IfcStntna pisbut T |o(ovtal Leto XIX., št. 292 Ljubljana, sobota 17. decembra 19*8 Cena t D*« Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 8122 8128. 8124, 8126 3126. bseratni oddelek: Ljubljana. Šelenburgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2. — Telefon St 190 Računi pri poŠt ček zarodih: LJubljana St 11.842. Praga Oslo 78 180 vrten St 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—» Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & telefon 3122, 8123, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje, Strosamaverjeva ulica Stev L telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo RESTAVRACIJA MONARHIJE V ŠPANIJI ZOPET V OSPREDJU španski prestol naj bi zasedel sin bivšega kralja Alfonza, don Juan London, 16. doc. br. Reuter poroča tz Burgosa, da je vlada generala Franca na svoji včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim se razveljavlja zakon, ki ga je 1. 1931 sprejel republikanski parlament m s katerim je bil prepovedan povratek kralja Alfonza in vseh članov njegove rodbine v Španijo. Obenem je Francova vlada razveljavila zakon o zaplembi premoženja bivšega kralja Alfonza ter odredila, da se mu vrne vse zaplenjeno imetje. Gre za milijonska posestva in razne dragocenosti. Bivši kralj Alfonz, ki se pravkar mudi v Linzu, je izjavil, da se za sedaj ne misli vrniti v Španijo. To bi storil le, če bi ga španski narod izrecno pozval, z velikim zadovoljstvom pa je sprejel vest o vrnitvi premoženja. V nemških krogih izjavljajo glede možnosti obnove monarhije v Španiji, da se Nemčija ne misli vmešavati v španske notranje zadeve. Za Nemčijo je važno samo to, da se prepreči komunistični režim v Španiji. Ponudba generala Franca den Juanu Pariz, 16. dec. h. »New York Tribune« poroča, da namerava general Franco obnoviti monarhijo v Španiji. V to svrho je poslal v Rim posebno delegacijo, ki se je o tem posvetovala z Mussolinijem in stopila v stike z vojvodo Asturskim don Juanom, sinom bivšega kralja Alfonza, ki se mudi sedaj v Rimu. Na čelu delegacije je hčerka bivšega španskega pisatelja ViJar Pri-mo de Rivera. V delegaciji sta tudi šef propagande španske falange Dadrueo in znani španski pisatelj Evgen Montes. Delegacija bo sinu kralja Alfonza, ki je star sedaj 27 let ponudila španski prestol, če v celoti sprejme program španske falange, ki stremi za tem, da bi Španija zopet postala so-odločujoča kontinentalna in pomorska sila. Falanga odklanja vsako vmešavanje inozemstva v notranje zadeve, njena glavna zahteva pa je, da se pretvori Španija v totalitarno državo, v kateri ne sme biti ne kapitalizma, ne marksizma. Kraljevo stališče Rim, 16. dec. h. Poročevalec Reuterja se je obrnil na tajnika bivšega kralja Alfonza, ki se mudi v Rimu. ter ga prosil za informacije. ali se namerava kralj Alfonz vrniti v Španijo. Tajnik je sporočil, da se bo kralj Alfonz vrnil samo tedaj, če ga bo pozval španski narod- Nemčija desinteresirana Berlin, 16 dec. h. Na merodajnem me stu odločno demamtirajo trditve, da bi se Nemčija zavzemala za obnovo monarhije v V«« rabi devize za nabavo surovin Dr. Schacht je predložil v Londonu načrt o gospodarskem sodelovanju med Anglijo in Nemčijo Pariz, 16. dec. o. Francoski tisk poroča obširno o pogajanjih guvernerja nemške državne banke dr. Schachta v Londonu. »Figiaro«, pravi, da je dr. Schacht angleški vladi in londonskemu Cityju predložil velik načrt za gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Nemčijo. Opozoril jih je. da bi ekstremisti nedvomno pričeli nove med narod nopoli ti čne pustolovščine, ki bi lahko postale nevarne za mir na svetu, če bi se ta načrt izjalovil in bi Anglija odklonila predlagano sodelovanje. Novi nemški manever ni ostal brez odmeva v Angliji. Nemčija rabi za vsako ceno devize za nabavo surovin, ki jih pri svojih sosedih, s katerimi ima gospodarske odnošaje urejene na kompenzacijski osnovi, ne more dobiti. Tudi svojega izvoza v Anglijo in Ze-dinjene države ne more povečati. Po Scha-chtovem načrtu naj bi Anglija dala Nemčiji v kakršnikoli obliki na razpolago potrebne devize. Od tega deviznega kredita bi 15% porabila za izplačilo židovskih ter- jatev. V vladnih krogih je dr Schacht naletel na precejšnje razumevanje, City pa odklanja njegov načrt Kakor meni »Ordre«. bi angleška vlada z morebitnim posojilom Nemčiji samo še olajšala njeno ekspanzivnost v srednji in jugovzhodni Evropi. London. 16. dec a. »Dafly Telegraph« poroča, da želi dr Schacht doseči britansko sodelovanje pri nemškem prizadevanju za povečanje izvoza v Anglijo za 25% in za povečanje nemškega izvoza v Zedinje-ne države. Predlagal je, naj bi Velika Britanija in Zedinjene države p'ačale ta prebitek uvoza iz Nemčije izven kliringa. Nemčiji so danes nujno potrebne devize za uvoz surovin iz dTŽav. s katerimi nima klirinških dogovorov. Dr Schacht naslaša. da je pristanek na ta načrt nujen, da se Nemčija gospodarsko reši in da je to edini način, če naj se preprečijo še resnejši dogodki v Evropi. S kitajskih bojišč Japonski poveljnik v Kantonu zahteva ojačenja, ker so Japonci močno ogroženi Sanghaj, 16. dec. o. Po vesteh lz Kantona se je položaj Japoncev v južni Kitajski zopet poslabšal. Poveljnik japonske vojske v Kantonu je zahteval iz Tokija nova ojačenja. V svojem poročilu je poudaril, da drugače ne bo mogel vzdržati ogromnega pritiska kitajskih armad, ki ogražajo njegovo vojsko od vseh strani razen z juga. Japonski centralni urad za Kitajsko Tokio, 16. dec. a. Imenovana je bila uprava centralnega urada za Kitajsko. Predsednik odbora je po svojem položaju princ Konoje, podpredsedniki pa zunanji minister Arica, finančni minister Ikeda vojni minister Titagaki in mornariški ministeT admiral Jonan. Posebni odbori, ki bodo skrbeli za zvezo, bodo posredovali medtem diraktorijem in ostalimi re&on. kakor tudi med japonskimi oblastmi na Kitajskem. Ta odbor bo nadzoroval vse ustanove, ki so bile pred kratkim ustanovljene z name- Pred razpustom | parlamenta v Belgiji Bruselj, 16. dec. w. V parlamentarnih krogih so se danes razširile vesti, da namerava min. predsednik Spaak zaradi vedno bolj napetega notranjepolitičnega položaja podati ostavko ter odložiti tudi svoj poslanski mandat. Do tega sklepa ga je napotilo trdovratno stališče socialistične stranke, ki odločno odklanja vsako zvezo s Francovo Španijo. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da kralj Leopold ostavke ne bo sprejel, ker v Spaaka popolno zaupa, marveč bo razpustil zbornico in razpisal nove volitve. Poljsko-ruska trgovinska pogajanja Moskva, 16. dec. a. Včeraj je prispel v Moskvo ravnatelj politično-trgovinskega odseka trgovinskega nvnistrstva Lichnow ski. V Moskvi bo irnel razgovore trgovin skega značaja. nom. da vodijo podjetja na Kitajskem, prav tako pa tudi nad posamezniki, ki se bavijo s poslovnimi stvarmi. Japonski protest v Was!iingtonu Tokio, 16. dec. o. Japonska vlada je naročila svojemu poslaniku v Washingtonu, naj protestira proti posojilu 25 milijonov dolarjev, ki ga namerava dati neka ameriška banka centralni kitajski vladi. Japonci so mnenji, da bo maršal Cangkaj-šek porabil ta denar za vojno proti Japoncem. Ameriški letalci v kitajski vojr Tokio, 16. dec. a. Japonsko zunanje ministrstvo objavlja, da je prispelo v Bom-bay šest bivših ameriških letalskih častnikov s težkimi bombniki. Iz Bombaja bodo odpotovali na Kitajsko, da se udeleže vojne na strani maršala Čangkajšeka. Cianov obok v Pasti Budimpešta, 16. dec. vv. Uradno poročajo, da bo prispel italijanski zunanji minister grof Ciano v madžarsko prestolnico v ponedeljek, 19. t. m. Na Madžarskem bo ostal štiri dni ter se bo udeležil velikega lova, na katerega bodo povabljeni tudi razni diplomati. Belgijski kralj v Parizu Pariz, 16. dec. a. Belgijski kralj Leopold in kralj i ca-mati Elizabeta se mudita na zasebnem obisku v Parizu. Nov šef madžarskega tiskovnega urada Budimpešta, 16. dec. a. Za novega šefa tiskovnega odseka pri zunanjem ministrstvu je imenovan dcis.eda.nji zagrebški konzul Ainton Ulein-Revicky. Dosedanji šef tiskovnega odseka dr. Szent Isztvanyi bo stopil v diplomatsko službo. Španiji. Izrecno naglašajo, da se Nemčija ne bo vmešavala v španske notranje zadeve. Njena želja je samo, da se prežene komunizem z obale Sredozemskega morja. Angleška in italijanska pobuda London, 16. dec. o. Vest o nameravanem povratku kralja Alfonza v Španijo je zbudila v tukajšnjih političnih krogih precejšnjo pozornost iz zaupnih virov pa so se dobile informacije, da se je italijanska vlada zavzela pri generalu Francu na pobudo angleške vlade za obnovo španske monarhije in postavitev Alfonzovega sina dona Juana za španskega kralja. Po angleških domnevah bo v tem primeru najbolje zajamčena španska nevtralnost v tekmi med evropskimi velesilami. Predlog za božično premirje Pariz, 16. dec. o Španski nacionalni svet v Parizu je ime lpod vodstvom bivšega španskega poslanika Madariage sejo, ki so se je udeležili tudi zastopniki velikih pacifističnih organizacij Na seji je bilo sklenjeno, da bodo predlagali obema taboroma v Španiji, naj za Božič skleneta premirje V tem času naj bi se nacionalistom in republikancem omogočila dobava živil in drugih življenjskim potrebščin iz tujine. Kjuseivanov pojde v Ankaro gofija, ig. dec. h. V dobro poučenih krogih se doznava. da bo ministrski predsednik Kjuseivanov prihodnji teden oficielno obiskal Ankaro. Rok tega obiska je že določen, vendar pa ga še drže v tajnosti. Kjuseivanova je že lani povabil na obisk v Ankaro takratni min. predsednik in sedanji predsednik turške republike ismet Ineni, ko se je vračal iz Beograda v Ankaro Povabilo je letos v jeseni ponovil ob priliki svojega kratkega obiska v Sofiji sedanji turški min. predsednik Dže-lal Bajar. V političnih krogih naglašajo, da bo glavni predmet razgovorov v Ankari možnost nadaljnjega zbližanja Bolgarije z Balkansko zvezo, zlasti pa bodo razpravljali o okrepitvi osi Beograd-Sofija-Ankara. Ameriška pogodba za utrditev miru Lima, 16- dec. o. Panameriška konferenca se je danes bavila z načrtom pogodbe za konsolidacijo miru, po katerem naj bi se ustanovil poseben ameriški mednarodni odbor, ki bi urejal vse spore med ameriškimi državami. Ameriške države bi se odrekle vojni kot sredstvu za reševanje medsebojnih sporov in se zavezala pristati na mednarodno arbitražo. Vse ameriške države bi se izrazile pripravljene, da takoj posredujejo če bi se dve ali več med njimi sprle. Konstituiralo nai bi se arbifrp?no «5^i;šče v smislu ameriške pogodbe iz L 1929. Posredovanje Argentinije v šmsi«iGlk'»m snoru Uma, 16. dec a. Včeraj je argentinski delegat na vseameriški konferenci prečita! besedilo izjave, s katero bo argentinski narod ponudil svoje posredovanje v Španiji, če bi ga obe stranki v Španiji zahtevali Načrt je odobrila večina zastopstev na vseameriški konferenci Prekop med Atlantskim in Sredozemskim morjem London. 16. dec. w. Dopisnik »Daily Te-legrapha« poroča iz Pariza, da so se med Francijo, Anglijo in Nizozemsko pričela pogajanja za zgraditev novega prekopa, ki bi vezal Atlantsko morje s Sredozemskim morjem. Prekop bo zgrajen preko južne Francije v smeri od Bordeauxa proti La Nouvelu. Stroški so preračunani na 90 milijonov funtov. Prekop bo dograjen do konca leta 1942. Pri gradnji prekopa, ki naj omogoči neovirano morsko pot tako vojnim kakor trgovskim ladjam z Atlantskega oceana v Sredozemsko morje, bo zaposlenih nad 100.000 mož. Poslanik Kennedy pri Rooseveltu New York, 16. dec. a. Poslanik Kennedy jc prispel iz Londona v NVashington, da poroda Rooseveltu. Poročevalcem listov je izjavil, da se je položaj v Evropi poslabšal in da se ni po konferenci v Monakovu ničesar resnega ukrenilo za pomirjenje duhov. Huda letalska nesreča v Italiji Rim, 16. dec. w. V bližini letališča v Forliju se je pripetila davi huda nesreča Pri pristajanju je neki trimotorni bombnik zadel ob streho čuvajnice ob letališču ter treščil na zemljo. Trije otroci čuvaja in štirje člani posadke so našli smrt pod ruševinami. Letalo je popolnoma zgorelo. Umor agenta GPU v južni Franciji Pariz, 16. dec. a. Listi poročajo, da je bii bivši agent GPU v Franciji Agabekov ubit v južni Franciji. Oblasti so uvedle preiskavo. Londonska pogajanja za novo posojilo ČSR V Londonu se boje, da ne bi služilo novo csL posojilo v prid Nemčiji London, 16. dec. a. Vodja češkoslovaške finančne delegacije Pospižil se je danes vrnil v Prago, da se posvetuje z vlado o raznih vprašanjih, ki jih je načel pri svojih razgovorih v Londonu glede čsl. posojila v Angliji Čeprav se opaža fe obotavljanje glede brezpogojne podelitve posojila, se je zvedelo, da je čsL delegacija dobila definitiv-no ponudbo v zvezi s prvotnim kreditom 10 milijonov funtov šterlingov. Anglija namerava za enkrat izplačati Češkoslovaški še 4 milijone funtov in to brezpogojno, glede 20 milijonov funtov, katerih izplačilo je bilo prvotno nameravano, pa še ni prišlo do sporazuma. Tud- francoska vlada je pripravljena pomagati ČSR in sicer tako, da bi črtala češkoslovaški dolg 700 milijonov frankov iz L 1937. Komentirajoč obisk češkoslovaške finančne misije v Londonu, pravi »Daily Ex-press«, da je ČSR postala politično, trgovinsko in vojaško podložna Nemčiji. Češkoslovaška delegacija je prišla v London zato. da najame posojilo za Nemčijo. Denar se bo uporabil za zidavo cest, ki bodo služile Nemčiji, prav tako kakor muni-cija in izdelki Škodovih tovarn. Objava angleškega finančnega ministrstva London, 16. dec. a. Finančno ministrstvo je objavilo popoldne o angleško-češkoslo-vaških razgovorih naslednje poročilo: Češkoslovaški delegati, ki so se mudili v Londonu zaradi angleSke ln francoske finančne pomoči češkoslovaški državi, so se vrnili v Prago, da se posvetujejo s svojo vlado o gotovih točkah, o katerih pri pogajanjih ni prišlo do sporazuma. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala. Odobritev proračunskega provizorija Praga, 16 dec h. Obe zbornici narodnega predstavništva sta imeli danes zadnjo sejo pred božičnimi počitnicami. Tako v poslanski zbornici kakor v senatu je bil odobren od vlade predloženi proračunski provizorij, ki bo veljal do 20. februarja 1939 Do tega roka mora vlada predložiti predlog rednega proračuna. Odhod generala Fauchera iz Prage Praga, 16. dec. a. Bivši šef francoske vojaške misije v ČSR general Faucher je danes odpotoval iz Prage po 201etnem bivanju v ČSR, da se vrne v Francijo. Na postaji so se poleg drugih uglednih osebnosti in mnogih njegovih osebnih prijateljev poslovil od njega vojni minister general Syrovy, francoski poslanik Dela- croix, češkoslovaški vrhovni poveljnik general Krejči, praški župan Zenkl ln drugI. General Faucher je pregledal častno četo in poljubil njeno zastavo, nato pa se poslovil od Syrovega, Krejči j a in Zenkla ter jih objeL Skrb za begunce v ČSR Praga, 16. dec. br. Pod predsedstvom ministra za socialno politiko dr. Klumpar-ja se je danes sestala uprava novo osno-vanega zavoda za preskrbo beguncev V svojem otvoritvenem govoru je minister podal pregled trenutnega položaja skrbstva za begunce. Novo osnovani zavod predstavlja vrhovno ustanovo, ki naj združi zasebne in javne akcije za pomoč beguncem. V ČSR je nad 140.000 beguncev, pri čemer niso všteti državni uradniki in javni nameščenci. Gre izključno za ljudi, ki so bili zvesti nacionalni ideji in zato zaslužijo, da jim narod in država pomagata sedaj, ko so morali v tragičnih okoliščinah zapustiti svoje domove. Zavod za pomoč beguncem ima trenutno na razpolago 150 milijonov Kč. Razen tega obstoja za isti namen še fond londonskega župana, ki razpolaga s 40 milijoni Kč. Potrebe so mnogo večje in bo zato naloga uprave tega zavoda, da poišče nove vire za uspešno izvrševanje podporne akcije. Ta urad predstavlja prvi poskus združitve zasebne iniciative z javno upravo. Križ v čsl. šolah Praga, 16. dec. br. Prosvetni minister je odredil, da se morajo za vse osnovne, srednje ln strokovne šole do konca februarja nabaviti križi in izobesiti na vidnih mestih v učilnicah. Volitve v deželni zbor Podkarpatske Rusije Chust, 16. dec. a. V Chust prihajajo š« vedno občinske delegacije iz Podkarpatske Rusije, da se poklonijo vladi in ji izrazijo svojo lojalnost Včeraj so prišla zastopstva iz Neresnic, Sorokega, Luga, Krasnospora in Nižjega Sarda. Delegacije so prosile, naj bi pri volitvah v podkarpatsko-ruski deželni zbor postavili samo eno listo in sicer listo osrednjega narodnega sveta Podkarpatske Rusije. Nemci in židovstvo v ČSR Berlin, 16. dec. h. Nemški listi niso zadovoljni s postopanjem praške vlade napram Židom. Goringova »Essener National Zeitung« objavlja zopet daljši članek, v katerem dokazuje, da imajo Zidje v Pragi še vedno glavno besedo v tisku in denarništvu. List pričakuje, da bo praška vlada posegla po radikalnejših ukrepih, da Izloči vpliv židovstva na gospodarstvo življenje. Nemški kandidat za ukrajinski prestol Po nemških načrtih naj bi postal poglavar velike ukrajinske države bivši ruski veliki knez Vladimir Pariš, 16. dec. p. »New York Herald« poroča v svoji kontinentalni izdaji, da bo novi pretendent na ruski prestol, veliki knez Vladimir, sin pokojnega velikega kneza Kirila prihodnji teden odpotoval v Berlin, da bi s tamošnjimi pristojnimi političnimi faktorji in tudi s kancelarjem Hitlerjem razpravljal o ureditvi ukrajinskega vprašanja List zatrjuje, da nameravajo Nemci postaviti velikega kneza Vla-dimirja za poglavarja nove ukrajinske države, v kateri bi se združile ukrajinske pokrajine Rusije, Poljske, Češkoslovaške in Rumunije. Knez Vladimir bi se moral že sedaj zavezati, da bo njegova nova država v vazalnem odnosu do Nemčije. Veliki knez Vladimir je star 21 let Berlin, 16. dec. a. (Reuter). Napovedani obisk velikega kneza Vladimirja, preten-denta na ruski prestol, je popolnoma zasebnega značaja in nima nobenega političnega pomena. Ta informacija velja za demanti glasov, ki so se razširili v tujem tisku, da se bo veliki knez Vladimir raz-govarjal s Hitlerjem o ukrajinskem vprašanju. Pariz, 16. dec. a. (Havas). Veliki Knez Andrej, stric velikega kneza Vladimirja, pretendenta na carski prestol, Je zastopniku Havasa izjavil: Vesti nekaterih listov o morebitnem sestanku mojega nečaka velikega kneza Vladimirja s Hitlerjem so brez vsake podlage. Veliki knez Vladimir potuje v Nemčijo strogo zasebno in samo s tem namenom, da božične praznike preživi s svojo sestro veliko kneginjo Kiro, Aretacije ukrajinskih dijakov v Lvovu Lvov, 16. dec. h Policija je danes izvršila preiskavo v prostorih dijaške organizacije medicinske fakultete. Zaplenila je večjo količino orožja in municije ter aretirala večje število dijakov. Ukrajinski propagandni urad v Berlinu Berlin, 16. dec. h. Ukrajinski urad v Berlinu, ki vodi propagando za ustanovitev Velike Ukrajine, je pozval vse ukrajinske emigrante, naj se čim prej javijo v uradu, da se pridružijo velikopotezni akciji, ki naj dovede do ustanovitve neodvisne ukrai-jinske države. Protižidovski ukrepi v Italiji Rim, 16. dec. w. Večerni listi objavljajo Podrobnosti o razlastitvi italijanskih Zidov. V smislu sklepa ministrskega sveta bo razlaščeno vse nepremično imetje italijanskih Zidov, ki presega davčni minimum v višini 20.000 lir. Vsa podjetja in ves presežek židovske posesti pridejo pod upravo posebne komisije, ki bo izvršila razprodajo. Za prodajno ceno bo merodaj-na davčna vrednost Zidje ne bodo dobili izplačane odškodnine v gotovini, marveč v ^odstotnih zadolžnicah. Rim. 16. dec. br. Ministrski svet je danes pod* predsedstvom Mussolinija razpravljal o novih ukrepih proti Zidom. Sprejet je bil sklep, po katerem se mora do konca leta popisati vsa zemljiška posest Zidov, ki so italijanski državljani Prav tako morajo 2idje prijaviti svojo udeležbo v italijanski industriji. Po sklepu ministrskega sveta prevzame vse židovsko imetje, ki presega določeni obseg in vrednost, posebna komisija, ki bo poskrbela, da pride ta posest v nacionalne roke. Vsa podjetja, ki zaposlujejo nad 100 delavcev in nameščencev, pridejo pod posebno kontrolo. V določenem roku bo ta podjetja prevzela država, vsa ostala židovska podjetja pa pridejo pod posebno začasno upravo, ki bo izvršila postopno likvidacijo. Konferenca baltiških držav odgodena Riga, 16. dec. a. Konferenca baltiških držav, ki bi morala biti v Kovnu od 19. do 21. decembra, je bila na prošnjo Litve preložena na sredo januarja. Kakor poročajo, ni to posledica napetosti v Klajpedi, pač pa želje novega zunanjega ministra, da se natančno seznani s celotnim zunanjepolitičnim položajem. Ena stranka v Rumuniji Zalum o ustanovitvi enotne stranice — fronte narodnega preporoda v Rumuniji Buhar««ta, 10. dec. a. Kralj Karol j« Včeraj razglasil zakon o ustanovitvi enotne stranke s imenom »Fronta narodnega preporoda«. Nova stranka naj zbere vse narodne ln moralne sile države, da hI se okrepila njena obramba ln omogočil njen napredek. Ustanovitev stranke j® predlagalo 25 najodličnejših osebnosti, med katerimi jih je 20 že bilo v vladi. Člani stranke so lahko vsi polnoletni Rumuni, ki niso v vojaški službi. Samo ta stranka bo lahko pri volitvah postavila svojo kandidatno listo. Delovanje drugih političnih strank se smatra kot nezakonito. Berlin, 16. dec. h. Ustanovitev enotne stranke v Rumuniji je bila sprejeta v berlinskih krogih z velikim nezaupanjem. Protlžidovske ukrepe, ki Jih Je izdala ru-munska vlada, smatrajo zgolj za taktično potezo, s katero skuša vlada pridobiti radikalne nacionalne elemente. Nemški tisk se soglasno Izraža proti sedanji rumunski politiki Med Italijo in Frandjo Omiljen je napetosti se pričakuje le Se od Chamberlai-novega posredovanja pri obisku v Rimu Rim, 16. dec. o. Italljansko-francosld »por Je obtičal na mrtvi točki. Poslanika Francois Poncet ln Guariglia si zaman prizadevata, da bi se njegova likvidacija kakorkoli pospešila. Službeni krogi se izmikajo sleherni razpravi o vzrokih spora. Italijanska vlada se ne smatra za odgovorno za demonstracije, ki so spor Izzvale, doslej pa tudi ni še precizirala svojih zahtev. Francoska vlada nasprotno ne more postaviti sploh nobenih zahtev, ker bi s tem sama dala pobudo za pogajanja o vprašanjih, ki so zanjo izven vsake diskusije. Spričo tega se ne more govoriti o kakem diplomatskem sporu med Italijo in Francijo, nego le o povečani napetosti, ki je zlepa ni mogoče mednarodno - pravno definirati in tudi ne napovedati, kako se bo končala Mnogo pričakujejo od angleškega posredovanja Nedvomno Je, da bo Chamberlain ob priliki svojega obiska v Rimu to vprašanje načel, vendar pa tudi v Londonu nihče ne ve, kakšni bodo njegovi predlogi. Davi so se v Parizu razširile vesti, da namerava Chamberlain ponuditi Italiji angleško Somalijo, že v popoldanr skih urah pa je agencija Reuter objavila poluradno vest, da ni v zunanjem mini- strstvu nikomur znano, da bi imel Chamberlain take načrte. Pariz, 16. dec. a »Figaro« piše glede italijanskih zahtev zastran Sueškega prekopa, da je italijanska zahteva, da naj zaradi povečane plovbe italijanskih ladij skozi prekop dobi Italija svoj delež pri delnicah in v upravi prekopa, neutemeljena Ko se je ustanavljalo novo italijansko cesarstvo, so v Italiji prav dobro vedeli, da bodo morali za vožnjo skozi prekop plačevati pristojbine Sicer pa teh pristojbin ne plačuje samo italijansko cesarstvo; plačevati jih morata prav tako tudi Velika Britanija za svoje ladje, namenjene v Indijo in Francija, ki mora vzdrževati zvezo z Indokino in z Madagaskarjem Nasprotno je prekop prinesel Italiji mnogo več koristi kakor drugim Brez francoske udeležbe bi bila kaj malo možna ustanovitev velike italijanske kolonije ob Rdečem morju. London, 16 dec o V dijaškem mestnem okraju Bloomsburyju so davi priredili dijaki velike demonstracije proti Italiji. V sprevodih so imeli tudi napise proti fašizmu ln italijanskemu imperializmu. Tunis, 16 dec o Udeleženci tuniških demonstracij proti Franciji so bili danes obsojeni na zapor po 5 dni do 6 mesecev Klajpedsko vprašanje v francoski luči Polslužbeni organ francoskega zunanjega ministrstva »Temps« objavlja o klaj-pedskem vprašanju uvodnik, v katerem piše med drugim: Po vseh znakih sodeč, se pripravljajo v Klajpedi zapletljaji, spričo katerih podpisniki dogovora iz leta 1924 (o avtonomnem klajpedskem statutu) ne morejo ostati ravnodušni. Približevanje nemškega prebivalstva k rajhu je Izven dvoma; računati je treba bodisi s priključitvijo, bodisi z revizijo statuta v smislu priznanja popolne avtonomije. Zdi se, da bodo od Nemčije stavljeni predlogi zahtevali pravico do samoodločbe, kar bi klajpedskemu prebivalstvu omogočilo, da se organizira po zgledu tretjega rajha, ne da bi se pri tem oziralo na notranjo ureditev Litve. Lah ko si je predstavljati, nadaljuje »Temos, da se litovska vlada želi Izogniti tako radikalni rešitvi In da bo skušala ohraniti Klajpedo v svoji državi. Njena popustljivost bi pa šla tako daleč, da bi dovolila imenovanje narodnoaocialističnega guvernerja ln prikrojitev klajpedske zakonodaje zakonodaji tretjega rajha, kakor se je to zgodilo v Gdansku. Vsekakor nas razsodnost navaja k misli, da se Litva nemškim zahtevam ne bo mogla upirati, zlasti še, ker je sama odločena za vsako ceno ohraniti prijateljske odnošaje z Nemčijo. Njena popolna odvisnost od Nemčije pa bi seveda postavila na glavo sedanji položaj ob Baltiku in tako še bolj parali-zirala akcije Poljske. Končni izid volitev Kovno, 16 dec a Uradni izid volitev v klajpedski deželni zbor je naslednji. Litovske liste so dobile 268 640, nemška lista pa 1,820.143 glasov. Poljska proti priključitvi Klajpede k Nemčiji Berlin, 16. dec. o. Poljski poslanik v Berlinu Lipski, ki se je zadnje dni mudil v Varšavi, se je danes vrnil v Berlin. Takoj po svojem prihodu je bil pri zunanjem ministru Ribbentropu. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, sta govorila o vprašanju Klajpede. Poljska se je postavila na stališče, da bi bila z morebitno priključitvijo Klajpede k Nemčiji prizadeta poleg Litve tudi ona in zaradi tega ne more dopustiti nobene spremembe suverenosti klajpedskega ozemlja. Omejitev zborovalne svobode v Litvi Kovno, 16. dec. a. Na podlagi zakona o obrednem stanju je notranji minister prepovedal stavke in izprtja, shode in sprevode brez prejšnjega dovoljenja oblasti ter širjenje lažnjivih vesti, ki bi utegnile povzročiti nerede ln ustvarjati sovraštvo med prebivalstvom. smrtno ponesrečil Moskva, 16. dec. d Včeraj se Je ponesrečil sloviti letalec Valerij Ckalov Na poizkusnem poletu je treščil z letalom na zemljo in se ubil. Ckalov je zlasti zaslovel po svojem uspešnem poletu iz Moskve preko Severnega tečaja v Severno Ameriko. V vojski je imel čin armijskega generala ter je bil odlikovan z najvišjimi sovjetskimi odlikovanji. Igral je tudi v političnem življenju vidno vlogo. Vest o njegovi nesreči so razširile vse ruske radijske postaje, ki so objavile obširne ne-krologe o ponesrečenem letalcu ter izražale obžalovanje vsega ruskega naroda, ker je izgubil enega izmed svojih najboljših letalcev, tem bolj, ker se je ubil na poizkusnem poletu, dočim so mu prej uspela vsa velika letalska podjetja. Potres v Anatoliji Ankara, lg. dec. w. Danes ob 11.44,19 Je bil zabeležen precej hud potres. Središče je 450 km vzhodno od Carigrada v severni Anatoliji. Ankara, 16. dec. a. Ob 11. dopoldne so v severnih pokrajinah čutili precej močan potres Epicenter potresa je bil v Kirse-hirju, kjer so se vdrli zemeljski skladi ter povzročili veliko škodo. Človeških žrtev ni bilo. Upokojeni ministri Beograd, 16. dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja ln z ukazom kr. namestnikov so na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra upokojeni: dr. Nikola Subotič, Stevan čirič, dr. Marko Kožul, Djura Jankovič, dr. Branko Kaludjerčič in dr. Josip Rogič, ministri na razpoloženju. Iz državne službe Beograd, 16. dec. p. V učiteljski službi so bili premeščeni po službeni potrebi: Makso Dominkuš iz Ljutomera v Cven, Drago Bitenc iz Krškega k Sv. Tomažu v ptujskem srezu in Franc Hajnšek od Sv. Jurija ob južni železnici v Kramarovce v murskosoboškem srezu, po lastni prošnji pa šolski nadzornik Aleksander Neržin iz Murske Sobote v Kamnik. Višji davčni kontrolor Viktor Koritnik je bil premeščen iz davčnega urada za mesto Ljubljana k davčnemu uradu ljubljanskega okoliškega sreza. ......_ Beograd, 16. decembra. AA. Ministrstvo za socialno politiko nadaljuje delo za zboljšanje razmer v bolnišnicah in za njihovo zidavo, razširitev in boljšo ureditev V ta namen so se na vabilo ministra za socialno poliitko sestali 14. in 15. t, m. v ministrstvu zastopniki vseh državnih bolnišnic ter splošnih in samoupravnih zdravilišč. Prerešetali so vsa vprašanja zastran zboljšanja razmer v bolnišnicah. Razpravljali so tudi o zidavi novih bolnišnic. Upravniki bolnišnic so dobili nalogo da ta vprašanja prouCe čimprej in sestavijo potrebne predloge. Sestanek je vodil načelnik zdravstvenega oddelka Stevan Ivanič s sodelovanjem inšpektorja za bolnišnice dr. Jovana Kličiča in šefa bolniškega odseka Velimirja Mihajloviča. Nekaj časa je sestanku prisostvoval tudi minister Dragiša Cvetkovič. Pozdravil Je udeležence sestanka in jih seznanil s svojim stališčem glede bolnišnic, nato je pa poslušal želje upravnikov bolnišnic in dal potrebna navodila za nadaljnje delo. Uprav ni ki so izročili ministru spomenico, v kateri so navedli vse potrebe državnih bolnišnic ln predloge za pravilno ureditev vseh visečih problemov. Sklepi Suzorja Zagreb, 16. dec. o. Ravnateljstvo Suzorja je imelo danes seio pod vodstvom svojega ps?dsednika Bauerja. Razpravljali so o tekočih zadevah. Su*aška mestna občina je podarila zemljišče, na katerem bo Suzor sedaj zgradil svoje novo poslopje za 4 milijone din. Načelno je bilo na seji nadalje sk-enjenQ, da se bo v Hrvatskem Primorju ali v Dalmaciji pričel prihodnje leto grabiti velik san"torij za kostno tuberkulozo. Poslopje OUZD v Somboru bo povečano. V Laškem se bo zgradil nov velik sanatorij za zdravljenje invalidov in pohabljencev. Seja ravnateljstva se bo jutri nadaljevala. Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 16. dec. AA. Glavni vo1^ odbor nadaljuje s pregledovanjem volilneg? materiala iz posameznih volilnih okrožij Z današnjim sklepom je glavni volilni od bor anuliral svoj prejšen sklep o naknad nih volitvah za volišče Gare, v vlasotin-skem srezu, ker je iz dobljenih uradnih podatkov ugotovil izid volitev. Beležke Podpredsednik franooskih radikalov v Ljubljani Na povratku s svojega zasebnega potovanja po srednji Evropi ln Balkanu seje včeraj ustavil v LJubljani podpredsednik francoske radikalne stranke g. Jaquee Kayser, ki je hotel izkoristiti svoje kratko bivanje v našem mestu sa ta, da s« spozna s prijatelji Francije. Francoski konzul g. Gabriel Remčrand Je gostu na čast priredil snoči v prostorih francoskega konzulata čajanko, na katero so bili povabljeni tudi ljubljanski novinarji, da se spoznajo z odličnim francoskim gostom, ki Je tudi sam novinar. Gostitelja — ga. konzulova in g. konzul — sta poskrbela s svojo prijaznostjo za prisrčno družabnost, v kateri Je naglo potekla ura prijetnega razgovora, G. Jaques Kayser, ki se Je prvič ustavil v Ljubljani, Je poudaril, na je njegov obisk strogo zasebnega značaja, kot prijatelj naše države pa Je Se posebej pokazal veliko zanimanje za Slovence ln mu Je žal, da se ne more dalje časa ustaviti v našem mestu. Spor o Številu Evropcev v Tunisu Med francoskimi ln italijanskimi listi se Je razvila ostra polemika o tem, koliko Je v Tunisu Italijanov ln koliko Francozov. Na prvotne trditve, s katerimi so italijanski listi utemeljevali svoje zahteve glede Tunisa, so francoski listi odgovorili z objavo podatkov o uradnem ljudskem štetju. Po teh podatkih naj bi živelo v Tunisu 94.000 Italijanov in 108.000 Francozov. Italijanski listi očitajo sedaj francoskim, da so uradne statistike ponaredili ln da je Italijanov v Tunisu preko 150.000, Francozov pa neprimerno manj. Angleške in ameriSke represalije proti Japonski Kakor poročajo listi, se trgovski strokovnjaki angleške vlade pečajo te dni s proučevanjem možnosti represalij proti Japonski zaradi oviranja angleške trgovine na Kitajskem. Verjetno pa je, da Anglija ne bo sama podvzela nobenega koraka v tem pravcu, ako se tudi Zedinjene države ne odločijo za enake ukrepe. Anglija polaga namreč veliko važnost na tako zvano »politiko vzporednosti« v vseh daljnovzhodnih vprašanjih. Zato zasledujejo te dni v Londonu z velikim zanimanjem poročila iz Washtngtona, po katerih se bo najbrž tudi Amerika odločila za represalije proti Japonski, kar bi predstavljalo prvi korak k angleško-ameriški vzporedni akciji na Daljnem vzhodu. Ameriško javno mnenje je po poročilih listov tako nerazpoloženo proti Japonski zaradi njenih gospodarskih ukrepov na Kitajskem, da bo najbrž Roosevelt izkoristil to ne-razpoloženje za aktivnejšo protijaponsko politiko Zedinjenih držav. Novi finski zunanji minister Na Finskem je sedaj na krmilu koalicijska vlada pod vodstvom Cajandera. Iz vlade pa je te dni Izstopil zunanji minister Holsti, ki ga je zamenjal liberalec Eljaa Erkko. Novi finski zunanji minister Je staj 43 let, diplomatsko kariero pa je začel že s 23 leti, takoj po osamosvojitvi Finske, ko je bil imenovan za poslaniškega tajnika najprej v Parizu ln nato v Reva-lu." Leta 1927 je postal vodja oddelka v zunanjem ministrstvu, toda kmalu nato je zapustil diplomatsko kariero in začel izdajati liberalni dnevnik »Helsingin Sano-mat«, katerega lastnik je še danes, četudi je bil nekaj let poslanec in večkrat tudi že minister, Erkko ne velja za strankarsko vezanega, vendar pa njegov vstop v sedanjo vladno koalicijo socialnih demokratov agrarcev in levih liberalcev v toliko preseneča, ker je bil Erkko doslej pristaš desničarskih liberalcev. V zunanji politiki je Erkko zagovornik nevtralnosti nordijskih držav ter prijateljstva s švedsko in Anglijo. Odgodena konferenca baltskih držav V začetku prihodnjega tedna bi se morala v Kovnu, prestolnici Litve, sestati konferenca zunanjih ministrov baltskih držav. Po poročilih listov je bila konferenca brez utemeljitve odložena na drugo polovico januarja. Soglasna sodba poročevalcev iz baltskih držav je, da je treba iskati vzrok odgoditve v poostrenih odnošajih med Litvo in Nemčijo zaradi klajpedskega vprašanja Lotiška in estonska vlada ne smatrata za oportuno. da bi šla njuna zunanja ministra v Kovno, dokler se ne vidi. kako se bo klajpedski spor nadalje razvijal. Saptistične cerkve v Rumuniji zaprte V Rumuniji je cela vrsta raznih verskih sekt. Tudj znana sekta baptistov šteje okrog 80.000 pripadnikov in ima preko 1000 cerkev in molilnic. že poleti Je vlada odredila, da morajo vse sekte zaprositi za dovoljenje, da smejo še dalje delovati. Prošnjo mora podpisati iz vsake občine, kjer hoče imeti dotična sekta cerkev ali molilnico, odnosno se zbirati k svojim obredom, najmanj 50 družinskih poglavarjev. Kakor poročajo listi, so baptisti raztreseni v zelo majhnih skupinah po vsej državi, tako da skoro nikjer ne morejo zbrati zahtevanih 50 podpisov v isti občini. Zaradi tega so Imeli pričakovati da bo njihovo nadaljnje delovanje ustavljeno in da bodo njihove cerkve uradno zaprte. Da bi se temu izognili, so sklenili prostovoljno zapreti svoje cerkve in mo-lilnice ter počakati boljših časov za svojo sekto, ko jim bo morda, kakor se nadejajo, zopet omogočeno njihovo udejstvo-vanje. Nemška manjSina na češkem K Izjavi, k! jo je v torek podal novi češkoslovaški ministrski predsednik Beran, se je oglasil v imenu Nemcev, ki so ostali v češkoslovaški republiki, posla- • / a v med drugim: K izjavi ne želimo podati niti neza- . er ho<"" mo 7 realizmom presojati, ali bo v izjavi večkrat poudarjena dobra vpija za uvedbo novega duha tako v notranji kakor v zunanji poutiKi, zlasti pa novih odnošajev 7 "'-'m »-niMtn ;n nemškim narodom i postala meso in kri. To se bo moralo med Kaj zahtevajo poljski Ukrajinci Srlcsnld Ust »Bastor Nacbrichten« objavlja uvodnik o »ukrajinski bojni napovedi Poljakom«. Članek je napiaad varšavski dopisnik lista. V njem črtamo med drugim: Predlog, ki f* je predložilo 15 ukrajinskih poslancev v sejmu o avtonomnem statutu po Ukrajincih naseljenega ozemlja na Poljskem, je daljnosežnejši od vseh dosedanjih zahtev po narodni samoodločbi. To velja že glede zemljepisnega obsega novega predloga, ki se nanaša točno na polovico od 16 poljskih vo j vodstev (banovin). Avtonomno ozemlje naj bi obsegalo v celoti vo j vodstva Stanislav, Tamopol m Voli-nljo, večji dd hrovskega in poležijskega voj-vodstva ter nekatera okrožja v vo j vodstvih. Krakov©, Lublin bi Bialystok, kar tvori skupno približno eno tretjino poljskega ozemlja z 9 milijoni prebivalcev, medtem ko je po poljski uradni statistiki na Polj- skem a&mo štiri milijon« in pol, po iJcr»* jinskih podatkih pa sedem milijonov Ukrajincev. Zato pa naj bi bila po ukrajinskem predlogu ukrajinski In poljski jezik v mešanih pokrajinah enakopravna. Zunanjo politiko, obrambo in finance naj bi te nadalje vodila Varšavo, vendar pa «ahteva>-jo Ukrajinci, naj njihovi vojaški novinci služijo v domačih pokrajinah, tako da bi se tamkaj nastanjene garnizije rekrutlrale samo iz domačega prebivalstva. Isto zahtevajo Ukrajinci tudi glede uradnikov, »lasti sodnikov in učiteljev. Člani ukrajinske deželne vlade naj bi bili istočasno člani osrednje vlade, kakor to določa za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo osnutek nove češko-silovošk« ustave. Glavno mesto »avtonomne pokrajine Halicz in Volinije«. kakor naj bi m uradno imenovalo samostojno ukrajinsko ozemlje, naj bi bil Lvov. Socialne posledice povečanja Madžarske Nova Imredyjeva vlada j« začela svoje delo s tem, da Je predložila parlamentu nekatere predloge socialnega značaja, ki se nanašajo na novo pridobljene kraje. Vlada Je namreč morala z vso naglico odpraviti nekatere pomanjkljivosti madžarske zakonodaje na socialnem področju, da ne bi novi državljani imeli vtisa, da so v socialnem pogledu prišli z boljšega na slabše. Znano Je, da je bila češkoslovaška socialna zakonodaja ena najboljših v Evropi. Zato se Je pokazala potreba Izboljšanja položaja delovnega ljudstva tudi na Madžarskem, da se tako po možnosti zamenjajo dosedanji češkoslovaški zakoni z novimi, ld bi Jim bili vsaj po videzu podobni. Ti zakonski ukrepi pa bodo imeli tudi to dobro stran, da jih bo vlada razširila na vso državo, tako da bo večja so- cialna skrb za novo pridobljene kraje Imela vsaj deloma ugodne posledice tudi za ostalo ozemlje. Kakor poročajo listi, pripravlja madžarska vlada v tem pravcu zakone za Izboljšanje materialnega položaja Javnih nameščencev in upokojencev, za starostna doplačila Javnim nameščencem 8. in 9. kategorije, za onemogočenje dvojnih plač, za bolezensko zavarovanje in starostno zavarovanje, za diaginjske doklade za otroke delavcev, ki so zaposleni v industriji, trgovini in rudarstvu itd. Ko je vlada nekatere teh zakonskih osnutkov že predložila parlamentu, druge pa napovedala, so se slišali lz opozicije glasovi: »Kaj pa z našo vasjo? Kdaj pride na vrsto agrarna reforma?« Vlada na to vprašanje ni odgovorila. Nove gradnje bojnih ladij Te dni Je Izšla v Monakovu knjiga Aleksandra Bredta »Weyers Taschenbuch der Kriegsflotten«. Iz nje posnemamo nekaj podatkov o sedanjem stanju in gradnji bojnih ladij nekaterih velesil: Dosedanje nemške bojne ladje, katerih tonaža nI presegala 10.000 ton, so bile za večje pomorske bitke premajhne. Prva večja nemška bojna ladja je 25.000tonska »Gneisenau« s tremi mogočnimi stolpi, katerih vsak ima tri topove kalibra 28 cm Skoraj izgotovljena pa je tudi že »Scharn-horst«, ki je podobno izdelana kakor »Gneisenau« Razen težkih topov 28 cm imata obe ladji po 12 manjših topov kalibra 15 cm ter po 14 protiletalskih topov kalibra 10.5 in po 16 malih topov kalibra 3.7 cm. Velika Britanija dokazuje tudi s svojimi novimi bojnimi ladjami, da hoče ostati najmočnejša pomorska sila K 15 po novem oborožitvenem načrtu že izgotov-ljenim bojnim ladjam se je samo v enem letu pridružilo devet novih, ki so deloma že dograjene, deloma pa se še grade. Pet izmed teh spada med največje bojne ladje s tonažo 35.000 ton ter s težkimi topovi 35.6 kalibra, dve izmed njih pa bosta imeli tonažo 40.000 ton in bosta opremljeni s topovi kalibra 40.6 cm. Francija misli dograditi še štiri nove bojne ladje s tonažo po 35.000 ton. Italija gradi prav tako štiri nove velike bojne ladje, Sovjetska Rusija pa tri po 40.000 ton. Zedinjene države Severne Amerike imajo glede gradnje bojnih ladij program, ki skoraj dosega angleškega. Petnajst velikih bojnih ladij je že izgot ovij enih, na novo pa bo v kratkem zgrajenih še šest. Japonska ima devet lzgotovljenih bojnih ladij, dve pa v gradnji. Avtor končno opozarja na zanimivost v gradnji novega brodovja, v kateri prihajajo spet bolj in bolj do veljave samo velike bojne ladje namesto malih. To težnjo kažejo vse navedene velesile, ki so gradnjo malih ladij močno omejile na račun velikih. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 16. dec. a. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je danes sprejel angleškega poslanika, francoskega odpravnika in belgijskega poslanika. Občni zbor nosilcev Karagjorgjeve zvezde Beograd, 16. dec. p. Združenje nosilcev Karadjordjeve zvezde je imelo danes svoj prvi redni občni zbor. Z občnega zbora so bile odposlane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj Vel. kraljici Mariji, knezu namestniku Pavlu in kraljevima namestnikoma dr. Peroviču in dr. Stnnkoviču ter pozdravna brzojavka min. predsedniku. Za dosmrtnega častnega člana udruženja je bil izvoljen vojvoda Peter Bojovič. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega upravnega odbora. Za predsednika udruženja je bil izvoljen upokojeni general Ljubomir Milič. Trafikanti pri finančnem ministru Beograd, 16. dec. AA Danes dopoldne je finančni minister Letica sprejel v svojem kabinetu delegacijo društva tobačnih prodajalcev iz vse države. Delegacija je ministru Izročila prošnjo, naj bi se čim prej uredila življenjsko važna vprašanja prodajalcev tobaka na drobno in njihovih družin Minister je odposlanstvo pozorno poslušaj in mu obljubil svojo podporo v mejah zakona. Napredovanja v Centralnem prezbirofu Beograd, 16. decembra, a. V Imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so v Centralnem presbireju postavljeni za šefa publicističnega odseka v 4/2 skupini Brani s lav Denič. dopisnik 5. polož. skupine; za referenta v 4/2 dr. Dušan Stojano-vičin MilivoJ Radesavljevič; za referenta 5. sk. Dušan Milojevič, in dr. Miloš Ra-dulovlč: Za. dopisnika 5. skupine Lazar Belja in Svetislav gumarevič, za lektorja 5. skup. Vojdslav Antonijevič ln dr. 2ivo-jin Ristlč; za dopisnika 6. skup. Josip Majce, za lektorja 6. sk. Galica Meljni-kov, za tajnika 6- sk. Nenad Jovanovič in Savič Andrija. Smrtna kosa V Malih Laščah je umrla včeraj gospa Francka Mramorjeva, gostilničarka pri Sv. Trojici. Pogreb bo v nedeljo ob 3. popoldne v Velikih Laščah. drugim pokazati tudi v novih odnošajih nasproti nemštvu, ki je ostalo v CSR, ter v novi pravni ureditvi njegovega položaja. Prostovoljci za angleško letalstvo Parkrat smo že poročali o izredno veliki propagandi, ki jo razvijajo v Angliji za prijavo rekrutov za vojno letalstvo. Te Ini je letalsko ministrstvo objavilo statistične podatke o uspehu propagande. Iz podatkov izhaja, da se je od 1. aprila do 30. novembra t. 1. prijavilo na službo pri vojnem letalstvu 21.940 mladih ljudi, (točim je v istem razdobju lani znašalo število prijav samo 10.622, Odlikovanja Beograd, 16. dec. a. S kraljevim ukazom z dne 1. decembra so bili na predlog predsednika vlade odlikovani med drugimi: z redom Jugcslovenske krone 2. st. ar. Peter Zec, senator; z redom sv. Save 4. stopnje dr. Jovan Markovič, v. d. kabinetnega šefa pri predsedništvu vlade; z redom Jugosl. krone 4. st Radoslav Vesnič, dopisnik centralnega presbiroja Ivica feip-rak, urednik »Novosti« iz Zagreba; z redom sv. Save 3. st. Peter Ivanjkovič, dopisnik Centralnega presbiroja, Gradimir Kozomarič, direktor Agencije Avale, Predrag Milojevič, urednik »Politike«, Mio-drag Mihajlovič-Svetovski, urednik »Vremena«, Miloš Crnjanski, dopisnik Centralnega presbiroja; z redom sv. Save 4. st. dr. Danilo Gregorič, odvetnik, Pavle Grubešič, dopisnik Centralnega presbiroja, Josko Krošelj, dopisnik »Slovenca« iz Beograda, z redom Jugosl. krone 2. st. dr. Vasilije Jovanovič, minister v p. in predsednik osrednje zveze lovskih društev; z redom sv. Save 1. st. Djurdjica Pašič, častna predsednica glavnega odbora društva »Kneginja Zorka«, Dragoljub Petrovič, glavni blagajnik društva »Kneginja Zorka«, Semsa čenžič, predsednica pododbora društva »Kneginja Zorka«, in Sveto-slav Rajič, ban dunavske banovine; z redom sv. Save 4. srt. Pana Jurišič, podpredsednica pododbora društva »Kneginja Zorka« iz Zagreba, z redom sv. Save 5. st. Olga Puc, podpredsednica pododbora Kne-ginje Žarke iz Ljubljane. Visoko nemško odlikovanje Beograd, 16. dec. AA. Kancelar Adolf Hitler je odlikoval z redom nemškega orla 1. stopnje inž,- Milana Marjanoviča, višjega svetnika ministrstva za gozdove in šefa trgovinskega odseka istega ministrstva. Odlikovanje je izročil Marjanoviču v kabinet ministrstva svetnik nemškega poslaništva v Beogradu dr. Walter Hess. Obsodba zaradi komunizma Beograd, 16. dec. AA. Z razsodbo državnega, sodišča za zaščito države od 15. dec. 7/38 sta obsojena zaradi članstva in propagande komunizma Sišač Martin Stjepanov, trgovski pomočnik iz Osijeika, na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic, ter Miroslav Bauer, privatni uradnik iz Osijeka na šest mesecev strogega zapora. Zastopnik anglsške trgovine v Splitu Split, 16. dec. o. V Split je davi prispe] tajnik londonske trgovinske zbornice sir Stevens v spremstvu tajnika jugosloven-sko-britansko trgovinske zbornice dr. An-dresa. Sir Stevens je imel danes več razgovorov z zastopniki lz splitske zbornice za TI in splitskih gospodarskih krogov. Vremenska napoved Zemunska: Postopno ohlajevanje v vsej državi, posebno v vzhodni polovici, oblačno In sneg, dež v primorskih krajih, v Podunavju precej huda košava. Zagrebška: Sneg. Dunajska: Ves dan bo snežilo, proti večeru se bo zjasnilo. Ob severnih vetrovih bo temperatura naglo padala. Naši kraji in ljudje Rdeča hiša Ljubljana, decembra. Skozi zamrežena okna zastavljalnice gleda v dvorano siv ljubljanski dopoldan. V enakomernih presledkih se odpirajo vrata rdeče hiše. človek, ki sedi za okencem, nad katerim visi napis »cenilec«, počasi prigri-zuje svojo južino. Prav tako brez naglice se obrača k človeku, ki polaga preden j svoj razvezani za\'oj. »Koliko bi pa hoteli imeti?« Človek, ki je prinesel perilo, bi hotel imeti tri sto dinarjev. »Pet kovačev«, pravi cenilec, kakor da je preslišal odgovor. »Pet kovačev«... ponavlja človek pred okencem, potem zamahne z roko in prikima: »Naj bo!« »Dajte sem tiste listine!« Človek se priklanja z uslužnim nasmehom in iztega roko s svojimi listinami. Na dolgi mizi leži zavoj, cekar in dežnik. Ženska, ki drži v rokah mrežo s salato, potrpežljivo čaka pred okencem blagajne. Od nekod se sliši ropotanje pisalnega stroja. Vsak hip se odpro vrata in nov gost s paketom vstopa v vrsto. »Šestnajst dinarjev plačate.« Na kamenito ploščo blagajne z fvenke-tom pada šestnajst dinarjev, ki jih našteva ženska. »Adamič, sto osemT« Adamič, z vrečo pod pazduho tn oblate-nimi čevlji, piše svoje ime na zastavni listek. »Pet ln štirideset... trideset ...vi dobite samo trideset, ne sedemdeset!« Ženska pobira svojih trideset dinarjev, blagajnik pa že kliče naslednje ime. »Pet kovačev.« Pred cenilcem leži ogoljena torba in nekaj kosov perila. Človek mračno gleda, kako zavijajo to perilo v paket in ga polagajo v vrsto drugih paketov na polici. Potem je na vrsti drobna ženica, ki je prinesla belo pečo in nekaj prtov. »Vujič — sto tri!« kliče blagajnik. Cenilec še zmerom prigrizuje svojo ju-lino in odriva paket, ki je pred njim; »Ni za nič, lahko vzamete nazaj.« Dve roki sežeta po njem. Obraz, iz katerega gleda skrb, se skuša nasmehniti. Ženska spra\'lja svoj brezvrednostni paket v cekar, za njo pa pristopi dama. zavita v krzno. Iz lepe ročne torbice jemlje zlato zapestnico in fo ponuja cenilcu. »Koliko lahko dobim za tole, prosim?« Cenilec dolgo vrti med prsti zlat obroček, potem se obrne k dami: I_n__![[!_1L »Koliko bi pa radi? Štiri sto?« Dama prikima. »Ena moška obleka — šestdeseti« kliče cenilec naprej, dama pa stopa k naslednjemu okencu, človek, ki je prinesel moško obleko, je majhen čokat. Dolge roke, ki drže cekar, mu smešno vise ob telesu. »Na katero ime?« To in to. Dalje. »Tega jaz ne vzamem, to je za muštref« pravi cenilec. Dekle, ki je prineslo ta zavoj, se brez besede izmuzne iz vrste. Na vrsti pa je moški, ki drži v rokah velik kovčeg. »Ne bom nič več dal«... odloči cenilec v pogovoru. Človek počasi slači tvojo zimsko suknjo in jo zastavlja. Potem odpira kovčeg, jemlje iz njega tenak plašč in kratek jopič. Plašč zastavi, jopič pa si obleče namesto zimske suknje, ki jo le pakirajo. Potem skrbno zapira prazni kovčeg... Tako prihajajo vse dopoldne s paketi, torbami, cekar ji in kovčegi, nekateri v tankih, oguljenih plaščih, blatnih čevljih, drugi v suknjah, obšitih s krznom in v rokavicah — in zastavljajo. Počasi tiktaka ura na zidu. Cenilec pospravlja svojo južino in mehanično razgrinja vse te plašče, obleke in kose perila in jim določi vrednost. Zunaj je jelo snežiti, drobno in gosto. Zima gre v deželo. Smrt dveh otrok v dimu Zadušila sta se, ker so se vnele cunje Maribor, 16. decembra Usodna nesreča se je pripetila ▼ stanovanju zakoncev Alojzija in Frančiške Fel-ser, ki delata pri posestniku Milanu Petroviču na Kozjaku št 1 v občini Zgornji Kun-goti. Alojzij in Frančiška Felser sta se. kakor običajno, podala zjutraj na dela Frančiška Felserjeva, ki je šla za svojim možem na dnino, je pred tem še zakurila stanovanje, ki ga tvori s.oba s štedilnikom. Doma je pustila 4-letno hčerko Jožico in 2 in pol letnega sinčka Frančka. Ko se je Felserjeva vrnila okoli poldneva domov, da bi skuhala kosilo, in odprla vrata, je opazila v sobi gost dim. Skočila je proti štedilniku in videla, kako gorijo cunje v kovčegu, ki je bil navadno poleg štedilnika in v katerem je bilo vse polno krp. Takoj je pogledala, kaj je s otrokoma. Zgrabila je hčerko Jožico in jo takoj nesla na dvorišče, šele zdaj je mati opazila, da je Jožica mrtva. Zadušila se je v gostem dimu. Pohitela je mati nazaj v stanovanje in zgrabila sinčka Frančka. Tudi njega j« nesla na dvorišče. Bil je mrtev. Da sta se otroka v dimu borila s smrtjo je pričala njuna lega. Ob vrnitvi je našla Felserjeva hčerko v postelji ležečo n« hrbtu in skrčeno, Frančka pa ležečega na trebuhu. Možno je, da je šinila iskra iz zakurjenega štedilnika na kovčeg, kjer so se vnele krpe, da se je vsa soba napolnila t dimom. Izključeno pa tudi ni, da sta se otroka igrala s krpami ter jih zažgala. Tragična smrt obeh otrok je globoko pretresla starše in sosesko. Naj bo vsem staršem v svarilo, da ne puščajo otrok doma samih. Kako bo tlakovan Stari trg Pojasnilo mestnega tehničnega oddelka Ljubljana, 16. decembra Od mestnega tehničnega oddelka smo prejeli: V ljubljanskih dnevnikih se je oglasila želja po tlakovanju Starega trga z lesenimi kockami, da bi na Starem trgu ne bilo več toliko ropota. Zaradi velikega prometa na tako ozki cesti med visokimi starimi hišami je ropot na Starem trgu res večji kakor na širokih cestah brez prometa, ali vsej z omejenim prometom. Stanovalci Starega trga imajo gotovo v mislih Šelenburgovo ulico ki je tlakovana s kockami. poleg tega je pa znatno širša in je na njej promet s težkimi vozili prepovedan. Navzlic vsemu temu pa nikdo na §e-lenburgovi ulici ne more ugotoviti manjšega ropota, kakor na Starem trgu. Neutemeljeno je torej prepričanje prebivalstva Starega trga glede lesenega tlaka. Največ ropota povzroča električna cestna železnica. Ta ropot pa tudi na cesti z lesenim tlakom ne bo manjši, kakor na cesti s kamenitim tlakom, ker so t^nuce položene na betonsko podlago tudi po Šelenbur-govi ulici, kjer je ropot še posebno močan. Na to betonsko podlago, ki povzroča največ ropota, prebivalstvo Starega trga najbrž ni mislila Res je tudi, da tramvaj s svojim večnim cingljanjem n« Starem trgu dela hrup, toda menda nikjer v mestu niso tramvajski signali tako potrebni, kakor na tesnem Starem trgu, saj poznamo naše voznike in kolesarje, prav tako pa tudi naše pešce, ki pri hoji po mestnih ulicah še' niso prav nič mestni. Kakor bi to cingljanje prenehajo, bi se tisti dan preselilo v pomnoženi izdaji v sitolpce ljubljanskih dnevnikov! Z lesenimi kockami bi »e ropot prav nič ne zmanjšal, pač bo pa ropot znatno manjši na obnovljeni progi, ker bodo nove tirnice veliko močnejše in trdno fundirane, da vozovi ne bodo več poskakovali, plesali in ropotali, kakor doslej. Zaradi tišje vožnjo tramvaja torej ni potreben leseni tlak, pač pa bi lesene kocke znatno omejile ropot navadnih vozov z železnimi obroči. Koles z železnimi obroči je pa vsak dan manj in zato bo tudi vedno manj ropota na Starem trgu. Razen tega je pa tlak iz lesenih kock na betonski podlagi vsaj za 100°/o dražji nego iz asfalta ali granitnih kock, da lahko za to razliko mestna občini tlakuje vsaj 1000 kv. metrov ceste, saj smo tlakovanih cest potrebni na vseh koncih in krajih Ljubljane. Motorni voz je hitel na Vrhniko Danes bo poizkusna vožnja v Kamnik i Ljubljana, 16. decembra Ne samo tujski promet in modernizacija železniškega obrata, marveč prav vsakdanje potrebe terjajo tudi pri nas uvedbo motornih vlakov. Naša železniška direkcija je že ponovno zaprosila pri generalni direkciji v Beogradu, da bi se izvršile pri nas poizkusne vožnje. V načrtu naše železniške direkcije je, da bi motorni vozovi obratovali na gorenjskih progah od Jesenic do Bohinjske Bistrice in do Rateč-Planice ter od Ljubljane do Kamnika in na Vrhniko. Železniška direkcija je predlagala generalni direkciji železnic, <1* bi se uvedle težje tipe motornih vozov z 80 sedeži, kar bi ustrezalo povprečni frekvenci ali pa lažje tipe s 40 sedeži in 15 stojišči (Fiat, Breda). Generalna direkcija je zdaj poslala v Ljubljano motorni voz danske tipe z 52 sedeži (10 drugega in 42 tretjega razreda). Ta voz je že obratoval v okolici Beograda in sicer na progi do Pančeva in Smedereva tn do Požarevca. To je lažji tip motornega voza, težak 17.2 ton. Poganja ga Dies- lov motor s 75 HP, ki porabi pol kilogra-j ma nafte na kilometer. Tako torej stane kilometer vožnje 1 din. Maksimalno brzino je ta voz zmogel prvotno 80 km na uro. Po dosedanjih vožnjah je seveda že nekoliko opešal. To je pokazala tudi današnja poizkusna vožnja Izleta s tem vozom na Vrhniko 90 se udeležili direktor, načelniki eksekutivnih od-delenj železniške direkcije in šef kurilnice, skupaj 15 oseb Iz Ljubljane je krenil motorni voz na Vrhniko ob 13.10. Za vožnjo tja in nazaj je potreboval 30 minut. Torej ni izpolnil pričakovanja, kajti računali so, da bo to pot opravil v 20 minutah. Vozil je šest minut manj kakor iznaša redni vozni čas potniškega vlaka na Vrhniko, ki vozi z osnovno brzino 45 km. Druga poizkusna vožnja, ki je bila nameravana danes popoldne, se ni mogla vršiti. Sam motorni voz ima za naše razmere premalo sedežev. Hoteli so motorju priklopiti narvaden potniški voz. Toda po opravljeni poti na Vrhniko bi večja obtežba še bolj neugodno vplivala na poizkusno vožnja Zatorej bo motorni voz krenil v Kamnik >n nazaj jutri popoldne. Uspehi so z ozirom na vzpone proti Kamniku še bolj dvomljivi, saj je proti Vrhniki dosegel le maksimalno brzino 65 km, a ne z istim efektom, kakor ga pričakujemo od takega voza. Naša železniška direkcija bo po tej preizkušnji gotovo vztrajala na svoji prvotni zahtevi, da dobimo motorne vozove, ki bodo za naše proge m za naš potniški promet v celoti ustrežljivi. Nova pridobite? Loke Skofja Loka, 16. dec. Kadarkoli smo Skofjeločani pričeli raz-motrivati vprašanje našega tujskega prometa, vselej se je pokazala ista zapreka: pomanjkanje lepih, modernih tujskih sob. Z letošnjo gradbeno sezono bo temu ne-dostatku do neke mere odpomagano. Predvsem zaradi otvoritve moderne, nove restavracije na Mestnem trgu, v bivši Suš-nikovi hiši, ki je dobila zdaj novega lastnika Janka Galjota iz Duplice. Galjotova stavba je služila svoje dni Narodni čitalnici in so se vršile tukaj mnoge gledališke igre, gostilna pa je bila pri hiši svojih 100 let. Obsežno, trdno dvonadstropno stavbo so v zadnjih mesecih predelali in ji dali docela novo, moderno lice. Kar nekak loški hotel se je dvignil iz prejšnjih starinskih prostorov. Ker sega hiša s svojimi gospodarskimi objekti prav globoko in notri do Klobovsove ulice, so predelali obe fasadi. Tako gostilniška, obratna kakor stanovanjska okna so povsem izmenjali, mnoge stene so padle, takisto tudi vrata, obokani stropi so se morali umakniti ravnim, v vsem poslopju so se obnovila in parketirala tla s hodniki vred, sobe, stopnišča in mostovži, vse je na novo poslikano in predelano. Iz sob, ki so še do nedavnega služile za pisarne bivši izpostavi sreskega načelstva smo dobili 15 lepih tujskih sob. Na dvoriščni strani so podrli vsa poslopja do tal. Celotni objekti nam kažejo smotrno razvrščene gostinske lokale, krasno opremljeno kuhinjo, hladilnico, kleti, drvarnico, stranišča na iz-plakovanje z vodo, kopalnico, gospodinjski balkon, verando, garažo. Ker se je svet pri vhodu v hišo dvigal, so ga odkopali in izravnali. Stavbna dela je solidno opravil domačin Gaber. Ob otvoritvi »loškega hotela« bo seveda nekoliko slovesnosti. Otvoritev bo v soboto in nedeljo. Delavstvo slavi Ivana Cankarja Ljubljana, 16. decembra. Delavski prosvetni društvi »Vzajemnost« in »Zarja« sta v dvorani Delavske zbornice priredili snoči spominski večer za 20-letnico smrti Ivana Cankarja, ki je upravičeno privabil veliko množico občinstva, saj je bik to edina javna prireditev večjega stila v počastitev Cankarjevega spomina, kar smo jih doživeli v teh dneh. Vsekakor je obžalovanja vredno, da naše Narodno gledališče, ki bi bilo pač v prvi vrsti dolžno zahvale največjemu slovenskemu dramatiku, ni našlo prilike, da ga vsaj v najskromnejši obliki počasti. Za 20-letnico Cankarjeve smrti nismo na odru videli nobenega njegovega dela, a izostala je celo intimna proslava, ki naj bi bila združena z odkritjem Cankarjevega poprsja, najnovejše Pirnatove umetnine, v foyerju drame. Če izvzamemo nekaj toplih besed in skromno improvizacijo »Jakoba Rude« v ljubljanskem radiju, je bil večer v dvorani Delavske zbornice edina prilika, ob kateri je narod neposredno spregovoril v srečanju s svojim genijem. Režiser Bruno Leban in inscenaitor Jakob Isop sta nastopu oskrbela prijeten, stilno ubran okvir, program pa je uvedel Isop z občuteno, zanosno podano recitacijo spominske pesmi Albine Zakrajškove »Ivanu Cankarju«. Prodornega odobravanja je bila deležna Čulkovskega pesem »Cankarju«, ki jo je preprosto, udarno podal Polde Demšar. Globoko se je dojmila Vukova dramatizacija Cankarjeve črtice »V temi«, kj jo je prav lepo predvajala trojica najmlajših igralcev. Dogodek zase je bila pridiga iz »Martina Kačurja«, s katero je Demšar užgal med občinstvom mnogo dobre volje in odobravanja. Po kratkem predavanju o Cankarjevem življenju in delu je godba »Zarje« pod vodstvom dirigenta Ivana Grudna zaigrala dva sporedu večera prikladna komada, režiser Leban pa je s toplim razumevanjem stvari obnovil svoje odlomke iz Cankarjevih del. Večer je zaključilo tretje dejanje »Hlapcev«, ki sta ga režiser in inscenator z iskreno ljubeznijo pripravila za oder. Da je igra napravila na gledalce še neposrednejši vtis, kakor če bi jo gledali na deskah poklicnega gledališča, pa gre glavni delež zasluge igralcem, zlasti Isopu, Kardelju in Demšarju. Francoz potuje po Jugoslaviji »L' A ge Nouveau1S uri Pesem ljubezni in žrtvovanja iz nemirnih dni velike francoske revolucije v krasnem zgodovinskem filmu & iS ® x£L & v vlogi co ronald KINO MATICA 21-24. Bogat dopolnilni sporedi COLMAN Cene Din 2.50—6.50. Edinstven dokumentaričen prikaz malajske džungle v vsej svoji eksotični lepoti in mistiki boste doživeli v velikem filmu zagonetne prirode v glavni vlogi Colln Tapley Dopolnilni spored — tednik: Premiera! S£LI TIGER KINO MATICA 21-24 Danes ob 16., 19. In 21. uri ■i um ii i minimi P ž? v par dneh bo po vsem svetu zaorila in tudi v Vašem srcu & odmevala veero lepa pesem »TIHA NOČ - BLAŽENA NOČ«! P Z;> odo vinsko ozadje o postanki« te nesmrtne pesmi K^® H skladatelja F. Gruberja Vam bo [iredočil krasni, fcl nepozabni film Pesem miru in sprave! — Spev človeške ljubezni ln odpušča |1 nja! — Himna o trdi usodi dveh mladih ljubečih se src! Kstasarh. ■aBHBBHBBBBBSBSBBBHaSBa Danes premijera l v V glavnih vlogah PAUL RICHTER ln ANNY HARTMANN KINO UNION, tel. 22-21. — Predstave ob 16., 19. In 21. uri tirni lz ljubljanske opere Čajkovski in Piicdni v sredo, 14. decembra je ljubljansko operno gledališče prvič uprizorilo enode-jansko opero »J o lan t o«. Njen skladatelj P. L Cajkovskij nam je znan izza neštetih predstav »Onjegina« ln s-Pi-kove dame« pa tudi iz literarnih tvorb, ki se pečajo z njegovo čudaško-romantično osebo. Z glasbo Cajkovskega je tako, kakor pravi o nji ga. pl. Meck; Ali jo ljubiš ali pa odklanjaš; toliko je subjektivna. Ne glede na skladateljsko neoporečnost pa je v nji izredno bogastvo melodij. In če je bilo rečeno o Musorgskem in Ja-načku, da sta ideal današnjim glasbenim tvorcem, ker zametujeta ves lišp virtuoz-nega balasta ter poudarjata golo glasbeno ogrodje v svojih delih, je Cajkovskij zaradi svoje bogate melodiozaie invencije do neke mere vzor. Ne niza akordov brez melodijske zveze, ne doseza stopnjevanja le z razbijanjem tolkal, ne podpre pevca s slabotno spremljavo: povsod kraljuje melodija. Zato ni čuda. da se je Cajkovskij lotil ne preveč efektnega besedila Jolante, ki pa je nudilo melodijskemu razpletu najugodnejša tla. Predigro prinašajo v elegičnem tonu pihala in trobila sama. šele ko se zastor dvigne in zazremo cvetoči vrt, rožnato kletko slepe kraljične Jolante, nas prvič boža topli zvok godal. Jolanti veselo pojo družice in godejo godci, toda nji je bridko pri srcu. Ne ve, da je slepa, ali nekje v dnu duše občuti praznoio in žalost. Ob zvokih rogov prihaja njen oče, kralj Renč s svojim spremstvom. Rešiti hoče « pomočjo mavrskega zaravnika-čudodelnika svojo nesrečno hčerko slepote. Toda dvom in tuga trgata srce in v vroči molitvi se družita njegov glas ter zvoki orkestra do krasnega glasbenega viška. — Posnemanje zamolklega topotanja konjskih kopit v orkestru nas pripravi na prihod novih gostov: dva burgund-ska viteza, Robert in grof Vaudemcnt, sta zašla v Jolantin raj, ne vedoč, kje se nahajata. Mladi graf zagleda spečo Jolanto in se ne more odtrgati od njenjga prelepega obličja, še bolj ga prevzame Jolan-tina milina, ko z njim spregovori ter ga pogosti. Ko vitez spozna, da je Jolanta slepa in o tem ne ve, ji razedene v navdušenih zvokih in besedah lepoto stvarstva, zlati blesk sonca ln srebrni soj zvezd. V njegovem in Jolantinem spevu je Cajkov-skemu privrelo na dan vse lastno hrepenenje po tako redko doživljeni, a neskončno zaželjeni lepoti in sreči. Jolanta sedai ve, da je slepa. Grofa, ki jo je navdušil za vid, hoče spoznati in gledati. Iskrena želja in trdna vera v ozdravljenje pomagata zdravnikovi vedi: Jolanta spregleda in trepetaje spozna svet okoli sebe v novi luči. V himničnem spevu se združijo vsi ki so doživeli val:'ki čudež in z bleščeč'mi zvoki se zakl;'uči ta z lirsko melodioznost-jo prekipevajoča opera. Celotno delo ostavlja vtis pcljudnostl, vendar je po melodični tvorbi zapaanja-ški Cajkovskij toliko oseben, da v glasibi Jolante zlepa ne najdeš tipičnega ruskega, temveč vedno le Cajkovskega samega. Kljub gladki in na prvi mah prikupni me-lodioznosti Izvedba tega dela ni lahka in dobrim izvajalcem, predvsem mojstru Be-tettu. se imamo zahvaliti za uspešno uprizoritev. V vlogi Renčja Betettov glas po zaokroženem, blagem zvoku in uglajenem petju prednjači vsem ostalim. Od teh je znala ga. Vidaljjeva očarati ket Jolanta s prisrčnim zvonkim tonom, iskreno igro in očarljivo zunanjostjo. G. Franci je bil težki tenorski vlogi grofa Vaudemonta vseskozi dorastel ln je ogrel tudi z višinami. D. Dolničar (zdravnik) je pokazal mnogo glasovnega materiala in sigurnosti za to večjo vlogo, ne pa dovolj muzika ln osti in modulacije v glasu. Pucclnljev »Gianni Schicchi«, opera buffa v enem dejanju, se je svojčas s pridom uveljavila v domačem sporedu in je sedaj v družbi Jolante ponovno potrdila svojo zanimivost. V dejanju in glasbi je toliko skladne dovtlpnosti in komike, da ne moreš odoletl spontanemu smehu. Režiser g. Zupan je našel vsemu sorodstvu umrlega bogataša Buosa Donatl-ja imenitne maske, kl so kar dražile h krohotu. Povrhu je g. Janko kot preveja- nec Schicchi dodobra izrazil vse učinkovitosti te vloge v petju in igri. Edino pravo meloiiozno mesto, mehko ljubavno pesem Laurette in Rimccia sta žgolela ga Ribičeva in g. Bancvec ter tako tvorila živ kontrast hlastanju in pehanju pohlepnih Buosovih sorodnikov, ki jih Gianni Schicchi koncem koncev Imenitno opehari. Obe deli Je glasbeno navežbal ln vodil dirigent g. Neffat. S spretno gesto ln pristnim muzikalnlm čutom Je tolmačil njih glasbo ter izluščil vse bistvene lepote. P. S. Zapiski »življenje In svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki članek »Most med dušo in telesom«, Ignaca Koprivca »Vaško zgodbo«, dr. Frana Gostla razpravo »Zločini zaradi duševnih abnormalnosti«, Iv. Podržaja članek o Topuskem, članek o najvišji ledenici na svetu (Grotte Caste-ret), I. Koštišla jezikovno črtico »Božični panj«, tB. Vdoviča prevod basni I. A. Kry-lova »Parnas« in razne rubrike, knjižna poročila i. t. d. Dr. Mirko Cernlč je objavil v »Zdravniškem vestniku« in v separatnem odtisu zanimiv prispevek »Spomini in opomini iz j vojne kirurgije.« pisec naglaša, da so tisti zdravniki, ki so se udeležili svetovne vojne kot kirurgi, dolžni opozoriti mlajše tovariše na svoje izkušnje iz vojne kirurgije. Moderno orožje povzroča drugačne rane ln okvare: raztrgane in lnficirane rane, lnficirane frakture, zastrupitve — to so poglavitni problemi vojne kirurgije, j Zaradi ogromne množice ranjencev je tre-1 ta vojno kirurgijo tipizirati in prav v 'em se uveljavlja organizacijski talent vojnih kirurgov. Pisec navaja Kirschnerja, ld. pravi, da se more v vojni usoda posameznika neizogibno umakniti usodi množice, zato sredi navala ranjencev ni in ne bo mogoče misliti na operacije, ki potrebujejo mnogo časa in asistence, pri tem pa zanemariti lahko ranjene, katerih rane bi se zaradi tega komplicirane. Nato pisec navaja izkušnje, ki jih je imel v začetku svetovne vojne kot član mobilne kirurške skupine profesorja Hochenegga. Tem splošnim opazovanjem je dr. Cernič pridružil nekatere, za zdravnike zanimive opombe o ranah, ki jih povzročajo dum-dum krogle, o amputacijah na bojišču itd. — V isti številki »Zdravniškega vestni ka« je priobčil dr. M. Cernič svoje kritične opazke k najnovejši knjigi doc. dr. Ivana Matka »Skrivnosti človeškega telesa z razvojnega in notranje-sekretarnega stališča«. Tu je po'eg raznih terminoloških opomb posebno zanimivo kritikovo načelno stališče glede preusmeritve naše medicinske literature sedaj, ko »klijejo čisto novi vidiki na zdravstvenem polju.« Te vidike označuje predvsem povečana skrb za dedno snov, ali kakor je zapisal nedavno v »Wiener klinische Wochen-» sehrift« zdravnik dr. Euler-Rolle: »Naravoslovne zdravniške preiskave so danes iz naravnih zakonov jasno dognale: zločin je, porajati manjvredno življenje in lastno bol ovekovečiti v boli lastnega potomca...« želeti bi bilo, da bi razprave o tem pre važnem vprašanju stopile iz posameznih kritičnih opazk v ospredje zanimanja ne le medecinskih krogov, marveč tudi širše javnosti. Gunduli<'fva številk" »Hrvatske revije«. Zagrebška »Hrvatska revija« je pravkat Iz Celja e— Kletna vprizoritev MraKovega »Groharja«. Leto« spomladi je bila v celjskem mestnem gledališču krstna vprizoritev tra gedije »Čajkovski«, kl jo je spisal Ivan Mrak. V petek pa je M rakova gledališka skupina iz Ljubljane priredila v celjskem gledališču krstno predstavo Mrakove tragedije »Grohar« Nasproti »Cajkovskemu« se očituje v »Groharju« znaten napredek v dramatski tehtnosti ln izvedbi. Mrak goji in podčrtava v svojih delih in v svoji režiji patos ter hoče ustvariti samonikel slovenski igralski slog. »Grohar« prikazuje v štirih slikah tragiko velikega slovenskega slikarja Ivana Groharja kot človeka in umetnika ter riše njegovo takratno sebično, po svoje moralistično ln ozkosrčno okolje, v tragediji je mnogo lepih dramatskih mest in duhovitosti z nakazanim sarkazmom. Avtor je svoje delo režiral z veliko ljubeznijo in vestnostjo. V vlogah Ivana Groharja in njegovega antipoda cesarskega svetnika Vrbe je pokazal močno Igralsko silo, preteh-tanost in veliko karakterno razliko. Gdč. V. Kosova se je v vlogi učiteljice Tončke Smlednikove potrudila, v sunkovitosti njene igre ln nagnjenju k deklamiranju pa se ji poznajo začetniške hibe. V ostalih vlogah so se lepo uveljavili gg. Dežman (mecen dr. Krigler), M. Dolinar (dr. Di-zi), V Deželan (Robert) in F. Zalogar (profesor Jesen in v vlogi natakarja). Soenerija je bila moderna brez odrske navlake. Krstna predstava je bila razmeroma dobro obiskana. Avtor je prejel lep venec tn cvetje Občinstvo je simpatično sprejelo slovensko noviteto. R. P. KINO UNION, CELJE cd 17. do 19. decembra »KONCERT NA TIROLSKEM«. e_ Prvi sneg. Včeraj zjutraj je začeto v vsej celjski kotlini lahno snežiti. Sneg j« do večera pokril zemljo s tanko snež- co odejo e— Nesreča v rudniku. V četrtek okrog 9. dopoldne se je ponesrečil 35-letni rudar Leopold Perme od Sv. Krištofa pri Laškem. Pri delu v rudniku je padel jamski voziček nanj in mu zlomil levo nogo v stopalu. Permeta eo prepeljali v celjsko bolnišnico. e— žrtev kolesarja. simistično, ker ■ tam nastaja la nepotro- Kakor poroča »Jugoslovenski kurir« i« Beograda, Ja nestabilnost dinarja na domačih borzah nasproti angleškemu funtu, odnosno tudi nasproti ostalim devizam bolj tehničnega kakor prlrodnega značaja. Zaradi tega ja treba pričakovati, da s« bo ta nestalnost dinarja v razmerju nasproti funtu v najkrajšem času nehala. Nedos ta Janje deviz na domačih borzah za legitimne potrebe trgovine, kl se posebno občuti ves ta teden, ima isto tako značaj začasnosti. S pristojnih mest trdijo, da bodo najpozneje v desetih dneh pokrite vse potrebe trgovine z devizami brez vsakršnih težav. Tako veliko povpraševanj« po devizah na domačih borzah prihaja po beograjski vesti od tega, ker se bliža konec leta ln morajo mnoge uvozniške tvrdke svoje dolgove poravnati do konca leta. Pomanj- ben in čisto neupravičen alarm med gospodarstveniki, od katerega moramo imeti le škodo. Za potrditev, da Je nestabilnost dinarja nasproti funtu na domačih borzah le bolj tehničnega kakor prlrodnega značaja, navajajo položaj dinarja na tujih borzah. Na vseh tujih borzah Je namreč dinar obdržal svojo stabilnost, odnosno neizpreme-njene tečaje, kakršna ima že vse zadnje štiri mesece. Povpraševanje po devizah na beograjski borzi Je znašalo v četrtek 30.000 funtov šterlingov ln Je bilo stoodstotno poravnano. Isto tako Je bilo v Zagrebu ln Ljubljani povpraševanje po devizah v celoti ustreženo. Naša lesna industrija išče nova tržišča Na očitke naši lesni industriji, da prav nič ne išče novih tržišč za naš les, temveč da se omejuje samo na Izvoz v klirinške države, piše »Jugoslovenski kurir«: Predstavniki naše lesne Industrije že vse leto preučujejo možnosti pomnožen ja tržišč za naš les. Posebno išče naša lesna Industrija takšna tržišča, na katerih bi dobivala blago plačano s svobodnimi devizami. Tako se je v teku tega leta naš les prvič pojavil na tržiščih Pacifika. Razume se, da je lesna Industrija s tem utrpela velike materialne žrtve, ker je bil nas les na teh tržiščih doslej često neznan. Prav tako je začela naša lesna Industrija Izvažati svoje produkte na tržišče Srednje ln Južne Afrike. Nekatere naše industrije pa so poslale te dni posebne delegate tudi v Zedinjene države in Mehiko, da preuče tamošnja lesna tržišča. Verjetno je, da se bo naš les uspešno razpečaval tudi v teh državah. Pri tem prizadevanju je potrebno poudariti, da naša lesna Industrija ne uživa nikakih posebnih olajšav, kl bi ji mogle olajšati borbo za pridobivanje novih trgov. Gospodarske vesti = Poostrena kontrola trgovine z zlatom. Z Beograda poročajo: Pripravlja se poostritev kontrole trgovine z zlatom na domačih tržiščih To nadzorstvo se bo poostrilo na podlagi obstoječega pravilnika 0 kontroli produkcije in trgovine z zlatom v državi Pristojna oblastva so bila doslej v pogledu te kontrole precej liberalna in se je redko dogajalo ,da bi se Izvršila kakšna strožja kontrola, kar so špekulanti zlorabljali. = Omejitev izvoza deteljnega semena v klirinške države. Narodna banka je izdala okrožnico, po kateri bo odobritve za izvoz deteljnega semena izdajala samo Narodna banka S tem se želi omejiti izvoz semena v klirinške države in omogočiti povečanje izvoza v neklirinške države za devize. = Strožje nadzorstvo nad izvozom nekaterih predmetov polinozemskega izvora. Iz Beograda poročajo: V zadnjih mesecih so poskušali posamezni izvozniki izvažati neke predmete tujega izvora in plačane s svobodnimi devizami v klirinške države, odnosno na plačilo po kliringu Zaradi teh poizkusov je Narodna banka izdala obvestilo, da ni dovoljeno brez posebne njene odobritve izdajanje uverenj o zavarovanju valute za izvoz nastopnih predmetov: volnenega, bombažnega in jutastega prediva, prediva umetne svile, tkaninskih odpadkov, cina. niklja, rafije, sirove gume, bombažnih odpadkov mineralnih olj, arabskega gumija, izdelav iz bakra, soli-tra (amonijevega nitrata), kavčuka (južnoameriškega trdega lesa). = Monopolizacija lesne trgovine v Slovaški. Iz Prage poročajo: Slovaška vlada pripravlja preosnovo slovaškega lesnega gospodarstva. Ustanovila se bo privilegirana delniška družba za lesno trgovino, ki ho dobi'a monopolsko pravico na lesno trgovino. Kapital znaša 10 milijonov Kč. Družba bo upravliala tudi državne gozdove in žage Slovaške. = Za preračunavanje tujih valut na državnih železnicah veljajo od 15. t. m. nastopni tečaji: holandski goldinar 24.15. 1 nemška marka 17.80. 1 švicarski frank 10.10 1 zlati frank 14.50, 1 madžarski peng 12.85. 1 poljski zlot 8.34. 1 italijanska lira 2.36. 1 francoski frank 1.22, 1 češkoslovaška krona 1.53, 1 belgijski frank 1.50 1 bolgarski lev 0.52,, 1 rumunski lej 0.43. 1 grška drahma 0.41. — V solunski svobodni coni velja uradni tečaj grških državnih železn:c. = Češkoslovaška teli povečanje posojila. lz Londona poročajo: Ob koncu preteklega tedna je prispela iz Prage v London češkoslovaška delegacija z bivšim gu vernerjem Češkoslovaške banke Posplši-lom na čelu. Delegacija se bo pogajala z Anglijo zaradi realizacije posojila v znesku 30 milijonov funtov. Kakor je znancy je po sporazumu v MUnchenu angleška vlada odobrila Češkoslovaški posojilo v ane-slcu 10 milijonov funtov. Zdaj želi Češkoslovaška ,da se to posojilo poveča na 30 milijonov. Kakor se doznava, bo tem pogajanjem prisostvoval tudi zastopnik neke skupine francoskih bančnikov, ker je Anglija izrazila željo, da H pri tem posojilu sodeloval tudi francoski kapital. = Nemčija Kupuje špirit v Češkoslovaški. iz Prage poročajo: Industrija špirita v okolici Nemškega Broda je dobila naročilo lz Nemčije za 150.000 hI po ceni 280 Kč za hektoliter Tudi Italija se zanima za češkoslovaški špirit ln je verjetno, da bodo sledila naročila tudi iz te države. = Italija kupuje pšenico v Rumuniji. Iz Bukarešte javljajo: Pred dnev! je bil podpisan dopolnilni protokol rumunsko-italijanske trgovinske pogodbe. S tem dopolnilnim protokolom so dane nove možnosti za povečanje trgovine med Rumunije in Italijo. Tako bo Rumunija do konca maja leta 1939. izvozila v Italijo 35 000 vagonov pšenice Razen tega je predviden izvoz okoli 70.000 vagonov rumunske nafte = Holandska je spravila zlato v tujino, »petit Parisien« prinaša iz Londona vest. da je Holandska narodna banka začasne spravila v tuje države vse svoje zlato Kraj, kjer je to zlato, drže v tajnosti. Zlato, ki je bilo iz Holandske narodne banke poslano v tujino, doseza vrednost 148 milijonov goldinarjev. Zlato so poslali v tujino ne toliko iz bojazni pred kakšno vojno kolikor zaradi tega, da bo Holandska lahko razpolagala s kapitalom za primer krize. — Havas poroča: Zaradi vesti nekega angleškega lista, da Je Holandska narodna banka prenesla svoje zlate rezerve v tuje države, Je holandski tiskovni urad objavil tole: Vest tega lista Je delno netočna. Banka Je Imela stalno neko količino zlata v tujini. Točno pa je, da se je ta rezerva od januarja L 1937. znatno povečala. Tako Je znašala zlata rezerva Holandske narodne banke v tujini 28. novembra letos 352 milijonov goldinarjev, med tem ko znaša skupna rezerva 481 milijonov goldinarjev. Tiskovni urad pristavlja, da na odločilnem mestu radi postrežejo s pojasnili, zakaj se to dogaja. Tiskovni urad pravi, da hoče vlada tako imeti v tujini potrebne zneske, da bi mogla v primeru potrebe nakupiti zadostno količino hrane. Borze 16. decembra Na ljubljanski borzi je v privatnem kliringu notlral funt 238. Enaki notici veljata za zagrebški ln beograjski zasebni kliring. Grški boni so se trgovali v zagrebškem zasebnem kliringu po 37-50 hi v beograjskem po 37.36. Nemški klirinški čeki so se Iskali v Ljubljani po 14.35, v Zagrebu so se trgovali po 14.33 in v Beogradu po 14.3414. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda spet popustila. Zaključkov ai bilo V Beogradu pa se Je trgovala po 466 do 466.50 (včeraj po 465.50 do 467-50). Promet Je bil na zagrebški efektni borzi v 6°/o dalm. agrarnih po 88 do 89.50, v6"o begluških po 90.50 in v Trbovljah po 185. »K V IZB. LJubljana. Amsterdam 2396-66—2411.26, Berlin 1766-73 — 1780-61, Bruselj 742.94 — 48-01, Curih 996-45 — 1003.52, London 205-85 — 207-91, Ney Y«rk 4377-26 — 4413-57, Pariz 115.77 — 117-21. Praga 150.69 — 151.79 Trst 231.19 — 234.28. Curih. Beograd 10 Pariz 11-65, London 20-69, New York 442 3750, Bruselj 74.5250, Milan 23.30 Amsterdam 240.30, Berlin 177-45, Stockholm 106-5250, Oslo 103.95, Kbbenhavn 92.3750, Praga 15.1250, Var-šava 83.25, Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. KKKHTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 462 — 465, 6% dalm. agrarne 88 — 89, 6% begluške 89 — 90. 7% stabiliz. 97 — 99.50,7% Invest. 99.50 bl„ 7°/o Seligmann 99 — 100. 7% Blair 89 — 91, 8% Blair 95 — 97; delnice: Narodna banka 7800 den.. Gutmann 47 bl„ šečerana Osijek 75 — 100, Oriječka livarna 160 den., Trbovlje 180 — 185, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 466 — 466.50 (466 — 466.50), 4®/o sever, agrarne 57 — 57-50, 4»/o agrarne 59-50 den.. 6% dalm. agrarne 87-75 — 88 ( 88.25), 6"/o begluške 88.75 — 89 (89 — 89.25), 7°/n invest. 99.25 — 100, 7% Blair 89 50 — 90.25 ( 901 8°/o Blair 95 — 96. PAB 222.50 — 225 (drobni komadi). KLET ZVEZDA Vas vabi NA NOVO DOSLA VINA PO ZNIŽANIH CENAH! g Ki, 64(65 Kg. 148 - 150; Jari, 68 kg, 180 — 185 Oves: baški, sremski in slavonski 155 — 160. Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija in pariteta Vršac 108 — 109. Moka: baška ln banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 — 187.50. »7« 147.50 — 157-50; »7 ln pol« ln »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški, sremski In banatski, v jutaskih vrečah 90 — 98. Fižol: baški, sremski, beli brez vreč 285 — 2P0 + Budimpeštan*ka termlnskfc borza (16. L m.) Tendenca prijazna. Promet miren. Rž: za marc 14.84 — 14.85, za maj 15.14 — 15.15. Turščica: za maj 14.92 — 14.93. BOMBA« •f Llverpool (15. t. m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.77 (prejšnji dan 4.74), sa febr. 4-74 (4.71), zaa/pr. 4.71 (4.68). + New Yorb (15. t m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.45 (8.43) za febr. 8.23 (8.22), za apr. 8.13 (8.10). Blagovna tržišča SITO + Chlcago (16. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64, za maj 66-6250, za julij 66.25; turščica: za maj 52, za julij 52.75. + VVinnipeg (16- t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 62, za julij 62.50. -f- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca prijazna. — Pšenica: sremska, 79 80 kg, 2«/« 149 — 151; slavonska, 79/80 kg, 2o/o 150 — 152. Rž: ba-«ka 135 137 50 Ječmen: baški in srem- Iz življenja na deželi Iz TrfMJveli t— Velik nspeh gluhonemih v Tržiču. 7. ln 8. t. m. Je imelo društvo gluhonemih iz Ljubljane v telovadnici meščanske šole svoj javni nastop pod vodstvom strok, učitelja g. V. Rupnika, ki ves svoj prosti čas žrtvuje omenjenemu društvu. Na programu je bil govor tajnika društva g. Sitarja, iz katerega so poslušalci dobili jasno sliko obupnega stanja gluhonemih v naši državi, ki jih je okoli 10.000 pa Imajo na razpolago samo 4 zavode. Sledili sta dva enodejanki, v katerih so nastopali zgolj gluhonemi igralci, ki so vloge prav odlično odigrali. Posebno pretresljiva je bila druga, pri kateri so večini gledalcev lesketale solze v očeh. Igralci so pokazali, da so ne ustrašijo nobenega truda ln da so sposobni za vsako delo. da so lahko in tudi morajo biti polnopravni člani človeške družbe. Občinstvo se je obeh nastopov udeležilo v odličnem številu, posebno še na praznik popoldne, ko je bila dvorana naravnost natrpana. Vsi smo poklicani, da z razpoložljivimi silami pomagamo društvu gluhonemih do uresničenja glavnega cilja, da bo vsak gluhonemi deležen vsaj osnovnošolskega pouka, število gluhonem-nic se mora pri nas čim preje povečati, že obstoječi zavodi pa nujno kličejo po razširitvi. Ljubljanska gluhonemnica lahko sprejme vsako leto le 12 novincev, dočim se jih prijavi okoli 50. Iz Hrastnika h— Zvočni kino Sokol predvaja danes ln Jutri velefllm: »Borneo«. — Drevi (soboto) ob 19. pred kinopredstavo priredi tukajšnje poverjenlštvo JS zanimivo predavanje o naši trgovski ln vojni mornarici. Predaval bo g. Pirnat iz LJubljane, predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstopnin« ni. Vabljeni vsi! ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. In Jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Deran«. MEDVODE. V nedeljo ob 16. bodo gostovali na našem sokolskem odru igralci Sokola Ježice z Barry Couversovo ameriško veseloigro »Roksi«. Odlični Igralci bodo poskrbeli za prvovrstno igranje, za salve smeha in mnogo dobre volje, žal mu bo, kdor zamudi Roksi! Napolnite naš Sokolski dom, v gosteh je — Ježiea! RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo pred vajal danes in jutri češko filmsko velede-lo po duhoviti sodobni komediji Wiljema \Venierja »Na ledeni plošči«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. SLOVENJ GRADEC. Knjig« Vodnikove družbe naj dvignejo člani čimprej pri poverjeniku učitelju g. Slavku Mrovljetu in obenem plačajo 22 din za nove knjige! Tri glavne reči Pri skušnji v vaški šoli vpraša katehet Pepčka: »Koliko reči Je treba pri krstu?« »Tri,« se odreže Pepček. »Kaj?« se katehet začudi. »Ali si požar bil, kako piše v katekizmu? Dve reči: voda in božja beseda.« Pepček: »Pa pamž? Kako bodo brez njega krščevali?« • -V/fVv' ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne soproge, mame, stare mame, sestre, tete, tašče ln svakinje PAVLE DIETZOVE smo prejeli nebroj ustmenih ln pismenih Izrazov sožalja, za katere se tem potom Iskreno zahvaljujemo. Najtoplejša hvala preč. gospodu prelatu Josipu Volcu, stolnemu kanoniku, kl je hodil pogosto tolažit in krepit pokojno s podelitvijo sv. zakramentov za srečno potovanje v večnost in za poslednji blagoslov ob odprtem grobu, kakor tudi preč. gospodu kanoniku mons. dr. Merharju, ki je pohitel, da je podelil umirajoči pokojni še vesoljno odvezo. Dalje se zahvaljujemo preč. gospodom duhovnikom, ki so darovali te dni sv. maše za pokojno. Najtoplejša hvala tudi gospodom zdravnikom za njihov trud v času njene dolgotrajne bolezni. Končno se prav Iskreno zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so obsuli mrtvo telo pokojne s šopki cvetja in vsem, ki so jo mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v ponedeljek, dne 19. decembra ob pol 8. zjutraj v cerkvi sv. Nikolaja. 2aluj. Din 28.— do 38.-barhent za pižam« ■ ■ ■ • ■ Din 12.— do 18.- I1IUF1KTIJRA F. K S. SOUVA LJUBLJANA - MESTNI TRG 4 o T Jugoslavija—LJubljana J^tri ob 14. na igrišču ob Tyrševi cesti — Predtekma ob 12.30 (ob lepem vremenu) Beograjčani bodo prispeli v Ljubljano kompletni in sicer v postavi: Lovrič, An-d;|elkovič-L.ukič, Domoracki, Bečlč, Djokič-Rakar, Cirič, Petrovič, Perlič, Atanacko-vi, rez. Bročič, Stevkov. Kakor smo že javili, smatrajo Beograjčani jutrišnjo tekmo proti našim za zelo težko, toda računajo kljub temu z možnostjo, da bodo odnesli obe piki iz Ljubljane. Zato pa pravijo spet naši fantje, da so pripravljeni dati vse iz sebe, da boste ti dragoceni točki ostali doma. Naši bodo nastopili v običajni sestavi, le v zvez1 bo bržkone po daljšem presledku nastopil Vovk. Tekma se bo pričela ob 14, ob 12.30 pa bo zaigrala rezerva Ljubljane proti ambiciozni Grafiki, ki je baš sedaj v najboljši formi. Predtekma bo le ob lepem vremenu. Ker Je to letos zadnja Iigaška prvenstvena prireditev, vlada v Ljubljani m celo v ostalih krajih Slovenije zanjo veliko zanimanje. V nekaj vrstah Tekma Kranj—Svoboda Na zadnji seji upravnega odbora LNP j« bil sprejet važen sklep v zadevi prekinitve prvenstvene tekme med Kranjem in Svobodo na dan 30. oktobra L L, ki Je bila, kakor znano, ob stanju 3:0 v korist hiranja prekinjena že v 42. min. prvega polčasa. Zaradi te tekme je bilo precej vilva in krika tudi v športnih rubrikah naših listov, največ pa seveda pred raznimi podsaveznimi odbori. Zadeva se zdaj približuje srečnemu zaključku — zdi se — v zadovoljivi obliki za oba prizadeta kluba. Upravni odbor Je namreč po poročilu I. podpredsednika Martelanca ugotovil, da S K Svobode »»radi te prekinitve ne zadene nobena krivda, in naročil poslovnemu odboru, naj tekmo po sporazumu med klu-tioma kar verificira z doseženim rezultatom. Kranj bo torej dobil svoji dve točki, Svoboda pa je lahko zadovoljna, da nerodnosti na igrišču nl bila kriva ona... Zagrebška akcija V zagrebškem nogometnem podsavezu gre akcija za odločilni napad na organizacijo našega nogometnega športa svojo pot daije. Na zadnji seji (v sredo) Je bila v razpravi spomenica 52 opozicionalnih klubov tega podsaveza za sklicanje Izredne skupščine. Podsavezna uprava je bila zaradi odstopa odn. odsotnosti nekaterih odbornikov že v manjšini in tako je bil brez težav sprejet sklep, da naj bo ta izredni občni zbor na dan 8. januarja 1939. Razen tega je bil sestavljen poseben odbor, ki bo tedaj ali vsaj do savezne glavne skupščine izdelal nova pravila, v smislu katerih naj bi se na novo organiziral naš nogometni šport — v duhu stremljenj zagrebške večine. _ Današnja Iigaška tekma XIII. kola LigaSka tekma med Haškom ln varaž-dinsko Slavijo bo zaradi tega, ker igra Hašk v nedeljo mednarodno tekmo s Fe-rencvarosem, že danes popoldne. Hašk ima to pot kljub kazni Medariča in Ko-•ceiča precej lahko nalogo, ne glede na to, da je bil celo na prvi tekmi v Varaždinu, ko je bila Slavija še v svoji najboljši formi, močnejši od nje. Zmagal je takrat z 2:1, toda zelo verjetno je, da bo danes beležil še večjo razliko v svojo korist. V LJubljani bo sodil PodupskI Med delegiranimi sodniki za nedeljske tekme sta bili odrejeni dve spremembi, in sicer tako, da bo sarajevsko tekmo med Slavijo in BSKom sodil g. Bažant, ljubljansko tekmo med Ljubljano in Jugoslavijo pa g. Podupski iz Zagreba, Za sojenje tekme v Skoplju (Gradjanski S — Hajduk) so naprosili sodnika iz Grčije. Samostojna Slovaška se naglo organizira tudi v športu. Kakor poročajo, je bilo v kratki dobi njenega obstoja ustanovljenih že 7 samostojnih športnih save-zov. med njimi nogometni, plavalni, sab-Ijaški, zimsko-sportni. turistični, kajakaški ter saveza za rokoborbo in hokej na ledu, • P. S. V včerajšnjem poročilu o občnem zboru SK Eirije je" treba popraviti trditev, da je Boris Smerdu v Varšavi zastopal jugoslovenski tenis v tekmah za srednjeevropski pokal, ne pa za DavLsov pokal. Sicer pa so čitatelji to napako lahko sami popravili, saj ve vsak fantiček, da smo mi letos igrali za Davisov pokal najprej s Češkoslovaško, nato pa z Anglijo, švedsko, Belgijo in nazadnje z Nemčijo. 18. t. m. je slklican sestanek vseh učiteljev iz teritorija podzveze. Sestanek se vrši od 10. dop. v lokalu podzveze v hotelu »Pošta« na. Jesenicah. Na dnevnem redu je formalno osnovanje sekcije in razprava o tekočih zadevah. Uprava GZSP. SK Ljubljana. Drevi ob 19. obvezen sestanek ligaškega moštva pred restavracijo »Slamič«. Postavi ligaškega in rezervnega moštva, ki igra predtekmo, sta na običajnem mestu. D. K. S. K. Edlnstvo obvešča vse svoje članstvo in simpatizerje kluba, da bo I. redni občni zbor drevi ob 20. v salonu restavracije »Keršič« na Celovški cesti 36. Odbor. Izlet v Videm (Udlne, Italija) preko Trsta ln Gorice. SK Ljubljana obvešča članstvo ln prijatelje, da bo odpeljal avtobus v Videm (Udlne) preko Gorice ln Trsta na božič, 25. t m., lz LJubljane. Povratek dne 27. t m. dopoldne v LJubljano. Prijave »prejema tajništvo Se danes od 17. do 19. Aleksandrova c. 5. L nadst.. Cena din 100.—. Prijave samo do 18. t, m. Naše gledališče DRAMA. Sobota, 17.: Dobrudža 1916. B. Nedelja, 18. ob 15.: Brezov gaj. Izven. Znižane oene. Ob 20. žene na Niska-vuoriju. Izven. Znižane cene. To bo nekaj za našo mladino. Prof. Sest jI bo prav gotovo ustregel z uprizoritvijo zabavne mladinske igre »Pikica ln Tonček«. Skoro vse, kar je v naši drami, študira to zanimivo mladinsko Igrico, kl bo prav gotovo uspela tudi pri nas. Povsod drugod je že zdavnaj najprivlačnejša nla-dinska igra. Premiera bo na Stefauovo popoldne. O P B R A Sobota, 17.: Ljubavni napoj (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Chri-sty Solarija. Red A. Nedelja, 18. ob 15.: Roxy. Izven. Znižane cene*. Ob 20. Gioconda. Gostovanje Vere Majdičeve. Premierskl abonma. »Gioconda« z go. Vero Majdičevo v naslovni vlogi bo Jutri zvečer. Gdč. Majdiče-va je odlična naša umetnica ter prav tako v odlični meri usposobljena za velike resne dramatične vlage. Gioconda Ji bo dala vso priliko, da pokaže svojo priznano igralsko in pevsko umetnost. V ostalih glavnih vlogah: Kogejeva, Spanova, Be-tetto, Franci ln Janko. Dirigent ravnatelj Polič, režiser prof. Sest. Slavni Italijanski tenorist Chrtotj Bo-larl bo ponovno nastopil v naši operi v soboto 17. t. m. Odlični umetnik bo pel glavno tenorsko partijo v Donlzetijevl operi »Ljubavni napoj« (Kapljice za ljubezen). Na gostovanje prvovrstnega umetnika, kl je vzbudil zaradi svoje sijajne glasovne tehnike ln umetniškega pred-našanja, največje občudovanja navzoče publike, že danes opozarjamo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 17. ob 20.: Kralj na BetajnovL C. Nedelja, 18. ob 15.: Prevara. Znižane cene. Ob 20. Hudičev učenec. Znižane cene. Zadnjič. R O Sobota, 17. deoembra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesela muzika s plošč. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti ln Miki-miška. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Zagorski rudnik g. Arnošt Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: NaC. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20.: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Vesel večer z Josipom Jurčičem. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec Igra Radijski orkester. Beograd 16.45: PloSče ln orkestralna glasba. — 18.15: PloSče. — 20: Pesmi ln klavirske skladbe. — 21: VojaSka godba. — 22.15: Lahka godba ln ples. — Zagreb 17.15: Orkestralna glasba. — 20: Prenos ope«re lz Nar. gledališča. — Praga 20.10: Pester koncertni spored. — 22: Lahka godba ln ples. — Varšava 21: Operni prenos. — Sofija 16.30: Lahka in komorna glasba. — 18.15: Plošče in orkester mandolin. — 20: Beethovnove pesmi. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Lahka glasba. — 19: Komorne skladbe. — 20.30: Slike z Alp. — 22.30: Vesel sobotni program — Berlin 19: Pevci in virtuozL — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Kakor Dima j. — Miinchen 19.15: Vesela muzika. — 20.10: Zabaven spored. — 22.30: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert. — Pariz 20.40: Zvočna igra, — 21.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.50: Varfete. — Rim 17.15: Klavirske skladbe. — 21: Orkestralni in klavirski koncert — 23.15: Ples. Nedelja, 18. deoembra LJubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos lz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kmečki trlo. — 10.15: Plošče. — 10.45: Bežigrajski pevski zbor. — 11.30: Koncert s sodelovanjem g. Leopolda Turšiča (fagot) in Radijskega orkestra. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Operne speve poje g. Marjan Rus, pri klavirju prof. M. Lipov-šek. — 17: Kmet. ura: Gospodarjenje z gozdom (Inž. K. Tavčar). — 17.30: Vesel domač koncert (gdč. poldka Zupanova, poldka Rupnikova gg. S. Banovec, Tone Petrovčič ln Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Notranja kolonizacija. — 19.50: Klavirski koncert (prof. P. Sivic). — 20.30: Ura skladatelja Hochreiterja (Sattnerjev zbor-dir. A. Neffat). — 21.10: Dvofak: Iz novega sveta (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. i UPRAVA DR2AVNE BOLNICE ZA ŽENSKE BOLEZNI V LJUBLJANI, sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti sodelavec, gospod Erjavec Gregor ZVANIČNIK dne 14. decembra 1938. umrl. Ohranili ga bomo v dobrem spominu. LJUBLJANA, dne 16. decembra 1938. ZAHVALA Ob prebridkl izgubi našega nad vse dobrega ln ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda SLUŽBENE OBJAVE GORENJSKE ZIMSKOSPORTNE PODZVEZE NA JESENICAH črtanje lz članstva GZSP. Iz članstva se črta Sckolsko društvo Ljubno pri Pod-nartu, ker je prostovoljno izstopilo. Razstava podzveze: Razstava daril od klubov in tekmovalcev GZSP, kl se je nameravala prirediti v tekočem mesecu, se zaradi prevelike zaposlitve s pripravami za naš zlet odloži na konec letošnje sezone. O tem se obveščajo vsi klubi, ki so prijavili svoje sodelovanje na tej razstavi. Klube, ki se sedaj niso odzvali, pa pozivamo, da preko sezone zberejo gradivo, ki smo ga zahtevali v posebni okrožnici in naj ga do konca februarja dostavijo pod-zvezi. SmučarsKl učitelji: Na sestanku učiteljev s teritorija podzveze. Sestanek se vr-da se osnuje posebna sekcija smuških učiteljev pod okriljem podzveze. Pripravljalni odbor vodi tov. Praček. Za nedeljo, dne POSTNEGA PODURADNIKA V POKOJU izrekamo Iskreno zahvalo za vse številne ustmene ln pismene izraze sožalja. Posebno zahvalo Izrekamo gg. uradnikom ln ostalim poštnim nameščencem, zlasti tovarišem pokojnika, nadalje vsem darovalcem številnih krasnih vencev in cvetja, pevskemu zboru za v sice segajoče žalostinke, g. žnidarlču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter sploh vsem prijateljem in znancem, kl so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako častnem številu. Izkazano sočutje do blagega nam nepozabnega pokojnika in številno spremstvo nam je bilo v veliko tolažbo. Gornja Radgona, dne 15. decembra 1938. 2alujoča soproga ANA VRBNJAK in ostalo sorodstvo. Original laSŠOi je v kvaliteti neprekosljiv. Te dve resnici se z ničemer ne moreta pobiti. Nadomestni deli za vse vrste šivalnih strojev vedno na zalogi. Hitra postrežba! Znižane cene! J. GUTTMANN — ZAGREB, Martlčeva 4. — Telefon 58-21 M5ERIRAJTE V „JUTRU"! Poglejte, to rdečkasto goščo Ako Je seč moten 1 rdečkastim ali peščenim ostankom, ako je temne barve, ako vsebuje bele kosmiče — je to znak, da ledvice slabo delujejo in to Je opomin za prihod revme. Tako artritično stanje, katero n če«to opazi pri starejših ljudeh, ae more preprečiti z uporabo URO-DONALA, kateri pomaga ledvicam pri razkrajanju sečna kislin«. Zelo lahko Je izvršiti preiskavo vašega seča. Ta preiskava Je neobhodno potrebna, ako nočete kasneje trpeti Zadostuje, ako boste pustili iz-vestno količino 8CČ&, da stoji mirno deset do dvanajst ur v steklenici ali porcelanasti posodi. Ko ta čas poteče, lahko opazite v nepravem seču goščo in kosmiče, katere smo omenili zgoraj. Ako je moten — takoj neslt« steklenico seča hranjenega 24 ur, vašemu zdravniku ali lekarnarju, da ga analizira. ter pričnite uporabljati URODONAL kateri čisti ledvice in očisti kri, razkrajajoč mokračno kislino Etablissement Chatelain, dobavitelj pariških bolnic, Pariš: 22 Grands Pris Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopniki »STERILAB«, kemlčno- farmacevtski laboratorij, Beograd. _Ogla* rog, pod St. 2979 od 23. februarja 1932._ Umrl ml je moj ljubi soprog, gospod Albert Halm rač. revident v pok. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo 18. t m. ob 2. uri popoldne lz hiše žalosti, Korytkova ul. 29 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1938. ANA, soproga in ostalo sorodstvo ' ' '* '-*". ' r... S-"' dor oglasu'e ta napreduješ mougat GALAK 4 nove špecijalitete CRAKLAIT CITHA IZVRSTNA SLAŠČICA FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA MLEČNA ČOKOLADA 8 PRA2ENO R2JO ZELO REDILNA ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE t. u. Roman A ie ko sem to pisala, sem vedela: če bi res kdaj dobil takšno dekle, ji izpraskam oči! Čez nekaj časa je prišel njegov odgovor: obupan, izmučen, neizrekljivo grenak. Ko sem prebrala pismo, sem mislila, da mi je umreti, toda sklenila sem bila, da ostanem svoji kupčiji zvesta. Vzela sem bila Georgea za moža in se zaklela, da se mu ne bo treba kesati. Neznansko sem se bala, da ga ne bi užalila, kajti v dnu svoje tihe nature me je imel očividno zelo rad. Na ženitovanjsko potovanje sva šla v Benetke. Zelo navdušena nad tem nisem bila. ker se je sezona že nagibala h koncu in je bila večina mojih znancev na Lidu. A George je bil tako ganljiv — zatrjeval je, da je imel zmerom namen, iti na ženitovanjsko potovanje v Benetke, če bi se kdaj oženil.« »Koliko časa po poroki ste dobili prvo pismo?« ]}e vprašal John Meredith. • »Oh, dolgo potem«, je odgovorila mala grofica. >5ele po dečkovem rojstvu.« »Kdaj je bilo to?« »Rodil se je aprila meseca leta 1934. Sladek malček je, a strašno poreden«, se je nasmehnila. »In prav tako svojeglav kakor... njegov oče«, je dodala. »Kdaj vam je pisal izsiljevalec prvo pismo?« »Septembra meseca tistega leta«, je odgovorila Pamela in se zgrozila, »Vse svoje žive dni ne bom pozabila. Pravkar sva se bila vrnila iz Biarritza. kjer sva preživela mesec avgust. Moj mož ne stanuje rad v hotelih, posebno v tujini ne, a je tako prijazen in razume, da časih potrebujem izpremembe in da Mardleigh Ab&ty — naj ga imam še tako rada — zame ne pomeni tistega kakor z-inj. V Biarritzu sem imela mučen doživljaj Moj mož je bil zvedel o veliki dražbi starih rokopisov pri Sothebyju in se odpeljal v London, za tri dni, kakor je dejal; a tam si ni mogel kaj in se peljal še pogledat v Mardleigh Abbey, kjer so pravkar na novo urejali salon. Brzojavil mi je, da delajo ljudje vse narobe in da mora zaradi tega ostati še nekaj dni ter nadzorovati delo. Med njegovo odsotnostjo se je v mojo grozo prikazal v našem hotelu sir Gerald Fairfax. Vso večnost ga že nisem bila videla, a ko me je zagledal, je takoj spet napel stare zoprne strune. Kar mrazilo me je ob misli, da zadostuje, če naju vidijo skupaj, posebno še v istem hotelu, pa bodo nekdanje govorice znova oživele. Napravila sem se bolno in ostala v svojih sobah. Na srečo je zapustil Biarritz pol dne pred vrnitvijo mojega moža.« »In takoj potem je prišel izsiljevalec s svojo prvo zahtevo?« Pamela je prikimala. »Kje je bil gospod Fawcett ob tistem času?« »Na Angleškem.« »Ste se shajali z njim?« »Ne, a kdaj pa kdaj sem srečala njegovo mater in zvedela od nje, kako se ima.« »Pisma so prihajala s pošto, po navadni poti?« »Da. Prvega mi je Paddock na pladnju prinesel v salon.« »Imate tisto pismo?« »Ne. Eden izmed izsiljevalčevih pogojev je bil, da mu vrnem pismo hkratu, ko pošljem denar. Saj bi tudi ne mogli mnogo posneti po njem. Spisano je bilo s kladastimi črkami na cenen papir, na list iz bloka, kakršne prodaja vsaka trgovina s papirjem. Sporočalo mi je, da so prišla piscu v roke neka pisma, ki gotovo ne morem želeti, da bi jih čital moj mož. Pisem da je več ko trideset in da so na prodaj. Po dve sto funtov vsako.« »Povejte mi nekaj, lady Colchestrska!« Meredith se je sklonil naprej in jo ujel za očL »Koga imate na sumu?« Pamela ga je bolestno pogledala. Rdečica ji je počasi stopila v obraz in jo zalila vse do las. »Tako sram me je — a koga drugega naj dolžim?« »Upam, da se motite«, je mirno odvrnil Meredith. »Drugače bi bil mladi Fawcett najničvred-nejši lopov.« Mala grofica si je z rokami zakrila žareči obraz. Meredith je počakal, da se je zbrala, nato pa nadaljeval: »Kaj vam je povedala mati gospoda Faw-cetta?« »Zelo nesrečna je bila. Murr je bil svojo službo izgubil. Menda se je bil močno vdal pijači... in zaradi tega so ga bili odslovili.« »Kaj je delal po svoji vrnitvi?« »Prav za prav nič. Potikal se je okrog in živel na stroške roditeljev, ki sama nič nimata. In pil je tudi še vedno!« »Hm!« je dejal višji nadzornik. Vstal je in se naslonil na kamin. »Ali morda veste, lady Colche- strska, kje so bila izsiljevalna pisma oddana na pošto?« »Da, poštni pečat Je bil Charing Cross.« »To nam seveda nič ne pove. Nekaj drugega: kako ste vedeli, da so pisma, o katerih je pisal izsiljevalec,' vaša pisma gospodu Fawcettu?« Ste mar še komu pisali takšna pisma?« Zmajala je z glavo. »Priložil je bil fotografijo enega izmed pisem« »Ste jo prinesli s seboj?« »Da. Ali jo morate videti?« je vprašala z rotečim pogledom. »Ljubo dete, ako hočete, da vam dobim pisma nazaj, moram vedeti, kakšna so na pogled Tudi jaz sem bil zaljubljen — burno, blazno zaljubljen — prej nekoč — in sem pisal takšna pisma.« Molče je lady Colchestrska vzela iz naročne torbice zložen list in mu ga dala. Prebral je fotografirano pismo in vprašal ali ga sme obdržati. »In zdaj mi povejte, kako ste morali odgovoriti izsiljevalcu. Najbrže vam je določil, kam pošljite denar.« Izvlekla Je listek. »Na naslov H. Smitha, 94 Bal-dock Road, Blackfriars, London« je bilo zapisano na njem. »To je gotovo majhna prodajalna časnikov ali kaj podobnega, kamor si dš lahko vsak pošiljati pisma in kamor lahko hodi ponje. Tudi če jo dam nadzorovati, bom po tej poti težko kaj dognal Najbrže ima ta H. Smith naročilo, naj pošlje došlo pošto na drug podoben naslov, in tako dalje Sled je očividno dobro zavarovana Kakšno ime je dal izsiljevalec?« Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! Ako Mago ne bi ugajalo, ga zamenjamo ali vrnemo nakupni znesek! i^s^Nia 1 Ola davek s a za Stfro 6« dajanje O;.-, ra 5 Din Najmanjša snasei 17 Din. Specialist za avtomontažo Z večletnim izkustvom, popolnoma samostojen delavec siguren v sestavljanju (montiranja) dieslovih strojev dobi t_koj mesto. Pismene ponudbe s prepisi spričeval jn zahtevo plače na oglasni odd. Jutra pod »Specialist« do 20. decembra" 38. 32080-1 Uradnik za prejemanje in pregled avtomobilov za popravilo m konstatiranje defektov, ki te siguren diagnostik in kal-kulant in ki je z uspehom delal v velikih delavnicah i.a popravilo, dobi mesto. Ponudbe s prepisom izpričeval in zahtevo plače prosimo na ogl. odd. Jutra do 20. dec. 1938 pod »Ci-novnik«. 32081-1 Rudarski nadzorniki ml?, j Si, po mogočnosti z rua^rsko šolo, dobijo mesto v rudniku premoga. Po rudbe s priporočili pošljite na Prometno banko, Beograd, poštni predal 204. 32065-1 Rudarskega nadzornika glavnega, * dovršeno rudarsko šolo in večletno prakso po možnosti verziranega v jamomerstvu ,-šče rudnik lignita.. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo na Prometno banko, Beograd, poštanski pret. 204. 28428-1 Natakarico mlado solidno in simpatično, po možnosti začetnico, takoj sprejmem. Nastop takoj, pogoji dobri, prosim osebno se zglasite. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32095-1 Kuharico vaieno tudi drugih hišnih del, ki ima veselje do vrta, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in dobra kuharica.« 32072-1 Pomočnika-co manufakturne in galanterijske stroke z znanjem nemščine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna v tej stroki.«. 32071-1 Šoferja mehanika zanesljivega in treznega takoj sprejmem. Ivan Savnik Kranj. 32069-1 G. Th. Rotman: Kapitan ICozIostreles Konjar priden in pošten, močan, dobi stalno službo pri mlinu Drofenik. Poljčane. 32063-1 Izložbeni aranžer z daljšo prakso dobi mesto Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Dober risar 2789«. 32070-1 Beseda I Din davek s Oln; za šifro aH daja aje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Oln Štajerska jabolka '.iboj 4C kg 3 do 4 dia » ŠTAJERSKA ČEBULA vreča 70 kg din 2.60, samo danes 'u v ponedeliek pr' Kmetijski družbi Ljubljana 32108-34 Beseda 1 Din da ve* Din; za Šifro ali daja nje naslova 5 Oln Nai manjši znesek 17 Din Poceni odpro.'a: 2000 parov snežk štev 35—36 din 39 štev 37—38 din 49 štev 39—40 din 55 ia »Tretorn, snežke beseda 1 Din davek >in. za šifro ali dajs ile naslova 5 Din Na' -nanjši znesek 17 Dir Skrbi? Obrnite «e na grafolngro Lepa trajna ondu-lacija je tudi lepo darilo za Rožič ki ga dobite po zmerni ceni pri tvrdki PINTAR ERNEST frizer za dame in gospode. Ljubljana, Kralja Petra trg št. t (Miklošičeva cesta — ta&proti sodn iškega p«: Din davek Din: za šifro ali dajs a.le naslova 5 Din Naj Tianlšl znesek 17 Din ■iiiiiiiMiniiiiiiiiii .......t Za vsako priliko najboljše in najcenejše hubertuse, I po vršnike, perilo in t vsa oblačila nudi Presker, Sv. Petra c. 14. POZOR? Za premog, koks, suha drva se obračajte na V. Podobnik, rR2ASKA 16. telefon 3313 V n JUTRU" l B.: Ta dama je zares vedno dobro oblečena. Ni čuda, kajti ona sešije vse svoje obleke na Šivalnem stroju. Za ponudbe obrniti se na adreso: Pošt. Pre-einac 173 — Beograd. NSERIRAJ V„ JUTRU"! KllUJt [NO VtCBAEVNE JUCOGMIICA SKPETIMIASIP3 Karmaha, ki se odlikuje posebne z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi graTolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub IJanl. hotel Soča 8v Petra o vsak dan od 9. do 12. dop m od 15 do 19 popoldne Odgo varja tudi na došlo ko respondenco V Ljubljani ostane do 30 decembra. vfed mestom In deieio »osrednje »Jutro v «. meii VABIL© na 55. REDNI OBČNI ZBOR KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo vršil v sredo, dne 4. januarja 1939 ob 9. url dopoldne v lastni sejni dvorani v Ljubljani. Dalmatinova I. DNEVNI RED: 1. Pozdrav ln otvoritev. 2. Sprememba pravil. 3. Poslovno poročilo za leti 1936 in 1937. 4. Poročilo nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. Odobritev računskih zaključkov za leti 1936 ln 1937. 7. Poraba dobička. 8. Odobritev proračuna osebnih ln stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov ln njih upnikov. 9. Volitev predsednika, podpredsednika in članov načelstva. 10. Volitev nadzorstva. 11. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 16. decembra 1938. NACELSTVO polnjene s fino vato ln sicer: klotaste v vseh barvah od . « • . lame ln brokat v vseh barvah . . krasne svilene brokat v vseh barvah fine puhaste odeje....... fine volnene odeje v pastelnih barvah tople flanelaste odeje jacquard od . flanel rjuhe od........25.— din naprej pernice, blazine, lzgotovljeno posteljno perilo, pregrinjala, zastore, tekače, predposteljnike, krasne namizne garniture in posamezne prte, platnene ln frotir brisače, batlsti in svila za perilo, flanela za pyjame itd. — Kdor nakupi pri nas nad Din 100.— dobi lep svilen robček zastonj! 110.— din naprej 180.— din 260.— din 500.— din 275.— din 60.— din naprej Dobro obrit-dob no volje! IA$Č ZNAMKA ROTBART Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran. — Za inseratai del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.