona potrebno v ustanovilu navesti mero prispevkov v odstotkih mezde, a da se vendar za praktično rabo okrajne bolniške blagajnice priporoča določiti prispevke üdov na teden v krajcarjih in da se sme takö ravnati.
Uporaba zgornje tarife v določbo prispevkov udov po dobnih razredih koristna je sosebno tedaj, kadar je ozirati se na vsakokratno premeno dnine (znižbe ali povišbe).
Dokler je ud še v tistem razredu dobe, kamer je spadal ta čas, ko je pristopil v okrajno bolniško
blagajnico, bode višji ali nižji dnini primerno tedensko vplačilo določiti iz razpreglednice I kakor za vstopno dobo.
Tudi kadar se dnina zniža o času, ko ud spada že v višji dobni razred, bode nižje tedensko vplačilo vselej vstopni dobi, a nižji dnini primerno odine>' jati po razpredelnici II.
Kadar se ud pomakne na višjo dnino ü času, kadar spada v višji dobni razgred nego je bil o času pristopa, treba je drugače postopati-Prispevki odmerjajo se tedaj ne samo po višji dnini, nego tudi z ozirom na višjo dobo let (starost). V to služi naslednja razpredelnica II, katero je, kadar se v zgornji tarifi obseženi stavki prispevkov po ustanovilu postavijo, tudi v ustanovilo vzprijeti.
llazpredeluica II.
Vsakdanji iznos mezde, za katerega se ud više pomakne (v krajcarjih)	Leta (doba) uda ta fias, ko se je v mezdi više pomaknil		
	41 du 50 let	51	60 I čez 60 let let	1				
	Potrebna povišba prispevkov udov v blagajnico		
	Na teden v krajcarjih		
5	Va	Vi	V2	„
10	1	1	IV2 __
15	lVi	1V|	2
20	1 V»	2	3
25	2	2i/a	8V1	
30	8V«	31/2	4
35	3	4	5
40	8«/»	41/2	öVz	.
45	4	5	6V2	
50	4	6V1	7
55	4j/2	6	7V2_
60	5	6V«	8V2 „
65	6%	7	9
70	6	71/2	10
75	6	8	IOV2 _
80	«V*	9	11
85	7	»Vi	12
90	7 Va	10	12 Vi	
95	8	10V1	131/2 __
100	8Va	11	1	14	_	
Primer: Ako bi bil kateri ud pristopil v okrajno bolniško blagajnico v dobi 35 let in z dnino P° 80 kr., dolžan bi bil vplačati vsak teden po 7 ki-
ali 15 odstotek od mezde. Vzemimo da je v 10 letih Po tem vsakdanja mezda tega uda povišana za 20 kr., Uftel bi on po razpredelnici II, dobi 45 let primerno, ,Jd lega časa počenši vsak teden za 1 y8 kr. več v okrajno bolniško blagajnico, torej-8 y2 kr. ali l-4 odstotek od zdanje vsakdanje mezde (1 gl.) plačevati. Bolniščina in pogrebni troški bi se torej odmerjali od te dnine.
Ako bi se ta ud v dobi 62 let pomaknil v mezdi više za 30 kr. na dan, imel bi odslej na leden 12J/2 kr. ali l-6 odstotek od dnine po 1 gl. 30 kr. vplačevali.
Za take, ki niso podvrženi zavarovanju, treba je — uporablje razpredelnici I in II — določiti v usta-novilih, da morajo blagajnične prispevke izračunjene po obeh razpredelnicah opraviti s prikladom od 50 odstotkov, ker delodavci lakih, ki niso podvrženi zavarovanju, zakonito niso dolžni za-nje dajati prispevkov.
Uporabljaje razpredelnici I in II treba je dalje v ustanovila vzprijeti določilo, da je za ude, ki so 'z kake druge okrajne bolniške blagajnice ali iz katere po zakonu o zavarovanji glede bolezni ustanovljene, odnosno prenarejene delovršbene, zadružne ali društvene bolniške blagajnice pristopili v okrajno bolniško blagajnico, odmerjaje njihova bodoča vplačila na podlogi preodkaza pričuvnega deleža postopati tako. kakor tu niže stoji.
1.	Kadar je bil pričuvni delež preodkazan ves, kolikeršen je, merodavna je za odmero teh vplačil ona doba (starost), v kateri je ud pristopil v bolniško blagajnico, kamer je doslej spadal.
2.	Ako bi se iz pričuvnega deleža, ker je dotičnik bil poprej nesposoben si kaj prislužiti in za ves čas, dokler je nesposoben, prispevki uda v blagajnico opravljali, če torej pričuvni delež ni ves, kolikeršen je, preodkazan okrajni bolniški blagajnici,
treba je od časa, ki ga je kdo kot ud prebil pri blagajnici, kateri je dotičnik doslej pripadal, v račun vzeti tolikšen del, ki je do vsega tega časa odkar je ud bil, v istem razmerji, v kakeršnem je preodkazani iznos pričuvnega deleža do iznosa vsega pričuvnega deleža.
Primer: Kadar bi se pričuvni delež, izra-čunjen od prejšnje bolniške blagajnice, vsled tega, da so se prispevki uda, ker si ni mogel nič prislužiti, bil umanjšal do polovice, in če je ud v prejšnjo bolniško blagajnico vplačeval 10 let, pokazalo bi se, da vračunljiv čas udstva za bodoče prispevke iznaša baš 5 let, to je, za ta ud bilo bi vplačila v okrajno bolniško blagajnico odmeriti po dobi za 5 let mlajši.
Vstopnina za take, ki niso podvrženi zavarovanju. navedena je po najmanji meri, kakor je po §. 13, točki 5 zakona postavljena, a sme se primerno nevarnosti obolenja ali krajevnim okolnostim še više določiti.
Na posled gre še za to, da se povč, katera določila se morajo vzprijeti v kako posebno ustanovilo, če se imajo prispevki udov odmerjati po stopinjah dobe.
Ako n. pr. za katero okrajno bolniško blagajnico veljajo samo mezdni razredi od 30 kr., 60 kr. in 1 gl., imelo bi se „o visokosti prispevkov“ (§. 0 vzornega ustanovila) ustanoviti naslednje:
„Prispevki se odmerjajo z ozirom na dobo, v kateri kak ud pristopi, in po oni mezdi, ki se jemlje v podlogo odmeri bolniščine in pogrebnih troškov (glej §. 11).“
„Udje zavarovanju podvrženi, in poljedelski in gozdarski delavci in pa delavci domače obrtnosli, ki so v okrajno bolniško blagajnico pristopili na podlogi določil §' 3, odstavka 2 in 3 zakona, plačujejo svoje prispevke po naslednji tarifi.“
Razpredelnica 1.
Dnina v krajcarjih	Udje, pristopivši v dobi:							
	do 40 let		od 41 do 50 let		od 51 do 60 let		čez 60 let	
	plačujejo zapoved:							
	v odstotkih dnine	na teden v krajcarjih	v odstotkih dnine	na teden v krajcarjih	v odstotkih dnine	na teden v krajcarjih	v odstotkih dnine	na teden v krajcarjih
30	2-2	4	2-5	41/s	3	572	3	572
60	1-5	5'/2	1-9	7	2'4	8V2	2-9	1072
100	1-3	8	1-8	io‘A	2-2	13	2-7	16
„Kadar se dnina (vsakdanja mezda) poviša ali zniža, treba je. dokler je ud še v onem dobnem razredu, kamer je spadal ta fias, ko je pristopil v okrajno bolniško blagajnico, višji, odnosno nižji dnini primerno tedensko vplafiilo dolofiiti iz zgornje razpredelnice 1 kakor za vstopno dobo. Tudi kadar se sniža dnina o takem fiasu, ko tisti ud spada že v višji dobni razred, gre nižje tedensko vplafiilo uda vsegdar odmeriti po razpredelnici I. primerno vstopni dobi, a nižji dnini.“
„Kadar koga pomaknejo v višjo dnino ter se to zgodt o fiasu, kadar tisi ud spada v višji dobni razred nego o fiasu pristopa, treba mu je višji prispevek odmeriti ne samo po višji dnini, nego tudi z ozirom na višjo dobo. V to služi naslednja tarifa:
Razpredelnica 2.*)
Iznos vsakdanje mezde, za katerega se je udpomakuit više. (V krajcarjih)	Leta,ki jili je imel ud, ko"se je više pomaknil		
	41 do 50 let	51 do 00 let	fiez HO let
	Potrebna povišba prispevkov na teden (v ki ajcarjih)		
30	2 Va	3'/*	4
40	3%	*72	572
70	H	772	10
			
„Tedenski prispevek, ki ga je dolofiiti udu, ka teri se je v mezdi više pomaknil, najde se, fie se dozdanjemu tedenskemu prispevku po razpredelnici 2 odmerjeni prispevek došteje.“
„Delodavci v drugem odstavku omenjenih lidov plačujejo polovico prispevkov, ki jih dajö udje.“
„Za delovršbene uradnike, ki služijo na leto 1200 gl., in pa za radovoljce (praktikante) delodavci ne opravljajo nikakih prispevkov. Imenovani plafiujejo iz svojega v razpredelnici 1 in 2 dolofiene prispevke s prikladom od petdeset odstotkov, namrefi prvi od vsakdanjega prislužka od 2 goldinarjev in poslednji od „navadne dnine“, ki je v §. 5 ustanovljena za mladostne delavce“.
„One zavarovanju podvržene ude, ki za svoje delo ne vlefiejo prislužka v novcih, vvrstiti je v eno
*) Pri primeroma vzetih treh stavkih dnine od lil), HO, 100 kr., mogofie je sarmi, da se kdo v mezdi više pomakne za iznose navedene v prvem stolpci zgornje razpredelnice. Samo po sebi se razumeva, da gre pri drugih stavkih dnine poviške po njih mogofie v prvi razpredelek razpredelnice 2 vpisati in v druge razpredelke primerne stavke potrebnega povišanja prispevkov iz razpredelnice If vpostaviti.
izmed kategorij, ki so navedene v §. 5, ter mor* prispevke po razpredelnici 1 in 2 s prikladom ° petdeset odstotkov vred delo dajofii gospodar sam nositi.“
„Zavarovanju ne podvrženi udje — izim-1
2.	odstavku tega paragrafa omenjene poljedelske m gozdarske delavce in vršbene uradnike in P'1 delavce domafie obrtnosti — plafiujejo v razprede nicah 1 in 2 stojefie prispevke s prikladom od pet deset odstotkov vred. Razven teh tekofiih prispevk°v dolžni so opraviti vstopnino, ki jo je odmerja v iznosu za 6 tednov izrafiunjenega tekofiega Prl spevka. “
„Pri takih udih, ki pristopijo v okrajno bolniško blagajnico iz katere delovršbene, zadružne a društvene bolniško blagajnico, merodavna je tedaj» kadar je dotifina bolniška blagajnica prifiuvni de e
ves, kolikoršen je, preodkazala, za odmero b°
dofiih vplafiil ona doba, v kateri so taki udje pri^0 pili v bolniško blagajnico, kateri so do zdaj Pr'P® dali. Ako bi se iz prifiuvnega deleža, ker je doti nik bil poprej nesposoben si kaj prislužiti in za ves fias, dokler je nesposoben, prispevki uda v blagajn^0 opravljali, fie torej prifiuvni delež ni ves, kolikerše® je, preodkazan okrajni bolniški blagajnici, trebaJ od fiasa, ki ga je kdo kot ud prebil pri blagajnik' kateri je dotifinik doslej pripadal, v rafiun vzeti ton šen del, ki je do vsega tega fiasa odkar je ud bi ■ v istem razmerji, v kakeršnem je preodkazani mn°‘ prifiuvnega deleža do iznosa vsega prifiuvnega deleža.“
K §. 10.
Kar se lifie ustanovljenja plafiilne dobe pr' spevkov, pušfia zakon po polnem prosto v0jl Bode li zgornjo ali drugo krajšo ali daljšo plafiim0 dobo propisati v uslanovilu, sodi se po meri do i nih razmer za vsak slufiaj posebej. A da se upr®^ ljanje uprosti, želeti bi bilo vsekakor, da se P spevki naprej plafiujejo, in v tem slufiaji naj izvolijo kar je mofii dolge dobe za opravo Prl spevkov.
Dolofiilo o tem, kako naj se pobirajo prispev 1 v blagajnico, mora biti prepuščeno načelstvu, kako' se njemu vzvidi, in načelstvu bode se ozirati Prl tem na krajevne razmere. Sosebno je gledati na 1°' da se pobiranje hitro in varno (gotovo) zvršuje, ob enem na to, da se delavcem v tem ne delaj večje nadlege, nego je potrebno, da se doseže namen' V največ slučajih utegne se priporočati pobiranjeP° blagajnifinem obhodniku in to s plačilnim imenik01® (glej dotifini obrazec v prilogi). Ta bi po tem ne i® drugega delati, nego hoditi po prispevke, ka ^ kateri dospè, ter preoddajati plačilni imenik, katerem pripiše prejemno potrdilo.
K §. 11.
Alternativa A predstavlja zakonito najmanjino v izmeri podpor, ki naj jih okrajna bolniška blagajna dodeljuje (glej §. 6 zakona). Te podpore smejo Se po meri določil paragrafov 9 in 14, odstavek 2 zakona, tudi više postaviti in raztegniti. (Glej opazbe k §■ 9).
Kot primer takšne povišbe zmatrati je tudi •bed okli'pajema stoječo alternativo B, pri čemer je v®ndar dodati opomnjo, da se sme pridržati besedilo §*9, a sosebno ondi uravnano mero odstotno prispevkov.
Razteg zavarovanja proti kaki bolezni na bolehni, ki nastajajo vsled nezgode pri delu, ustreza 8“ 65 zakona.
Med oklepajema stoječi predposlednji odstavek 'egu paragrafa vzprijeti je v ustanovilo samb tedaj, kadar se je izvolila alternativa B.
K §. 12.
Čas karencije ustanovljen tukaj na šest tednov Za ude, ki dobrovoljno pristopijo, dä se premeniti zhotraj mej, ki so v §. 22 zakona postavljene.
K §. 13.
Uredbo zdravstvene službe sploh, sosebno oddajanje v bolnice, postavljanje stanovitnih blagajnah zdravnikov, na slučaj povprečno ali drugačno Plačevanje zdravniških troškov, sklepanje pogodeb 2 lekarniki, optiki, bandažisti itd. preudarjati je po raznovrstnih krajevnih (pomestnih) razmerah ter f|aj se po tem ukrepljejo namenu primerne uravnave.
V takih krajih, kjer ni javnih lekaren, bode dotle, dokler blagajniška« zveza (§. 39 zakona) ne "stanovi lekarne, naročati blagajničnemu zdravniku, d» bode iz lekarne, ki jo sam doma ima, bolnikom Pravila dajal.
Bolniške liste izdaje pravilno ozdravljajoči kolnike blagajnični zdravnik, kateremu je naročiti, da naj bolezni imenuje tako, kakor je propisano v obrazci II za statistiko bolezni.
Ker se vendar izdajanje Lakih listov mora omogočiti tudi v takih slučajih, kjer ne more precej travnik priti, kakor n. pr. v goratih krajih ali zarad Velike daljave, bode potrebno, z ozirom na krajevne 'azinere v posamnih slučajih za izdajanje bolniških dstov kakö drugače poskrbeli, ter — recimo — v ustanovilu zaukazati, da gre naznanilo o obolenji 1,1 vnovičnem ozdravenji precej poslati načelstvu
blagajnice ali pa doverniku, ki ga je morebiti načelstvo v stanovališči bolnika postavilo zarad pri-gleda o bolnikih.
K §. 14. »
Kakor se razumeva samo ob sebi, more oskrbovanje o trošku blagajnice imeti mesto samo v takih bölnicah, kjer je vsakdanja oskrbnina nižja ali enaka bolniščini, ki jo daje okrajna bolniška blagajnica.
Določila ustanovil, ki se tičejo oskrbe bolnikov in prigleda o bolnikih, uprostijo se, kadar do-tična okrajna bolniška blagajnica sama ali v zvezi z drugimi okrajnimi bolniškimi blagajnicami (§. 39 zakona) ustanovi bôlnico.
K §. 15.
Okrajni bolniški blagajnici bode kazalo, — da se pazi kake prevare sè strani Udov imenovanih v odstavku 1, — z dotičnimi bolnike ozdravljajočimi zdravniki pobogati se in sploh, bodi Z občnim določilom v ustanovilu ali po naredbi načelstva za vsak slučaj posebej ukreniti one poskrbe, s katerimi se utegne ubraniti kaka zloraba.
Določilo o večji dajatvi (glej §. 35 zakona) v slučaji pretvarjanja (simulacije) vzprijelo se je tukaj samo za primer ter se smejo — sestavljaje ustanovilo — napraviti kake druge naredbe.
Sploh določila tega paragrafa niso zavezljiva (obligatorna) ter morajo v posamnih slučajih razmere pokazati, kaj se vzvidi koristno ustanoviti, kadar se delajo ustanovila.
K §. 17.
Gledé tu ukrenenih določil o takih zavarovanju podvrženih, ki kje samo nekaj dni delo imajo, vzkli-cuje se na §. 37 zakona.
K §. 18.
Uradnik ali službovatelj, ki mu je izročeno knjigovodstvo in računarstvo okrajne bolniške blagajnice, naj piše tudi bolezensko statistiko, propisano v tem paragrafu.
Obrazca za to statistiko obsežena sta v prilogi. Obrazec 1 je popisovati za moške in ženske posebej.
K obrazcu 11 je reči, da je namenjen za trojno vrsto poizvcdeb in da ga je torej v 3 primerkih popisati, kajti 1. primerek ima namen, razkazati, koliko jih je obolelo, 2. primerek, koliko dni se je
(älovuiiibüh.)
127
bolniku izplačalo, in 3. primerek, koliko bolnih je v tečaji leta umrlo za navedenimi boleznimi.
K §. 19.
Ako se v ustanovilna pravila, ki jih je sestaviti, vzprejmejo ali pozneje določijo ne najmanje dajatve, nego večje storitve okrajne bolniške bla-gajnice ter se pokaže zarad nedovoljne založbe pri čuvnega zaloga neogibna potreba v založbo njegovo pravilom primemo kako poskrbeti, utegne se ta namen doseči ali s povišbo prispevkov, kakor se piše v odstavku 4, ali pa sè znižbo blagajničnih dajatev do zakonite najmanjine ali s kombinacijo obeh naredeb.
Po §. 27 zakona treba je nabirati pričuvni zalog, da ga bode najmanj dvakrat toliko, kolikor iznaša poprek letni razhodek (potrošek).
V §. 19 vzornega ustanovila vzet je za najve-čino (maximum) pričuvnega zaloga trojni letni razhodek. Ta naj večina se sme ustanoviti tudi v drugem, dvojni letni potrošek vsekakor presezajočem iznosu, ki se sme tudi na podlogi občasne (periodne) cenitve po veščakih določiti.
O določevanji pričuvnega deleža prepisanem v odstavku G dodaje se naslednja opazka: Pričuvni delež naj se določa takö, da se na konci računskega leta poistini najpred pričuvni zalog, koliko ga je, po tem skupna vsota onih vplačil, ki so jih s koncem leta ostajajoči udje opravili ves čas, dokler so udje.
Pričuvni zalog okrajne bolniške blagajniee je — kakor je znano vsečiharno imenje blagaj-nično, kar ga je s koncem leta.
Vplačila udov, kateri na konci leta še pripadajo blàgajuiei, treba je ustanoviti, kakor stoji tu niže. Vzemimo, da je blagajnica baš začela svoje delovanje.
pričuvnega zaloga. Ako n. pr. pričuvni zalog iznaša od tega ostanka 10 odstotkov, je pričuvek, ki se ima preodkazati gledé odstopajočega uda v bodočem roku 10 odstotkov od tega, kar je dotični ud vplačal. Na konci bodočega računskega leta došte-jejo se k ostanku omenjenemu zgoraj, ki je bil zabeležen, dohodki iz prispevkov od udov preteklega leta in se odbijejo od le vsote oni prispevki, kar so jih v preteklem izstopivši in umrši udje vplačali, odkar so bili udje.
Primer: Prvi računski završek okrajne bolniške blagajniee je oglašen.
Iz njega se vidi, da je imenja na konci ustanovitvenega leta 2G4 gl. 30 kr., in dohodkov bla-gajnice iz prispevkov, ki so jih dali udje, 1040 gl-
Tu gre, kakor se je gori reklo, za to, da se izračunijo ona vplačila, ki so jih s koncem lria ostavši udje opravili blagajnici, odkar so njeni udje.
Denimo, da sta do konca leta umrla dva uda. Eden njiju je plačeval na teden po 10 kr. in je Im baš 9 tednov blagajničin ud. Prispevkov, ki jih Ie dal ta ud, odkar je bil ud, po tem takem je 10x9 = 90 kr. Drugi ud, kije umrl, plačeval je 7 tednov po 8 kr. prispevka na Leden, torej skupaj 56 kr. Vsa vplačila umrših udov iznašajo torej 1 gl. '46 kr.
Recimo dalje, da je izstopilo 14 udov. Vplačila njihova, odkar so bili udje, bila so za vsak slučaj posebej izračunjena, kakor zgoraj, in sestavljajo 12 gl. 50 kr. skupne vsote.
Po tem se dohode vsota onih vplačil, ki so jih s koncem leta ostavši udje opravili, odstevši 1.64 -+" 12-50 = 13 gl. 96 kr. od 1040. Kot ostanek se po tem pokaže: 1026 gl. 04 kr. Da se zdaj določi, koliko goldinarjev pričuvnega zaloga prihaja na 100 goldinarjev tega ostanka, rešiti je tristavjfQ-1026 04 : 10 = 264 30 : x. Tu predstavlja a; količino, ki se išče.
Na konci prvega leta bode v svojem računu kazala, koliko je imela dohodkov v prišpevkih udov.
V teku leta so (ta neki udje izstopili, neki odmrli. Torej se mora najti, kaj je vsak izstopivši ali umrši ud vplačal, dokler je bil ud.
Za tega delj ni treba drugega, nego prispevek takega uda sè znanim časom, dokler je bil ud, množili (multiplicirati.) Ali to se ne razgleduje stoprv na konci računskega leta, nego je primerneje, storiti to brž, čim kdo izstopi ali umrje. Potle na konci leta ni treba drugega, nego od prispevkov, ki so jih udje res vplačali, odbiti prosto iznos tako zabeleženih vplačil vseh izstopivših in umrših udov. Ostanek je skupna vsota onih vplačil, ki so jih udje na konci leia ostajajoči opravili ves ta čas , odkar so udje, in zdaj je lahko najti odstotno razmerje do
Dobi se torej :
x —
264-3 X 100 1026 • 04
= 25 gl. 76 kr., t. j. na
100 gl. vplačila udov prihaja 25 gl. 76 kr. prič'|V' nega zaloga, ali zgoraj iskano odstotno razmerje je-25-76 odslolkov.
Po tem se izračunja pričuvni delež uda, k* izstopi v bodočem računskem letu in katerega p11" spevki so bili za ves čas, odkar je ud, n. p>'- Iia 7 gl. 30 kr. določeni takö:
Pričuvni delež =
7-3 X 25-76
100
■= 1 gl. 88 kr.
Ako bi se s koncem drugega računskega lela imenje s 540 gl. in vsota v teku teka leta od ddov prejetih prispevkov z 2200 gl. izkazala, treba 9
bilo, da se določi gori tanje omenjeno odstotno razmerje, ki velja za tretje računsko leto za izračun pričuvnega deleža izstopajočih udov, najpred sešteti:
1026-04-+-2200 = 3226-04 gl.
Od te vsote odšteti je po tem ona vplačila, katera so v teku preteklega leta umrši in izstopivši udje opravili, ves ta čas, odkar so bili udje.
S pomočjo, tako najdenega ostanka in pričuvnega zaloga okrajne bolniške blagajnice izkazanega s 540 gl. dobi se s podobno tristavko, kakor zgoraj, koliko goldinarjev pričuvnega zaloga prihaja na 100 gl. vplačila udov.
K §. 23.
Ta paragraf ustreza določilom §. 65 zakona. K §. 25.
Gledé sestave načelstva (starejšinstva) paziti je na naslednje stvari:
Gospodarjem, ki dajö delo zavarovanju podvrženim udom okrajne bolniške blagajnice ali ki so Va-njo pristopili po §. 3, odstavku 2 in 3 zakona, pristoji pravica na zastop v načelstvu, ki ga je odmeriti po razmerji prispevkov, ki jih oni iz svojega plačujejo, do skupnih prispevkov, t. j. do prispevkov üdov in delo dajočih skupaj, a vendar ne srne nigdar iznašati več nego tretjino glasov. (§. 18 'zakona.)
Iz prvega poda se, ker so delodavei po §. 34 zakona dolžni tretjino od prispevkov v blagajnico, potrebnih za njihove zavarovanju podvržene delavce, iz svojega opraviti, razmerje prispevkov, ki jih opravljajo delodavei, do skupnih prispevkov tako, da delodavcem pripade v zmislu zakona zastop v načelstvu s tretjino glasov. Zatorej so se v vzornem ustanovilu v številu udov načelstva — ki je v ostalem samö za primer vzeto, — glasovi tako razdelili, da sta se dve tretjini glasov odkazali blagajničnim udom in ena tretjina delodavcem. Za izravnanje razmerja glasov, ki utegne biti potrebno v zmislu zakona, poskrbelo se je z ukazano povišbo zastopnikov blagajničnih udov. Ako bi se torej n. pr. pri poznejšem ustanovljenji prispevkov pokazalo, da prispevki delodavcev sestavljajo samb petino od vseh prispevkov, — premena razmernega Števila, ki utegne nastati vsled pristopa udov zavarovanju ne podvrženih, — imelo hi se izravnanje glasovnega razmerja izravnati po naslednjem načinu :
S 3 ustanovljeno število zastopnikov delo dajo-čth gospodarjev ostane stalno, a sestavlja zdaj zgornjemu razmerju ustrezno samo petino skupnega števila načelstvenih udov, katero po tem iznaša 15.
Na blagajnične ude prihajajo zdaj štiri petine tega skupnega števila, torej 12.
Ako pri poznejšem ustanovljenji razmerno število raste na korist delodavcem, da se vzdigne n. pr. na dve petini, doseže se izravnanje pri prvi bodoči volitvi s tem, da se število zastopnikov blagajničnih udov zniža na 6.
Zdaj bi namreč zgornje razmerno število naneslo takö, da delovcem dve petini in blagajničnim udom pripadejo tri petine.
A ker vendar delodavei po zakonu ne smejo imeti nigdar več nego tretjino glasov ,v načelstvu, sme se število zastopnikov blagajničnim udom samo do na 6 znižati, takö da skupno število udov načelstva iznaša vnovič 9. Razmerje zastopnikov obeh volivskih skupin se ne bode dalo v vsakem slučaji številčno na tanko razmernemu številu ustrezno ustanoviti.
Tudi ustreza popolnem nameram zakona, samo tedaj prenarediti kaj, kadar se razmerna številka prispevkov takö premeni, da gre po zakonitih določilih nakloniti blagajničnim udom povišek za en glas v načelstvu. V ostalem smejo imeti mesto tudi druga določila o sestavi načelstva ter je moči sosebno izravnanju glasovnega razmerja, ako postane potrebno, ustrezati s tem, da se ukaže število zastopnikov delo dajočih gospodarjev znižati. Katero število načelstvenih udov hode ustanoviti, morajo pokazati posebne razmere. Ako slučaj takö nanese, sme ustanovilo tudi propisati, da se volijo nastop-niki iz vsake volilske skupine.
Zastopniki blagajničnih udov v načelstvu morajo biti izvoljeni iz njih srede (§. 16 zakona) ; delodavei smejo izvoliti tudi druge osobe.
Jeli čas službovanja načelstvu ustanoviti na dve leti ali na daljši čas, to bode razločiti, kadar se bode delalo ustanovilo. Vsekakor utegne biti pri-lično, ne določati predolge dobe službovanja blagaj-ničnemu načelstvu.
K §. 26.
Imajo li se določila poslovnega reda načelstva oprostiti ali še obširneje določiti, zavisno bode od razsežnosti poslov in drugih razmer, a vsekakor bode za pravoredno zapisovanje sklepov načelstva poskrbeti in utegne najbolje bili, da se služba zapisnikarja izročf računarju okrajne bolniške blagajnice.
K §. 27.
V točki 3 med oklepajema stoječe določilo odpada, če se v §. 13, odstavku 4 opusti postaviti može dovernike za zvrševanje prigleda gledé bolnikov.
K §. 28.
Za zastop delodavcev v hadziralnem odboru velja po §. 18 zakona isto merilo, kakor za njihov zastop v načelstvu.
Torej se mora dosledno sestava nadziralnega odbora premeniti tedaj, kadar se premeni sestava načelstva.
K §. 29.
„Samosvojni“ so oni udje brez razločka pola, ki imajo pravico sami upravljati svoje imenje.
Ako oznanjanje v listu, omenjenem v §. 133, da se sklicuje glavni zbor, prizadeva znatne troške, ali pa ni mogoče, ker v okraji ni takih novin, naj se ono zvrši samo z oglasom pribitim po občinah okoliša okrajne bolniške blagajnice.
V oziru na določila v posamnih ustanovilih, kako bodi sestavljen glavni zbor, paziti je na to:
1.	Pri okrajnih bolniških blagajnicah, ki imajo čez 300 lidov, naj glavni zbor sestoji' iz odbrancev (delegatov) ;
2.	Za zastop delodavcev v glavnem zboru raz-ločilno je tudi tu, kakor pri načelstvu in nadziralnem odboru, merilo postavljeno v §. 18 zakona.
3.	Z ustanovilom se mora določiti, koliko bodi odbrancev in kakö se volijo, doklej jim traja doba uradovanja, po tem, kakö se sestavlja zastop delodavcev v glavnem zboru. O izvedenji teh določil zakon nima nadaljšnjih pravil. Tudi vzorno ustanovilo mora se v teh točkah omejiti na to, da samo nekaj namiguje, ker pač ni moči postavljati splošnih pravil v oziru na tolikšno različnost merodavnih pomestnih razmer. Ako se vzprejme v vzornem ustanovilo predloženi postopek, da se odbranci po občinah volijo, hode v posameznem ustanovtlu treba določiti, ali naj se voli po občinah stanovališča blagajničnih udov ali pa po občinah tistega kraja, kjer oni delajo.
‘Izvedenje volitev poskrbe posamni udje načelstva, ter se poleg tega smejo morebiti postavljen* doverniki privzeti v ta posel.
V onih slučajih, kjer se okrajna bolniška bla* gajnica ne razteza na več občin, nego samö n» ozemlje ali samo en okraj večjega mesta, mora se — kakor se razumeva samo oh sebi —- propisati v ustanovilo drug postopek za voljenje odbrancev in za zastopnike delodavcev.
Odbrance udov bilo bi morebiti voliti po različnih vrstah dela, dočim bi se gospodarji delodavri utegnili vvrstiti v volilstva, ki bi jih bilo razmejil* po številu osob, katerim ti gospodarji dajo delo.
K §. 32.
Razsodišče se sme tudi drugače sestavljati, vendar utegne biti bolje, da se postavi stalno razsodišče, nego da bi se volilo za vsak slučaj posebej-
K §. 33.
Ta paragraf se uporablja, kadar v okoliš* okrajne bolniške blagajnice izhajajo kake novine-Ako n( takö ali če se najde, da so dotična oznanila predraga, smejo se naznanila tudi drugače kako oglašati, na primer, da se pribijajo po občinah blagajničnega okoliša.
Končna opoinnja.
Želeti bi bilo, da ustanovitelji okrajne bolniške blagajnice- — postavivši ustanovila (statute) — tudi poskrbé za to, da blagajnica utegne zvršiti svojo notranjo uredbo, predno se začno blagajnični prispevki pobirati. Sosebno hode skrbeti za prostori kamer se namesti, in za lega delj bi bilo dobro, občina, v kateri bode okrajna bolniška blagajnik imela svoj sedež, blagajnioi na razpolog d:i potrebno prostorino brez troška ali vsaj za poznejše povračilo zmerne najmovine.
kraj: Krnu.
Okrajna bolniška blagajnica v ---—----------------
dežela: na Moravskem.
Izkaznica št. 103.
za
line in priimek nda: Anton Müller.
1.	V as rojstva 5./4. 1804.	} kjer je rojen : p^a" Avstrija.
a. (Delo, s kakeršaiin se bavl (vrsta mezde) : prirejalni delavec.
2,	<
h. (Vsakdanji prislužek zn delo: 1 gl. 20 kr..gl. . kr........gl. kr.
3.	('as pristopa v delo (odn. v okrojno bolniško bingajnico): 8./12. 1888.
j ime: Gustav Wagner.
4.	Gospodarjevo l	......
( stanisce:..........ulice st. 41.
5.	Delovršba : predilnica za volno.
6.	Stanišče blngajnicnega zdravnika:..........ulice št. 12.
7.	Ud imn i vsakdanjo bolnišcino od gl. 72 kr., ... gl. .. kr., --------gl. ... .kr.
8.	pravico na I pogrebne troške v iznosu od 24 gl. kr., ... .gl.. . kr., ... .gl..kr.
Podpis načelstva okrajne bolniške blagajnice: I. I.
Opomnja:	V točki -2/>, 7 in 8 se gleda na možne premene novčnih iznosov, ki nastanejo vsled letne pre-
gledbe mezde. Novi iznos novcev naj se vpiše, a prejšnji izbriše.
Primer popisa izkaznice ustreza razvrstitvi üdov stoječi v §. 5 vzornega ustanovila in velja za ta slučaj, kadar je navadna dnina za prirejalne delavce res ustanovljena na lgl.20 kr.
(Konec zadej.)
Ist. 6.
ZfJO
o
o
CL
C//D
c//o
ÇO
C//D
C/JO
CO
Posnetek
kraj :
Okrajna bolniška blngujnira v ---------
dežela:
Plačilni imenik.
Izkaznica št.	I tri ena delo imajočih	Njih prispevek v blagajnico		Izkaznica št.	I in ena delo imajočih	Njih prispevek v blagajnico	
		gl. 1 kr.				gl-	kr.
					Prenos...		
							
	>*						
							
							
	•						
							
							
							
							
							
							
	1								
							
							
							
							
							
	Prenos. . .						
Vsota
Gospodarjevega prispevka
Skup...
Prejel dne............................................'..................................'...................
Podpis prejemnika novcev (blagaj ničnega obhodnika):
kraj :
Okrajna bolniška blagajuica v --------
dežela:
Obrazec I
bolezenske statistike.
(Sloveniflch.
128
Leto poizvedbe 18 . .
1. Moški (2. Zenske).
Čas ro j s t v a	Število üd o v				Število	
	0 začetku leta odn.o ustanovitvi okrajne bolniške blagajnice	ki se zboleli	ki so umrli	Na konci leta	obolersib sploh	izplačanih; dni bolnikom
		v tekli leta			v teku leta	
1	2	3	4	5	6	7
1. julija 1800 do 30. junija 1801 ....						
.1. julija 1801 do 30. junija 1802 . .						
1. julija 1802 do 30. junija 1803	. .						
1. julija 1803 do 30. junija 1804 ....						
1. julija 1804 do 30. junija 1805 ....			V			
1. julija 1805 do 30. junija 1800 ....						
itd.						
						
•						—
						
						
						
						
						
						
						
			t			
julija 1. 1838 do 30. junija 1839 . . . .						
julija 1. 1839 do 30. junija 1840 . . . .	»					—"
Prenos. ..	*					
0)toinnja. V stolpci 3 šteti je samo enkrat one ude, kateri so v poizvedbenem letu večkrat zboleli.
V stolpci 0 šteti je vse, kar koli jib je zbolelo, in če je kdo po večkrat zbolel, šteti ga j('I" večkrat.

Leto poizvedbe 18
1. Moški (2. Ženske).
<v: a s r o j s t v a	Število udov				Š t e v i 1 o	
	0 začetku leta odn. o usta: novitvi okrajne	ki so zboleli	ki so umrli	Na konci leta	obolevšib sploh	/plačanih (lili bol nikom
	Magajnice	v teku leta			v teku leta	
1	2	3	4	5	0	1	7	
Odnos....						
1. julija 1840 do 30. junija 1841 ....					. • •	
1. julija 1841 do 30. junija 1842 ....						
1. julija 1842 do 30. junija 1843 ....						
1. julija 1843 do 30. junija 1844 ....						
1. julija 1814 do 30. junija 1815 ....						
1. julija 1845 do 30. junija 1846 ....						
itd.						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
Vsota...						
\




\
kraj :
Okrajna bolniška blagajničar -------
dežela:
Obrazec II
bolezenske statistike.
Leto poizvedbe IS . .
								1)	e 1 o	J s	k a t e x’ i u*		
		I m e 1»	o 1 e z n î f		barvomazniki (mazalci)	ključaničarji	klobučaiji	kotlarji	lekamiki	mašinisti	1	predci	f I
	«6 o> s <x> •• !?	prirojena neživetnost												
		nepravilnosti v mesečini												
		nepravilnosti nosečnosti . .												
1	d N N 06 & u	nepravilnosti pri porodu in babinah (izimši poporodno vročico)												
	n	slabosti ostarelosti 													
	HH	druge 													
		koze												
		ruske (škarlatnica)					1							
		osepnice												
		šen												
		vnetica staničja (stanične) tkanine, furunkel, karbunkel [črmasti tur])												
	S3 £	gnojave vnetice mozga v kostéli												
		navzetne bolezni od rane												
	« S?	epidemična otrpnenost (okorelost) zatilnika .											
		difterija in croup												
2	O M « .2	zadušni kašelj												
		plučnica (plučna		vnetica)										
	© 5 «	tuberkuloza in skrofuloza												
				v črevih 										
	k c6 te M	močuh (typhus)		povratni										
				z izpuščaji (exantli.) . . .									
	M	bljuvna derečina												
		griža												
		poporodna vročica													
		mrzlica (prehajalna)												
		steklost												
		bolezen od glist ....											
	.2‘S ® S	kanka 												
3	.go ■CÄ S œ	mehki chancre												
	sa a o> ► 53 -.2 HH —1 BS c«	primarna											
		sekundarna											
4	A ® -M	nehude 												
		hude												

sc kdo I» a v i
730
Kos IjVJ. 159. Razglas ministerstva uolranjili reži od Ü0. oktobra 1888.
I m o 1) o 1 o z n 1				Belo, s kateri»1								
				barvomazniki (mazalci)	ključaničarji	klobučarji 	—J	kotlarji	lekarniki	mašinisti	1	predci	t 'I
5	V. Bolezni v krvi in večmestne bolezni:	hloroza in anemija	• . . .										—
		levkemija											
		kurdej (skorbut)											
		alkoholizem											
		diabetes	* •											
		udnica (trganje po udih)											—
		akutni										
		kronični										
		rahitis in osteoinalacija											' ^
6	VI. Bolezni centralnega in perifernega živčevja:	vnetica	možganske opne										
			možganov										
		vodena glava											
		božje (kap)													
		vnetica hrbtnega mozga (hrbtnjače) ....										
		božjast (padavica)											
		histerija											
		bolezen sv. Vida											
		nevralgije													
		pomot uma	•	'.										
• 7	VII. Bolezni očesne :	hranilnega prireda											
		nalezljive vnetice očesne veznice (vezne mrene)										
		druge bolezni na očesni veznici ......										
		roženice 											
		mavrične kožice (šarenice) in horioid. . . .										
		leče											
		mrežnice											
		moteži v funkciji očes											
se kdo bavi
(SlovenUcfc.)
I in e bolezni					l>elo, s katerim								
					barvomazniki (mazalci)	ključaničarji	klobučarji	kotlarji	lekarniki	mašinisti	1	predci	f f tli
8	Vlil. Ušesne bolezni:	vnanjega sluhovoda												
		bobničnega žleba												
		labirinta														—
	I ** jà as s « 2® S *												
													
		•bronhij	akutni katar	 . .										
			kronični katar											
		vnetica prsnice										•				•
		krvavenje pluč												
		plučni ernfizem												
		plučua vodenica (çedem) .........											
		druge												
10	X. Bolezni v organu krvnega obtoka:	vnetica os	rčnika noga z										
		vnetica srč		lklopca in kaka skaza na njem									—
		bolezni	arterij (odvodnic)		 .										
			ven (krvnic)											
			mezgovnic											
1 !	XI. Bolezni v prebavilih:	zobne bolezni												
		bolezni ustne sluznice												
		mandeljnov (bezgalek)												
		žrela												•		
		ječnika (požiralnika) .													
		katar v želodci		akutni											
				kronični										
		vred (gnojenje) v želodci												
		katar po črevih		akutni										——
				kronični									•	
		navadna zapeka (zaprtje) 						■							
		notranje vkleščenje												11 m n
		izstop končnika (danke)												
		pijavka (fistula) v končniku												
		vnetica trebušnice													
		Hh. Pl0ste												
		vščipnene													
		akutna atrofija jeter												
		ciroza	•												
		zlatenica													
		žolčni kamenčki												
*

se kdo b a v i

i m o I» o 1 e z n i					Belo, s katerim								
					1 !1	ključaničarji	klobučarji	kotlarji	lekarniki	mašinisti	1	predci	? ■
12	XÜ. Bolezni na mokrilih in spolnih organih :	vnetica obisti		akutna										
				kronična										
		katar v mehurji	•												
		kamen v mehurji													
													
		stisnenje (strictura) vodne cevi												
		hidrocele 												
		orchitis in epididymitis												
		vnetica prsne slinavke 														-		
		bolezni v	jajniku											
			maternici ..........										
			nožnici 											
ia	XIII. Bolezni kožne :	akutne vnetice kožne								—				
		herpes zoster 			 .											
		psoriasis 													—
		prurigo	...........											
													
		lupus														—
		kronične ugnjide (gnojenje) po koži ....											
		garje	‘ ..... .											
		kožne bolezni od rastlinskih zajedalk ....											—
		druge													
14	XIT. Bolezni y gibalih:	vnetica pokostnice	 ...											
		nekroza 														
		uni bluza												
		nepodobe (izpačenosti)											»	
		druge 												
15	XT. Pokaže (rrede) :	otiske in raztrg										—		v		
		rane (sekotine, ubodine, ureznine itd.) . . .											'
		možganov 											• V ;		
		hrbtnega mozga													—
		zlornljenine												
		izvihi (i^vinenja)												
		tuje telesnine (vrinjene) ..........											—
		opekline												
		uzebe	•												
16	XVI.	Nedoločene diagnoze												
se kdo h a v i
«
736
Kos LVI 159. Razglas ininisterstva notranjih reči od 20. oktobra 18SS,
I m e bolezni
Delo s katerim
3^
iâ
t
>o
1
>o
&
M
I
>o
rg
3
c3
t
!
o
c«
• « a=* ► s-H E
XVIII.
strupi
rudninskimi
organskimi
plini, sapo jeinajočimi
Samomori
20
_o
•«H
g
►3C
zavarovanju podvržnih
zavarovanju ne podvrženih
zavarovanju podvrženih
zavarovanju ne podvrženih :
o začetku leta (odnosno o ustanovitvi okrajne bolniške bla-gajnice)
na konc i leta
Opomnja: Stolpci 1 do 18 odnašajo se na ude zavarovanju podvržene in ne podvržene.
4	'	'V ',"

Kos LVI. 159. Razglas ministerstva notranjih reïî od 20 oktobra 1888.
se k k o Imi v i