Mirko Kunčič
Naša Marjanica
Včasih po štirih,  včasih po dveh        Le za trenutek drugam se ozre —
kakor medvedek po tleh kobaca,        že varovanka mu zdrsne na tla;
žalosten jok in radosten smeh —        kolikor črnih dni v tednu je,
vse v enem mehu širokem ima.          toliko bušk že na čelu ima.
Angel, njen varuh, je siromak:           Živ vrtiljak je, klopotec neugnan:
vse  tja  od jutra do pozne noči,        suče ves dan se krog svoje osi.
ko jo zaziblje v pokoj sladak,             Kakor bi ptički kletko odprl  —
dela mu hude, prehude skrbi.             nekega dne se natn v svet izgubi...
17                                 ^M