SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 45 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de noviembre - 12. novembra 2009 DOSLEDNOST NASEGA SLOVENSTVA SLOVENIJA-HRVAŠKA Podpis sporazuma in odmevi FRANCI SUŠNIK- (Govor na proslavi 60-letnice slovenske šole Ireneja Friderika Barage v Slovenski vasi.) Ob tem pomembem mejniku, ko šola Ireneja Friderika Barage v Slovenski vasi praznuje že celih 60 let nepretrganega delovanja, in je v tem času seznam učencev presegel številko 500, mi dovolite, da delim z vami nekaj drobnih misli o pomenu naših šol. Vsi smo presenečeni nad številom, pa to še ni prava mera pomena te naše temeljne ustanove. Ceniti jo moramo predvsem zato, ker je šola obogatila vsakega izmed nas, od tistih prvih, ki nam je pot do šole zahtevala četrt ure krepke hoje, pa do teh najmlajših, ki so se šele letos priključili. Z vso gotovostjo lahko zatrdim, da nihče od nas nebi bil to kar je, brez slovenske šole, bodisi tisti, ki s svojo slovenščino vzbujajo občudovanje ob morebitnem obisku v Sloveniji, kot celo taki, ki so se od skupnosti oddaljili in slovenskega jezika že davno ne uporabljajo. Vsem je razširila kulturno obzorje in vtisnila pečat drugačnosti. Zgodi se, da drugačnost vzbuja neke vrste strah, sem pa tja celo mnenja, da je psihološko škodljiva. Enakost naj bi bila edina pravilna politična drža. Tako prepričanje vodi v kulturno siromaštvo in masifikacijo. Le s tem, ko otrok razvija svoje posebne, različne sposobnosti, resnično bogati svojo osebnost. Ogromno pridobi, če se na primer naravno namesto enega nauči dveh jezikov. Če ga pa ta drugi jezik povezuje na izvor in tradicijo staršev, bo to močna opora za trdne korenine njegove osebne samostojnosti. Vsi imamo enake pravice, napačna in omejujoča pa je trditev da smo vsi enaki. Ne da bi se smatrali ali celo ponašali, da smo boljši od drugih, temveč, da bi bil vsak izmed nas vsak dan boljši od včeraj. Ako bi starši sedanjega severoameriškega predsednika svojemu otroku poudarjali, da smo vsi enaki, bi ta nikoli ne bil sposoben za tako odločujočo funkcijo. Vzgajali so ga v naporih in v pravem tekmovalnem duhu, ki omogoča vedno nove dosežke. Ob začetku novega šolskega leta je Obama, na podlagi lastnih izkušenj, govoril vsem učencem v državi. Opozoril jih je, da najvišje posvečanje vzgojiteljev v najbolje opremljeni šoli nič ne zaleže brez odgovornosti učencev, ki redno hodijo v šolo, pozorno sledijo učenju, ki poslušajo starše in so pripravljeni z naporom dosegati uspehe. Vsak svojim otrokom želi najbolje. Največ kar jim more nuditi pa je prav dobra vzgoja. Začetek vsake vzgoje je v družini, komplementarno pa nujno zahteva še šolo. Ker so se naši predniki dobro zavedali te potrebe, so se že na samem začetku emigrantske skupnosti prednostno lotili ustnavljanja slovenskih šol. Tako smo poleg uradnega šolanja dopolnjevali tudi našo narodnostno vzgojo. Razmere so se po šestdesetih letih dokaj spremenile. Odnos sedanjih učencev do stare in nove domovine ni in ne more biti več tak, kot v prvi dobi emigracije. Kot tedaj pa še vedno ohranjajo vso veljavo temeljna izhodišča naše skupnosti: krščanska vera, slovenske korenine in svoboda, katero so naši starši bili prisiljeni iskati preko oceana. Popolnoma upravičeno bi me kdo opozoril, da razmišljati o vzgoji ni težko, druga pesem pa da je konkretno vzgajati! Nihče nam pri vzgoji otrok ne more zagotoviti uspeha, prav gotovo pa je doslednost odločilni dejavnik. Kar otroku dopovedujemo, moramo najprej sami trdno verjeti in jim to z zgledom pokazati. Otroci zavestno in podzavestno dojamejo neprimerno več, kot bi si mogel kdo predstavljati. Če želimo torej da si v slovenski šoli čim več pridobijo, mora najprej biti popolnoma jasen odnos staršev do šole. Pri naporih, ki nam jih to zahteva pa se zgledujmo pri tolikih učiteljicah in katehetih, ki so skozi vsa ta leta darovali ogromno svojega časa in moči. Najlepša jim hvala in priznanje za to! Slovenski premier Borut Pahor in predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor sta 4. novembra v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi prinesel rešitev vprašanja meje med sosedama. Slovenija in Hrvaška bosta po Pahorjevih besedah vedno sosedi, in čeprav bosta nekega dne skupaj v EU, morata vedeti, kje je meja med njima. To sta poskušali doseči 18 let in nista uspeli, a zdaj sta na tem, da jima to končno uspe, je poudaril. Kosorjeva je ob podpisu oba parlamenta, ki morata sedaj sporazum ratificirati, pozvala k podpori ter za konec namenila še nekaj besed hrvaškim državljankam in državljanom: ,,To je resnično korak, ki smo ga storili predvsem za prihodnost Hrvaške in naših otrok." Poleg tega je to po njenih besedah korak, ki je odprl nova vrata in prinesel novo upanje tudi hrvaškim sosedam v Jugovzhodni Evropi. Kot dopolnilo arbitražnem sporazumu je Kosorjeva v ponedeljek podpisala hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju. V izjavi poudarja, da se nič v sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Kot priča je sporazum podpisal tudi predsedujoči EU Reinfeldt, ki je poudaril, da je podpis znak političnega poguma in da odpira novo poglavje v odnosih med državama. Reinfeldt je dodal, da bi se morali popolnoma zavedati številnih ovir, ki sta jih Pahor in Kosorjeva že premagala, hkrati pa je opozoril, da bi se morali zavedati, da nas na poti pred nami morda še čakajo težave. Predsednika vlad sta v Stockholmu spremljala tudi zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, v Stockholm pa je prišel tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Slovenska pogajalska delegacija je med pogajanji uspela ohraniti bistvene vsebinske sestavine sporazuma. Usklajeno besedilo sporazuma temelji na zadnjem Rehnovem predlogu z dne 15. junija 2009 in ima status mednarodne pogodbe. V sporazumu je ohranjena določba, da lahko arbitražno sodišče v vsaki fazi postopka pomaga vladi RS in hrvaški vladi pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora, ob njunem soglasju. Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta glede spora meje na kopnem in morju, ob potrditvi zavezanosti k mirnemu reševanju sporov v duhu dobrososedskih odnosov, odražajoč njune vitalne interese z odobravanjem posredovanja Evropske komisije sporazumeli med drugim, da ustanovita arbitražno sodišče, ki bo sestavljeno s pet arbitrov, ki bodo bili imenovani po določenih postopkih. Naloga arbitražnega sodišča je določiti potek meje med RS in RH na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Postopki bodo potekali v angleščini in se bo uporabljalo mednarodno pravo. Vladi bosta podpisan sporazum v dveh tednih predložili njunima parlamentoma, ki bosta skladno s svojimi ustavnopravnimi pravili dala soglasje za ratifikacijo do decembra t.l. Slovenski predsednik Danilo Türk je pozdravil podpis arbitražnega sporazuma. Kot je poudaril, sta predsed- nika vlad s podpisom opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama. Hrvaški predsednik Stipe Mesic pa je izjavil, da je treba pozornost sedaj usmeriti na sestavljanje seznama arbitrov, za katerega je treba predlagati vrhunske strokovnjake, ki bodo jamčili objektivnost. Podpis je na obeh straneh meje doživel tudi število kritik. V Sloveniji je bilo govora o „sramotnem podpisu", „izdajstvu" in še marsikaj. Opozicijske stranke so vsebino sporazuma soglasno kritizirale in napovedale predlog referenduma. Končno se je s tem strinjala tudi koalicijska stranka Zares in o referendumu govoril celo Pahor sam, zaradi česar je Janez Janša izjavil, da „očitno o arbitražnem sporazumu dvomi tudi vlada". Strokovno ceno o sporazumu so predstavili tudi v Stranki Nova Slovenija. Obžalujejo, da je premier Borut Pahor podpisal sporazum, ki Sloveniji ne jamči ohranitve nacionalnih vitalnih interesov. Predsednica Ljudmila Novak je napovedala, da se bo stranka pridružila prizadevanjem za izvedbo referenduma. Predsednik strankinega strokovnega odbora za odnose s Hrvaško, odvetnik Daniel Starman pa je poudaril, da bo naredil vse, da sporazum ne bo uveljavljen. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da je v 3. členu zapisano, da bo sodišče določilo stik Slovenije z odprtim morjem. Ker so možne različne interpretacije glede tega, kaj je Slovenija, bi bilo po Starmanovih besedah nujno, da bi pisalo, da sodišče določi teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. Najhuje pa je po Starmanovem mnenju to, da sporazum v 4. členu arbitražnim sodnikom „zavezuje roke", s tem ko jim določa, na podlagi česa lahko razsojajo. Spomin na vojno za Slovenijo Vojna za Slovenijo se je začela v četrtek, 27. junija. Prva puška je počila na Dolenjskem, ko so se motorizirane enote Jugoslovanske ljudske armade preko Gorjancev in Novega mesta valile proti Ljubljani. Puška je počila pri Pogancih ker so prvič bile zaustavljeni. Padel je oficir JLA. Slovenci po vsem svetu smo takrat sledili dogodkom v domovini. Po vseh državah smo šli na ceste in javno demonstrirali za pravico neodvisnosti naše domovine. Deset dni smo živeli ,,s srcem v ustih", dokler niso vesele novice povedale, da je uresničen tisočletni sen. Se še spomnite tistih dni? Vsi, ki imamo radi Slovenijo, bomo imeli priložnost, da oživimo ta spomin. Med nas prihaja fotografska razstava o teh dogodkih. Delegacija Muzeja Slovenske vojske se bo mudila v Argentini, da nam v podobi (potek vojne) in besedi (polkovnik doc. dr. Tomaž Klandik, načelnik muzeja) predstavi deset dni junaštev in zmage. Razne priložnosti bodo. Prva v petek, 20. novembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, R. L. Falcon 4158 v Buenos Airesu. Toplo vabimo rojake! Volilne spremembe Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je ob začetku 30-dnevne javne razpjave predstavila predlog sprememb volilne zakonodaje. Če bo zadostna podpora -za sprejetje bosta potrebni dve tretjini glasov poslank in poslancev - se bo za volitve v DZ ukinilo volilne okraje, o podelitvi mandatov kandidatom pa bodo odločali preferenčni glasovi. Volilni okraji, ki jih je danes 88, bi se kot element volilnega sistema ukinili in se ohranili le v funkciji izvedbe volitev. Uvedli pa bi obvezen in absoluten preferenčen glas. To pomeni, da bi volivec moral obvezno oddati svoj preferenčni glas enemu od kandidatov in ne listi. Iz liste pa bi bil izvoljen tisti, ki bi dobil največje število preferenčnih glasov. Kot je pojasnila Pavlinič Krebsova, bi se 88 poslancev DZ še naprej volilo na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, vendar v osmih volilnih enotah - v vsaki po 11 poslancev. Volivka ali volivec, ki ima stalno prebivališče v posamezni volilni enoti, bi po novem dobil glasovnico, podobno glasovnici za volitve poslancev v Evropski parlament. Na glasovnici bi bile vse liste, na vsaki od list največ 11 kandidatov. Med njimi pa bi moral volivec voliti za enega kandidata in obkrožiti številko pred njegovim imenom. S tem bi podal podporo kandidatu in posredno listi kandidatov oz. stranki, je pojasnila ministrica^. Dodala je, da za listo ne bo več mogoče glasovati. Če pa bi posamezen volivec obkrožil listo, bi v izogib prevelikega števila neveljavnih glasovnic ob spremembi veljala domneva, da je volivka ali volivec prednosti glas dal prvemu kandidatu na listi. Stran 2 12. novembra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz živl]en]a v argentini (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Že od nekdaj velja izrek, da fotografija velja več kot tisoč besed. Sčasoma je še film premagal sporočilnost fotografije, a ta potrebuje nekaj manj priprav tako za izdelavo kot za predstavitev. Film potrebuje temo, slika svetlobo. V zadnjem času smo bili priča dvema razstavama; obe sta bili pripravljeni kot objekt in ne subjekt, sta si pa izborili samostojnost in si ju je bilo možno ogledati kot suvereni prireditvi. Razstava fotografij Marka Vom-bergarja Slovenci v Argentini je bila pripravljena ob počastitvi spomina dr. Tineta Debeljaka in njegove 20-letnice smrti in smo svojčas o njej že nekaj zapisali. Kljub temu pa ni bila Fotografski razstavi direktno povezana z njim, saj so razstavljene fotografije bile posnete v sedanjosti, letos in lani. Pokazale so radoživost skupnosti v sedanjosti, ki ne izgublja izpred oči svojega prvotnega cilja: živeti zdravo slovenstvo geografsko daleč stran od matične domovine. Z njih je možno tudi ovreči teorijo osebe, - ki se smatra za dobro poznavalko slovenske skupnosti v Argentini, - ki je izjavila, da je ta skupnost kot boksar, ki potrebuje nasprotnika, da lahko ohranja svojo fizično kondicijo in ne pade v dekadenco ... Strel v prazno, bi lahko rekli. Avtor druge razstave je Peter Cvel-bar, fotograf s Tržaškega. Njegove fotografije so bile razstavljene že za časa letošnje Drage na Opčinah, kasneje pa v galeriji Družina v Ljubljani. TONE MIZERIT Naslovil jo je Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Ti izrazi so predvsem na obrazih ljudi, ki jih je fotograf ujel v svoj objektiv in so - eni veliko, drugi malo - znani širšemu krogu poznavalcev ali udeležencev slovitih vsakoletnih študijskih dni. Z njih je mogoče zaznati utrip, včasih tudi adrenalin, ki ga je bilo zaznati ob eni ali drugi priliki. Marsikateri obraz pripada tudi kakemu udeležencu iz Argentine. Mini-zbirka je posvečena tudi zakulisju dni ali večerov, ki kažejo na zaskrbljene, vesele ali sproščene obraze organizatorjev. In v tridesetih letih je bilo veliko priložnosti za take in drugačne občutke. Kot rečeno: na tisoče besed v nekaj fotografijah. GB Žbogar in Žekš o težavah manjšine t m \ ■ i V M Zunanji minister Samuel Žbo-gar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš sta sprejela predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Predsednika krovnih organizacij Sveta slovenskih organizacij (SSO)in Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), Drago Stoka in Rudi Pavšič, sta opozorila, da bi imelo znižanje proračunskih prispevkov za manjšino, kakršno je trenutno v obravnavi v italijanskem parlamentu, katastrofalne posledice za njihovo delovanje na kulturnem, izobraževalnem in športnem področju. Ogrozilo pa bi tudi številna delovna mesta znotraj manjšinske skupnosti. Predlog proračuna, ki ga je oblikovala italijanska vlada, predvideva krepko znižanje sredstev za slovensko manjšino v Italiji: medtem ko je slednja za letos prejela 5,26 milijona evrov, je v predlogu proračuna predvideno, da bo leta 2010 prejela 4,06 milijona evrov, za leti 2011 in 2012 pa po 3,12 milijona evrov. Stoka in Pavšič sta izpostavila tudi izjemen pomen, ki ga ima za slovensko narodno skupnost v Italiji ohranitev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Dobrodošla je čimprejšnja rešitev sedanjega težkega Minister Boštjan Žekš položaja tega gledališča na način, ki ne bo okrnil obsega njegove gledališke produkcije in upravne avtonomije. Predsednika krovnih organizacij sta še opozorila, da pri predsedstvu vlade Italije nimata ustreznega sogovornika, preko katerega bi lahko potekal dialog glede vprašanj, ki se nanašajo na položaj slovenske manjšine v Italiji. V luči srečanja mjnistrov obeh držav na Brdu pri Kranju je poziv na Žbogarja glede manjšine v Italiji naslovil tudi poslanec SDS Miro Petek. Po njegovem bi Žbogar v ponedeljek moral opozoriti italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija na neizpolnjevanje obveznosti Italije do slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski Krajini. Od Žbogarja pričakuje, da bo izpostavil tudi nekaj trenutno največjih problemov Slovencev v Italiji. Med temi je Petek izpostavil načrt krčenja sredstev za slovensko manjšino, problematiko financiranja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, hitro in včasih nasilno urbanizacijo slovenskega nacionalnega prostora, so sporočili iz poslanske skupine SDS. Srečanje je imelo še posebno važnost, saj je v ponedeljek, 9. novembra na Brdu pri Kranju potekalo drugo zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Največ pozornosti bo namenjeno problematiki načrtovane gradnje plinskega terminala v Žavljah, ki je za Slovenijo z vidika čezmejnih vplivov nesprejemljiv. Ministri pa so na tem zasedanja spregovorili tudi o tej prob ematiki financiranja slovenske manjšine v Italiji. Študenti osvojili zlato medaljo Skupina študentov naravoslovnih fakultet ljubljanske univerze je na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije na univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) osvojila zlato medaljo. Tekmovanje je potekalo med 30. oktobrom in 3. novembrom, skupina študentov ljubljanske univerze pa se ga je pod vodstvom mentorjev s Kemijskega inštituta udeležila četrtič. Na tekmovanju je sodelovalo 112 ekip univerz z vsega sveta sveta, med njimi pa so bile najuglednejše ameriške, evropske in azijske univerze. Slovenska ekipa je projekt pod vodstvom mentorjev pripravila na Kemijskem inštitutu. Za projekt so razvili novo tehnologijo priprave nanomaterialov iz proteinov, pripravljenih v bakterijah. Pokazali so tudi dejansko uporabo pripravljenih materialov za odstranjevanje virusov, pripravljeni materiali pa obetajo dodatne možnosti uporabe za dostavo zdravil, katalizo, separa-cijo molekul in pripravo materialov s posebnimi lastnostmi. Le štiri državne proslave Vlada želi zmanjšati število državnih proslav, zato je pripravila predlog, po katerem bi na državni ravni po novem zaznamovali le štiri pomembne dneve. Ti dnevi so dan državnosti (25. junij), dan samostojnosti in enotnosti (26. december), slovenski kulturni praznik (8. februar) in še nov, četrti dan, dan Evrope, ki bi ga praznovali v maju. Predlog predvideva, da bi se dan državnosti obeležil z osrednjo državno proslavo, pred katero bi bila slavnostna seja državnega zbora, v proslavo pa bo sodil tudi pregled častne čete Slovenske vojske in sprožitev salv iz topov z ljubljanskega gradu. Dan samostojnosti in enotnosti bi se po predlogu zaznamoval s slavnostno sejo državnega zbora, v sklopu katere je tudi krajši kulturni program. Glede slovenskega kulturnega praznika predlog predvideva, da ob tem dnevu ne bi šlo zgolj za državno proslavo v žanrsko klasičnem smislu, saj da je osrednji del namenjen predvsem podelitvi najvišjih državnih priznanj za delovanje s področja kulture. Hkrati na proslavi ne bi nastopal govornik izmed najvišjih predstavni- kov države, vsebino proslave pa bi avtonomno usmerjal upravni odbor Prešernovega sklada. Dan Evrope bi se po predlogu praznoval kot dan zmage oziroma konca II. svetovne vojne, v novejši zgodovini pa tudi kot dan Evrope. Proslava bi v svoj lok smiselno vključevala tudi praznovanje dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Proslave, ki so vezane na določeno regijo, pa bi v koprodukciji med državnimi in lokalnimi oblasti praznovale le na vsako peto obletnico dogodka. To pomeni, da ,,novih" praznikov, torej združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dneva Rudolfa Maistra (23. november), ne bi več vsako leto zaznamovali z državno proslavo. V to skupino bi sicer sodil še dan reformacije (31. oktober), ki je tudi edini od teh dela prost dan. Glede na predlog so bila za proslave v letu 2010 določena za polovico nižja finančna sredstva. Ministrstvo tako načrtuje, da bo za izvedbo okrnjenega seznama proslav potrebovalo 500.000 evrov. Stvari se vedno bolj zapletajo. Vlada (bivši predsednik Kirchner) pa dviga stavo. Težko je videti, kam nas bo pripeljal ta nenehen spopad z večino naroda. Naši, vaši in cenzura? Socialni konflikti so si pretekli teden sledili drug drugemu. Nekateri so imele več odmeva v javnosti, drugi manj. Zanimivo pa je, kako vlada reagira na razne pojave. Posebej odmevne so bile blokade, ki so jih člani sindikata prevoznikov (šoferjev, kamionerov) izvajali pred podjetji, ki razvažajo dnevnike, predvsem Clar^n in La Na-cion. Izgovor je bil, da se morajo šoferji teh tovornjakov včlaniti v njihov sindikat, ki ga vodi Moyano. Mnogi pa sumijo, da je to indirekten pritisk na časopisna podjetja. Če bodo prevozniki časopisov pod okriljem Moyana, ki je glavni družbeni steber sedanje vlade, je res možno, da se kdaj s temi metodami izvaja cenzura. Zato s strani časopisnih organizacij padajo zahteve, da naj se ne ogroža svobode tiska, ne direktno ne indirektno. Sindikalno življenje pa je pretresel še drug dogodek: stavka prevoznikov podzemskih železnic. Kot znano, ti delavci ne soglašajo s sindikalnim vodstvom in zahtevajo potrditev lastnega sindikata. Vlada seveda o tem noče nič slišati: podzemski del je levičarski, uradni sindikat (UTA) pa je poslušen Moyanu in podpira vlado. To je podobno kot v primeru Kraft/Terrabusi. Medtem pa, ko se sindikalisti kregajo in vlada gleda drugam, več kot pol milijona potnikov trpi grozne posledice stavke in zapravlja denar in čas. Je čudno, da nejevolja in neprilju-bljenost vlade rasteta? Kaj pa ,,piketeri". Pravzaprav pisec ne ve, kakšen izraz naj bi uporabljal. Odločil se je, da (kot je splošno v domovini navada) posloveni španski izraz. Ta pojav in njegovo sedanje stanje bi bilo treba enkrat v globini pregledati, ker bo tudi v prihodnje važen dejavnik argentinske politike. Vemo, da se te skupine financirajo z vladnim denarjem in s socialnimi podporami njihovim članom. Pred kratkim je predsednica napovedala izredne fonde, za organiziranje in financiranje delavskih zadrug, v boju proti brezposelnosti. Upravo teh projektov in teh sredstev pa je Kirchner položil v roke županov, predvsem občin v Velikem Buenos Airesu. V istem trenutku se je sprožil konflikt med župani in vodji piketerov. Ti zadnji trdijo, da jih župani nimajo v poštev, jim ne dajo sredstev in jih ignorirajo, čeprav imajo piketeri v teku vrsto zadružnih projektov. Trdijo, da župani usmerjajo denar svojim pristašem, v lastno politično korist. Zato so pretekli teden zasedli avenijo 9 de Julio, dokler jim vlada ni obljubila, da bo stvar uredila. A ni upanja trajnega miru. Medtem je seveda središče mesta bilo en sam kaos, ker policija sploh ni reagirala na prošnje župana Macrija, naj vsaj delno odpre prostor za prevoz. V nagovoru pretekli ponedeljek je predsednica vpričo Macrija zatrdila, da ,,vsi hočemo red", a da se tega ne sme vzpostaviti ,,s korobačem". Usoda je hotela, da je v istem trenutku policija s silo navalila na protestnike, ki so zasedli Majski trg. Seveda, ti niso bili na vladni strani. Operative ,,clamor". Argentinci ljubijo zveneče besede. Imajo pa te res svoje ozadje. Sedaj so v bližini bivšega predsednika Kirch-nerja sprožili operacijo ,,clamor", kar bi lahko prevedli kot prošnji klic, ko množice rotijo junaka, naj se vrne in prevzame vodstvo naroda za blagor domovine. In kam naj se vrne Kirchner? Na vodstvo pero-nistične stranke. Tega je zapustil takoj po porazu 28. junija. Njegovo mesto je tedaj prevzel guverner province Buenos Aires, Daniel Scioli. Ali res množice zahtevajo, da se ,,junak" vrne? Časnikarji so spraševali vzdolž in širom političnega telesa, pa niso slišali nikakih klicev. Izgleda, da se je vsa zgodba rodila v neposredni bližini bivšega predsednika. Predvidevajo da bo, v senci novega volilnega zakona, najlažje vodil ofenzivo z mesta predsednika stranke in si zagotovil kandidaturo. Najbolj zanimivo je, da sicer javno nihče ne odpre ust, a v osebnih razgovorih veliko županov predmestja, kjer naj bi bila trdnjava kirch-nerizma, zaskrbljujoče omenja njegov povratek h krmilu stranke. Naveličani so že njegovega izsiljevanja. Raztresena epezicija. Zadnje čase kar dežujejo obtožbe korupcije, zlasti s podporami za živinorejske dejavnosti. Medtem pa se ljudje gnetejo pred pokojninskimi zavodi, da bi dobili ,,vesoljne" otroške doklade, ki jih je napovedala predsednica. Finančno stanje ni ugodno in vlada kar naprej sega v pokojninski sklad. Agrarni inštitut objavlja, da več kot tretjino rodovitne zemlje prizadeva huda, doslej nepoznana suša. Opozicija pa se ne znajde. Ni sposobna skupnega nastopa, ker prevladujejo malenkostni osebni interesi. Vsi hočejo biti predsedniški kandidati, pa četudi jih ne bo nihče vo il. Edino pozitivno je, da je uporni peronizem ustanovil enotno poslansko skupino, v katero so sprejeli tudi De Narvaeza. Žarek svetlobe v tej temi. slovenci v argentini 60-letnica Baragove šole „Naša mladina je zelena veja, na kateri sloni vsa naša emigracija. Če ta veja usahne, usahnemo vsi!" Te besede, ki jih je izrekel Miloš Stare, prvi predsednik tedanjega Društva Slovencev, so začetniki šolstva naše emigracijske skupnosti vzeli resno. Zato so povsod, kjer so se začeli naseljevati rojaki, ustanavljali tečaje, zbirali otroke in jih učili slovenske besede in pesmi. Leta so tekla in veja je ostala zelena. Poleg tega pa je obrodila stote-ren sad, s katerim se lahko ponasamo danes. se Kako lep jubilej so letos praznovali tudi v Slovenski ^vasi v Lanusu! Šestdeset let neprekinjenega dela, truda, žrtvovanja, ki so ga proslavili v soboto 24. oktobra. Saj je bila šola, ki se danes imenuje po misijonskem škofu Ireneju Frideriku Baragi, ena prvih, in še vedno seje blago seme slovenstva v mlade duše vnukov in pravnukov naših naseljencev. SLAVNOSTNA AKADEMIJA Zato je vladalo veliko veselje, ko se je, kmalu po napovedani uri, začela slavnost obletnice. V epo okrašeni dvorani, kjer so se spredaj na levi na zaslonu, pojavljale slike, prizori, besedila ^ Pozdravi prisotnim gostom so otvorili program: veleposlanika Republike Slovenije, profesorja Avguština Vivoda in gospo; predsednico Zedinjene Slovenije, go. Alenko Jenko Godec, predsednike in odbornike naših slovenskih krajevnih domov, delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelata dr. Jureta Rodeta in vse dušne pastirje in katehete. Prisotne so bile šolska referentka ZS ga. Alenko Prijatelj Šifrer in voditeljice naših osnovnih šol ter ravnateljica Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bakuja. Poseben pozdrav je veljal bivšim in sedanjim učiteljem ter bivšim in sedanjim učencem jubilejne slovenske šole Ire-neja Friderika Barage, ter vsem vaščanom, ki so se zbrali ob priliki tega praznovanja. Kot velja navada se je akademija začela s sprejemom slovenske in argentinske zastave ter petjem argentinske in slovenske himne. Šola v Slovenski vasi ima to čast, da je njen zavetnik svetniški kandidat Irenej Friderik Baraga. Pred dvema letoma so mu otvorili spomenik v šolskih prostorih, kjer vsako soboto zmolijo in ga prosijo naj vodi njihove korake. Ta večer pa so ob spomeni- ku odkrili in blagoslovili spominsko ploščo ki jo je Društvo Slovenska vas podarilo šoli ob 60. obletnici. Poklonilne besede je izrekel predsednik Doma, Vinko Glinšek, nakar je g. Jaka Barle blagoslovil ploščo. Otroci pa so zapeli Pesem Friderik Baraga. POZDRAVI, ČESTITKE, NAGOVORI Program se je nadaljeval v ospredju dvorane. Na vrsti so bili pozdravi. Najprej je spregovorila voditeljica šole, gospa Luci-ana Servin Čeč. Med drugim je dejala: ,,Vemo, da smo kljub težavam prehodili dolgo pot, z božjo pomočjo in tudi s spremstvom našega zavetnika Ireneja Friderika Barage, ki nam je dajal zgled in tudi učil na tujem. Nove šolske obletnice so pred nami in z njimi novi izzivi, nove obveznosti, skrbi; novi cilji. Prosimo Boga pomoči, da bi še naprej vztrajali in lahko bili ponosni Sledili so nato pozdravi in čestitke predsednice krovne organizacije ZS, Alenke Jenko Godec, šolske referentke, Alenke Prijatelj Schiffrer ter ravnateljice Srednješolskega tečaja, prof. Nede Vesel Dolenc. Vsak pozdrav je spremljalo cvetoče darilo šopkov, ki jih je v imenu šole prejela njena voditeljica. Več pozdravov so prejeli tudi po pošti, za katere so se posebej zahvalili. Zaključek tega dela je bil slavnostni govor, ki ga je naslovil bivši učitelj in voditelj šole, prof. Franci Sušnik. Njegove globoke besede prinašamo v celoti na uvodnem mestu. Nato smo imeli priložnost, da smo se poveselili. Kako drugače, kot s plesom in petjem! Otroci Baragove šole so pod vodstvom ge. Helene Cerar Rot in Borisa Rota pokazali, da živi veselje tudi v njih. Prikupno, ljubeče, ganljivo so predstavili posamezne točke slovenske folklore,zagotovilo nadaljnje prisotnosti slovenskih tradicij v Lanusu. PRIZNANJA HVALEŽNOSTI „Hvaležnost je lepa čednost" tako glasi star slovenski pregovor. Tudi šola se je želela zahvaliti vsem, ki so toliko pripomogli k njenemu delovanju. V prvi vrsti vsem katehetom. Zato so prisotni izrekli iskreno hvaležnost g. Janezu Petku, ki je z duhovniško zavzetostjo spremljal in vodil š duhovno rast otrok s pozornostjo, z nasveti in iskrenimi mislimi neutrudnih 45 let. Sledilo je priznanje ustanovitelju in prvemu učitelju. Martin Mizerit je zaoral ledino in globoko zaznamoval šolski tečaj v Slovenski vasi. V njegovem imenu je priznanje sprejel sin, Tone Mize-rit, ki se je ganjen zahvalil v spominu na očeta. Sledil je prizor „Pogovor", ki so ga napisali po resničnem dogodku in po poeziji, katere avtor je bil pokojni ,,Ine". V njen nastopajo Mizerit, tedanji katehet in ustanovitelj Slovenske vasi, g. Janez Hladnik in učenci šole. Mizerita je predstavlja Tone Strah, g. Hladnika Sreča Urbanija (avtor prizora), učence pa tedanji učenci šole: Erna Grbec Rauh, Mara Črnak Sanchez, Kati Lipovec, Mari Grbec Berčič, Marta Črnak Zupančič, Franci Sušnik, Mari Sušnik, Milka Burja, Irma Primožič, Ana Suhadolnik Goljevšček, in Lejka Berčič. Res prisrčen spomin na davne, davne čase. Na vrsti je bil poklon naslednji voditeljici in učiteljici, gospe Zdenki Virant Jan, ki je posebej za to priložnost prišla iz daljnih Bariloč. A ,,gospodična Zdenka" ni bila samo voditeljica. Ustanovila in vodila je pevski zbor Zarja, ki je celo izdal lastne plošče. Organizirala je igre, pripravljala prizorčke in nastope, otroke vodila na izlete, vzgajala jih vsestransko. Zahvalila se ji je Kristina Grbec Žitnik, ki je takole zaključila svoj nagovor: ,,Ob spominu na zborček Zarja Vam bomo iz srca zapele, čeprav vemo, da ne bo tako dobro kod takrat, ko ste nas Vi vodili. Še enkrat, se vam, gospa Zdenka, zahvaljujemo za vaš trud in žrtve. Sprejmite od nas, vaših učenk najbolj prisrčno zahvalo, za seme, ki ste ga v nas vsejali." In res so zapele kar štiri pesmi: Rož, Podjuna, Zila; Škrjanček poje, žvrgoli; Kje so tiste stezice in pa Beli cvet. Lepo so zapele, ubrano, predvsem pa iz srca. Bile so to Jolči Celarc, Sonja Rot Marzullo, Marta Rozina Grbec, Irena Žitnik Erjavec, Kati Glinšek, Kristina Grbec Žitnik, Olga Levstek, Marta Šmalc, Zali Virc Urbančič in Andrejka Celarc. Zahvalne misli gospe Zdenke bomo objavili kasneje. Še drugi spomini so se obudili, saj je v teku časa mnogo otrok je pokazalo veliko veselja za petje, zato se je ustanovil otroški pevski zbor „Lanuški slavčki", ki so posneli tri plošče. Pesem se je porajala tudi ob pevsko-glasbenih festivalih. V spomin nanje je zapela skupina Koprivnikar-Rozina (Marta Rozina Grbec, Anči Koprivnikar Rozina, Magadalena Koprivnikar Belec in Viktor Koprivnikar), ki je prisotnim podarila takrat pete pesmi: Dan ljubezni, Minili sta že dve leti in Mladost. V tem spoju poklonov in nastopov sta svoje priznanja prejela še dva bivša voditelja prof. Franci Sušnik in ga. Mirijam Goljevšček Barle. Gospa Mirjam se je gan- jeno in pretresljivo zahvalila in opozorila na težke pogoje učenja. ,,Mislim, da se učiteljice velikokrat počutijo osamljene. Potrebujejo pomoč, ne samo nas staršev, ampak tudi od okolja." Sledil je nastop rock skupine EQE. Tudi njeni člani so bivši učenci šole. Z že poznanim in priznanim zagonom so predstavili posebej za to priložnost sestavljeno in uglasbeno pesem „Včeraj in zdaj". Priznanje je nato prejela bivša učenka, učiteljica in voditeljica, Olga Sladič Fink, ki se je tudi v toplih besedah zahvalila za spomin in za vse, kar je od šole prejela. Skupaj z njo je leta 1998 vodila šolo tudi ga. Ivanka Draksler Zabukovec. Kako topel in prisrčen trenutek je sledil. Nastopili so sedanji otroci šole, vsi v svečanih majicah s podobo škofa Barage in napisom šole. Ljubko in lepo so nam zapeli Tudi posebej napisani in uglasbeni pesmi: Baragova šola, šola naša, in Naša šola je zaklad. Pravi izliv priznanja in ljubezni. Zborček so sestavljali(glej fotografijo) zgoraj levo: Aleš Koprivnikar, Martin Otero, Matej Burja, Sebastjan Šmalc, Brandon Hess, Ev-genija Rozman, Aldana Čeč, Federiko Šmalc, Julian Strah;^v srednji vrsti: Agustin Grbec, Jeremias Žitnik, Martin Grbec, Maksi Rozman, Ramiro Cruz, Natasha Grbec, Agustin Koprivnikar, Viktorija Burja, Mora Čeč, Josefina Barle; spodaj: Agustin Hess, Federiko Cerar, Emmanuel Strah, Karla Burja, Stefania Barle, Valerija Urbanija, Vanina Grbec in Cecilija Urbanija. Končno je priznanje prejela še sedanja voditeljica, gos top pa Luciana Servin Čeč, ki se je tudi s imi besedami zahvalila vsem sodelav- i cem, staršem in otrokom. Ona je nato tudi iz rok veleposlanika Republike Slovenije, prof. Avguština Vivoda, prejela posebno priznanje, ki ga je šoli podelil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. In še skupen nastop sedanjih učiteljic: Boris Rott, Klavdija Rozina, Sonja Rozina, Cecilija Čampa, Rotija Grbec, Helena Ce-rar, Luciana Servin Čeč, Liljana Zidar Brulc, Kristina Mehle Anči Koprivnikar in Monika Urbanija Koprivnikar. Zapeli no pesem, ki jo je tudi posebej za to obletnico napisala in uglasbila Rotija Grbec. Kaj ni globoko, navdušujoče, ko pesem zaključi: ,,Saj v meni bije slovensko srce in zatajiti tega ne smem. Saj človek moral bi ostati vedno zvest svojim koreninam in svojim ljudem." Zaključni aplavz je vse navzoče predramil iz ganjenosti. Sledila je pogostitev, razgovor, obujanje spominov, pozdravi sošolcev in prijateljev, ki se že dolgo niso videli. Objemi tistih, ki so se ganjeni zavedali, koliko truda so vložili v šolo, in kolikšna nagrada v spoznanju, da se je splačalo, da je seme obrodilo in da je bilo vse po božji volji. Zaključne besede napovedovalcev, so povzetek vsega slavja: HVALA Bogu za blagoslov! HVALA vsem učiteljem in katehetom za neprecenljivo delo in brezmejno ljubezen! HVALA otrokom in staršem za vztrajnost! HVALA Društvu Slovenska vas za stalno podporo, oporo in vzpodbudo! Hvala vsem dobrim ljudem! Baragovi šoli pa vse najboljše ob visokem jubileju! -e. -t. Pahor med polemiko in poezijo V francoskem PEN centru v Parizu je potekal literarni večer s pisateljem Borisom Pahorjem in pesnikom Borisom A. Novakom. Na večeru v pariškem PEN centru je Pahor pričal o etnocidu nad tržaškimi Slovenci, ki ga je izvajal italijanski fašizem med letoma 1920 in 1943. Govoril je o zažigu Narodnega doma, ki ga je doživel kot sedemletni otrok, o pregnanih učiteljih in duhovnikih, o 600 tisoč poitaljančenih imenih v primorski regiji in o slovenskih knjigah, ki so gorele pred Verdijevim spomenikom. Pahor je opomnil na vse tiste stvari, ki jih Italija raje pozabi, oziroma prekriva z govorom o fojbah, uradna Slovenija pa se nanje ne spomni in ne zahteva opravičila, je večer povzela Liza Japelj Carone s slovenskega veleposlaništva v Parizu. Drugi Pahorjev spopad z večinsko miselnostjo zadeva odpornike proti fašizmu in nacizmu, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. Po njegovem mnenju le-teh ne bi smeli primerjati z Judi, žrtvami holokavsta, saj so se dejavno uprli totalitarnemu režimu in umrli junaške smrti. Pahor meni, da je holokavst požel vso zasluženo medijsko pozornost, medtem ko njegovi kolegi odporniki ostajajo po krivem pozabljeni. S tem svojim stališčem je Pahor že večkrat sprožil burno polemiko. Kot je dejal, si lahko kot spoštovani avtor devetih prevodov v francoščino, ki ga Francozi štejejo med kandidate za Nobelovo nagrado za književnost, privošči osebno mnenje o temi, ki v Franciji postaja tabu. Duhovi so se pomirili ob nastopu Borisa A. Novaka, ki je požel aplavz s svojimi pesmimi in poznavanjem francoske poetike od trubadurjev naprej. Novak je francoskim stanovskim kolegom znan tudi kot aktiven član PEN Komiteja za mir. Slovenska šola v New Yorku V slovenski cerkvi Sv. Cirila na Manhattnu, ki jo vodi frančiškanski pater Martin Krizolog, je v četrtek vrata odprla šola slovenskega jezika, za katero se je uvodoma prijavilo več kot 30 ljudi. G r e za prvo organizirano poučevanje slovenskega jezika v mestu New York. Slovenščino uči Marta Štemberger, ki jo je izbralo ministrstvo za šolstvo in šport in bo poučevala v skladu s programom slovenskega zavoda za šolstvo. Pouk bo potekal v četrtek in nedeljo in to v skupinah za predšolske otroke ter na začetniški in nadaljevalni stopnji za odrasle. Pater Martin Krizolog Risba na Slovenskem V Narodni galeriji so odprli razstavo I: 1870-1950. Postavitev, ki je del širšega projekta Risba na Slovenskem 1870-2009, je ponudila pregled starejše slovenske risbe od predstavnikov realizma do generacije Neodvisnih. Risba je imela v obdobju realizma in zgodnjega modernizma še vedno podrejeno vlogo in je služila predvsem kot študijsko sredstvo ter priprava na izvedbo umetniškega dela. Z generacijo realistov smo na Slovenskem dobili vrsto sijajnih risarjev. V njihovih opusih je že mogoče marsikdaj začutiti nastavke tiste diverzifikacije medija, ki jo je izpeljala naslednja generacija z angažirano karikaturo, ilustracijo, knjižno opremo, povezanimi predvsem s skupino, poimenovano Vesnani, so sporočili z Narodne galerije. Nacionalni projekt Risba na Slovenskem 1870-2009 je zasnoval Aleksander Bassin. Avtor razstave v Narodni galeriji je Andrej Smrekar. Mlajša risarska ustvarjalnost na Slovenskem je bila pod naslovom Risba na Slovenskem II: 1940-2009 od maja do septembra že predstavljena v Mestni galeriji Ljubljana, od 12. novembra do 14. februarja 2010 bo gostovala v Umetnostni galeriji Maribor. za družinski užitek Skutina sadna torta Potrebujemo: 50 g moke, 2 žlici jedilnega škroba, pol čajne žličke pecilnega praška, 2 rumenjaka, 2 žlici tople vode, 30 g sladkorja, 2 beljaka. Nadev: 500 g skute, 60 g sladkor-a v prahu, 1 jajce, kozarec mareličnega kompota, vrečko bele želatine. Priprava: Moko s pecilnim praškom in jedilnim škrobom rahlo primešamo drugim sestavinam za testo. Tortni model s premerom 26 centimetrov obložimo s peki papirjem in vanj vlijemo testo. Pečemo približno 20 minut pri 180 stopinjah C. Ohlajeno testo prerežemo. Eno po[ovico položimo za osnovo v tortni obod. Želatino namočimo, skuto zmešamo s sladkorjem, rumenjakom in mareličnim sokom, ki smo ga dobili, ko smo odcedili marelice. Želatino umešamo v skutino maso. Dodamo sneg iz beljaka. Na tortno osnovo položimo odce-jene marelice, nanje damo dve tretjini nadeva. Pokrijemo z drugo polovico testa in premažemo s preostalo kremo. Postavimo na hladno. Pred serviranjem odstranimo tortni obod. KORENČKOV KOLAČ Potrebujemo: 250 g moke, 1 čajno žličko sode bikarbone, 2 žlički pecilnega praška, 1 žlico cimeta v prahu, ščepec soli, 2 dl olja, 250 g rjavega sladkorja, 3 jajca, 2 žlici pomarančnega soka, 250 g nastrganega korenčka, 80 g nasekljanih orehov, 70 g rozin. Za sladkorni preliv: 400 g skute, 120 g sladkorja v prahu, lupino 1 pomaranče, 1 čajno žličko va-niljevega ekstrakta. Priprava: Pečico segrejemo na 180 stopinj. Z oljem, namastimo 2 majhna okrogla pekača (22 cm). V eni skledi zmešamo vse suhe sestavine, v drugi stepamo olje, sladkor, jajca in pomarančni sok. V to zmes rahlo vmešamo pripravljeno suho mešanico in nato počasi še korenček, orehe in rozine. Zmes porazdelimo na oba pekača in jo poravnamo. Pečemo 40 minut, pustimo stati 10 minut in pazljivo stresemo iz pekača, da se popolnoma ohladi. Za sladkorni preliv zmešamo pretlačeno skuto, sladkor v prahu, nastrgano pomarančno lupino in vaniljev ekstrakt, da nastane kremasta zmes. S petimi žlicami sladkornega preliva namažemo oba pečena kolača in ju nato položimo drugega na drugega, kot bi sestavljal i sendvič, s prelivom v sredini. Preostanek preliva namažemo po vrhu in ob straneh. g. jože razmišlja Škof dr. Gregorij Rožman v mojih spominih Zelo me veseli, da se v zadnjem času več govori in piše o njem. S svojim življenjem in delom si je to pač zaslužil, ko je duhovno vodil Slovenijo v najtežjih časih. Mi v izseljenstvu ga moramo braniti, ker smo mi tisti, ki poznamo resnico in ta nas bo osvobodila. Veliko smo mu dolžni in tega se premalo zavedamo, saj je toliko premolil in pretrpel za nas. Imel nas je rad, kot je delaj tudi papež Janez Pavel II. Bili smo njegovi in rad je zahajal med nas. Vedel je, da ga imamo radi tudi mi. Z nami je delil vesele in žalostne trenutke. Ni mogel iti nazaj v Ljubljano in tudi mi smo bili obsojeni na tujino. Rad se ga spominjam, saj mi je on podal pravo sliko katoliškega škofa. V svoji delavni sobi imam njegovo sliko, ki jo je napravila za spomin argentinska faranka v Ciudadeli. Prvič sem ga spoznal in videl v Navljah pri Kamniku, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Že takrat sem videl, da so mu bile rdeče jagod zelo všeč. Čas je potekal in bil sem že v 7. letniku gimnazije. Oče je bil zaprt v Padovi, starejši brat pa konfiniran blizu Milana v Italiji. Časi niso bili lahki in treba se je bilo odločiti: ali v partizane ali v domobrance, ali v nemške delavne brigade. Kako se odločiti? Koga vprašati za nasvet? In obrnil sem se na škofa. Ko sva hodila eno celo uro po hodniku v škofijski palači, mi je naravnost svetoval in rekel: kar k domobrancem pojdi. In po štirih dneh sem bil pri domobrancih. Prav gotovo je bil to njegov najboljši nasvet. In potem me je videl v semenišču. Bil sem v tistem oddelku, kjer so imeli svoje sobe samo bivši domobranci. Bil me je vesel, kot tudi vseh drugih. Bili smo njegovi ljubljenčki. Ko je nekoč v San Luisu bil z nami bogoslovci opoldne pri mizi v obednici, mu je po nesreči eden od naših z juho polil talar, v katerem je bil oblečen. Vsi smo se bali, kaj bo. Pa mu je rekel: no za kelnarja pač ne boste. On me je posvetil za duhovnika, na kar sem ponosen. Ni lahko najti takega škofa, ki bi bogoslovce in duhovnike tako razumel in jim želel dobro. V marsičem sem ga dolžan posnemati. Predvsem v molitvi in ljubezni do slovenskega naroda. Zanj je živel, z njim je trpel in je prejel tudi plačilo s svojimi fanti - Domobranci. slovenci in šport TENIŠKA LESTVICA Na teniški lestvici ATP je od Slovencev najvišje uvrščen Blaž Kavčič, ki je s 121. mestom prišel ^do najboljše uvrstitve v karieri, Grega Žemlja je s 154. mestom izenačil najboljšo uvrstitev kariere, Luka Gregorc je 257., Aljaž Bedene je 355., Janez Semrajc pa 413. Najvišjo uvrstitev med Slovenkami v letošnjem letu ima Polona Hercog na 71. mestu. Nekoč 20. igralka sveta Katarina Sre-botnik je v minuli sezoni izgubila več kot 400 mest na lestvici WTA. Zaradi poškodbe večji del leta ni igrala, trenutno pa je na 425. mestu. Od januarja do marca Srebotnikova ni igrala zaradi poškodbe Ahilove tetive, v nadaljevanju pa jo je pestila poškodba rame. V novo sezono 2010 se bo podala z novima trenerjema, novo ekipo in novo soigralko. Še ta mesec se bo podala na teniško akademijo v švicarski Biel, kjer bo sodelovala s trenerjema Bennijem Lindlom in Jensom Gerlachom. Za kondicijsko pripravo bo skrbel Švicar Beni Lindl, novost pa je tudi partnerica v dvojicah: poslej bo to Čehinja Kveta Peschke, 34-letna veteranka, ki na Touru igra le dvojice. BADMINTON Najboljša slovenska badmintonistka Maja Tvrdy je zmagala na odprtem prvenstvu Santa Dominga. Na tekmi svetovnega pokala v Portoriku pa je zasedla drugo mesto in se na jakostni lestvici mednarodne zveze s 53. prebila na 43. mesto, kar je doslej njena najboljša uvrstitev. VELIKO ZANIMANJE Vstopnice za povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo leta 2010 med Slovenijo in Rusijo, ki bo 18. novembra v Mariboru, so pričakovano ekspresno pošle. Kot so sporočili z Nogometne zveze Slovenije, se je prodaja vstopnic hitro končala, bržčas pa bi se še prej, če bi strežniki spletne strani delovali brez prekinitev. Kot so pojasnili na NZS, je bilo zanimanje za vstopnice zelo veliko, vsaj trikrat večje od razpoložljivih mest na stadionu Ljudski vrt. BLED SE PRIPRAVLJA V teh dneh se je na Bledu mudila delegacija Mednarodne veslaške zveze, ki se je seznanjala z napredkom Bleda pri pripravah na veslaški svetovni pokal 2010 in veslaško svetovno prvenstvo 2011. V ospredju tokratnega ogleda so predvsem tehnične možnosti Bleda, pogoji za televizijsko delo in za časomerilce. Komisija FISA se je na Bledu prav tako že seznanila z novostmi v Mali Zaki, kjer je že prenovljen veslaški hangar, končuje pa se tudi prenova telovadnice, slovenski organizatorji pa so delegacijo FISA seznanili z drugimi načrtovanimi deli, saj naj bi še letos stekla tudi zunanja ureditev Male Zake. MEDALJI NA KONJU IN DROGU Slovenski telovadec Sašo Bertoncelj je v finalu svetovnega pokala na konju z ročaji v Osijeku uspešno prikazal sestavo, telovadil zelo čisto in se z oceno 15,35 točke veselil srebrne kolajne. Odličje pa ni njegova edina nagrada, saj se je Bertoncelj s tem uspehom tudi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala povzpel med najboljšo trojico sveta. Slovenski telovadec Aljaž Pegan pa je na drogu dosegel novo zmago. Sestavo je dobro izvedel, tudi seskok mu je bolje uspel kot na minulem SP v Londonu, ko ga je prav ta prvina stala kolajne, in z oceno 15,675 točke osvojil zmago. ŠPORTNO PLEZANJE Slovensko športno plezanje je zabeležilo nov veliki uspeh. Maja Vidmar in Mina Markovič sta na predzadnji tekmi svetovnega pokala v težavnosti v češkem Brnu pokazali odlično formo ter se v hudi konkurenci zavihteli na zmagovalni oder. Vid-marjeva je bila druga, Markovičeva pa tretja. Najboljša je bila južnokorejska plezalka Kim Jain, ki je bila tik pod vrhom smeri za malenkost boljša od Vidmarjeve. Nobena od tekmovalk se sicer v finalu ni dotaknila vrha. ZLATO V TAEKWONDO Slovenski taekwondojist Ivan Trajkovič je na evropskem prvenstvu do 21 let v olimpijskem taekwondoju WTF v španskem Vigu osvojil zlato kolajno. Osemnajstletni Mariborčan je v kategoriji do 78 kg v finalnem obračunu z izidom 8:6 premagal dve leti starejšega Turka Bariza Bozkurta, svetovnega mladinskega podprvaka iz leta 2006. novice iz slovenije PISALI SMO PRED 50 LETI PRVA SMRTNA ŽRTEV NOVE GRIPE Bolnica z novo gripo s težjim potekom - gre za prvo hospitalizirano bolnico zaradi nove gripe v Sloveniji - je bila sprva sprejeta na običajen oddelek Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, v manj kot 24 urah pa v petek premeščena na oddelek intenzivne terapije. Bolnico so umetno mehansko predihavali, a je naslednji dan umrla zaradi posledic nove gripe. V Sloveniji so zabeležili nekaj čez tristo okužb nove gripe, v praksi jih je pa precej več, saj so nehali izvajati brise in jih laboratorijsko obdelovati. ANKARAN IN MIRNA DA, KOPER NE Podatki državne volilne komisije (DVK) pa končanem štetju glasov kažejo, da so Ankarančani s 56 odstotki za in 44 odstotki proti podprli ustanovitev občine Ankaran. Prebivalci Mestne občine Koper so z veliko večino zavrnili predlog o delitvi občine na štiri nove. Občani krajevne skupnosti Mirna pa so na posvetovalnem referendumu z 89-odstotno podporo podprli referendumsko pobudo o izločitvi krajevne skupnosti iz občine Trebnje in ustanovitvi nove občine Mirna. BREZPOSELNOST Na Zavodu RS za zaposlovanje so pojasnili, da je bilo konec oktobra prijavljenih 94.591 brezposelnih, kar je sedem odstotkov več kot septembra in 51,1 odstotka več kot oktobra lani. Glede na september se je znatno povečalo število iskalcev prve zaposlitve in tudi število brezposelnih zaradi stečajev. Oktobra se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 15.055 oseb, kar je 60,4 odstotka več kot septembra in 42,3 odstotka več kot oktobra lani. Ob stečaju Mure in nekaterih njenih hčerinskih družb se je oktobra brezposelnost najbolj povečala v območni enoti Murska Sobota, in sicer za 22,7 odstotka na 9851 brezposelnih. Gospodarska kriza je spremenila strukturo brezposelnih v Sloveniji. Vse od začetka krize zavod za zaposlovanje beleži več presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Več je brezposelnih moških, povečal se je delež mlajših brezposelnih, skrajšuje se tudi povprečni čas brezposelnosti. vojaSka ladja kot plačilo Celoten nakup ladje Svetljak bo predvidoma financiran iz klirinškega dolga, pogodbena vrednost pa znaša 35 milijonov klirinških dolarjev oz. 23,5 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu za obrambo. Gradnja 50-metrske vojaške ladje, ki jo izdelujejo v ruski ladjedelnici Almaz, je v zadnji fazi. po svetu BERLINSKI ZID Dne 9. novembra pred dvajsetimi leti je padel Berlinski zid, simbol hladne vojne. Padec zidu je močno zaznamoval svet. Dogodek je namreč pomenil konec komunističnih režimov v Vzhodni Evropi, s tem pa konec do tedaj poznanega sveta. Nemška vlada je začela graditi zida 13. avgusta leta 1961 v sodelovanju s Sovjetsko zvezo, da bi preprečila odhod svojih državljanov na zahod. Zid je globoko zaznamoval življenja prebivalcev mesta, Nemčije in celotne Evrope. V Nemčiji praznovanja ob pomembni obletnici sicer potekajo že celo leto. OBAMA IRAK Ameriški predsednik je skupaj z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Moonom pozdravil tudi sprejem volilnega zakona v Iraku, ki je odprl pot za splošne volitve v začetku prihodnjega leta. Obama je dolgo pričakovan zakon označil za pomemben mejnik za državo, ki prevzema skrb za lastno prihodnost. Ko je še dejal Obama, bo novi zakon olajšal izvedbo volitev januarja, poleg tega pa ne bo oviral odhoda ameriških bojnih enot iz države do septembra prihodnje leto. VRH EU-ZDA Ameriški predsednik Barack Obama je preteklo sredo v Beli hiši uspešno sklenil vrh Evropske unije in Washing-tona. Ob koncu je voditeljem unije čestital ob potrditvi Lizbonske pogodbe. Po njegovem bo utrjena in obnovljena unija še boljši čezatlantski partner Združenih držav. ZDRAVSTVENA REFORMA Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo pozdravil pogum članov predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki so po celodnevni razpravi v soboto ponoči potrdili predlog zakona o reformi zdravstvenega sistema. Ob tem je pozval senat, naj prevzame „štafeto" in reformo pripelje do cilja. FINAN»NI MINISTRI V St. Andrewsu na Škotskem so se zbirali finančni SLOVENCI V ARGENTINI ODPOVED PRIREDITEV Zaradi smrti škofa Gregorija Rožmana bo to nedeljo odpadlo žegnanje, ki naj bi bilo v Slovenski hiši. Prav tako odpade za nedeljo 22. t. m. napovedano martinovanje Našega doma v San Justu. XVI. kulturni večer SKA je bil 10. novembra v dvorani v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Na njem je govorila ravnateljica Etnografskega muzeja v paragvajski prestolnici Asuncion, ga. dr. Branka Sušnik. Predavanje „Primitivec kot človek" je bilo zanimivo, ker je bilo rezultat pionirskega preučevanja življenja in dela primitivnih paragvajskih indijanskih plemen slovenske znanstvenice, ki se s svojimi tovrstnimi študijami uveljavlja v mednarodnem znanstvenem svetu. Večer je vodil predsednik Zgodovinskega odseka Marijan Marolt. (... ) OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Cirila Langusa in njegove soproge Amelije roj. Rodr^guez, se je 10. novembra t.l. rodila hčerka Julija Aleksandra. Družino Stanislava Kunc in ge. Josipine roj. Stanič je 8. novembra t.l. razveselil sinček, ki je pri krstu dobil ime po svojjh dedih Jakob Henrik. V San Justu so pa v družini Štefana Drenška in njegove življenjske družice ge. Milene roj. Knavs dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime Julija Bernarda. Botrovala sta Jože Župančič in ga. Slava Pergar roj. Knavs, krstil je pa otroka g. Stanko Škrbe. Srečnim družinam naše čestitke! KAKO SE reče Najprej bom povedal, kako se pravi ,,perforado-ra". Luknjač. Kaj se vam zdi, je dober ta izraz? Jaz menim, da ni slab, vsaj eno odliko ima, namreč to, da je kratek. (... ) Zdaj imam priliko, da omenim še en aparat, ki ga pozna vsaka pisarna: ,,abrochadora". V našem jeziku se imenuje stroj za spajanje. Ta izraz pa verjetno marsikomu ne bo posebno všeč, ker je predolg. Morali bi najti eno samo besedo, kakor jo ima španščina. Kako se pravi pa ,,carpeta"? To bo gotovo vsakdo vedel: mapa. Naši otroci morajo paziti, da besede ne bodo zamenjavali z zemljevidom (el mapa - zemljevid). Nekdo me je vprašal, kateri slovenski izraz ustreza španskemu ,,cierre" (relampago) (n.pr. pri aktovki). Po domače pravimo „feršlus" (in nem. Verschluss ali bolje: Reissverschluss), pravilno pa se reče zadrga. (... ) Svobodna Slovenija, 19. novembra 1959 — št. 46 RESUMEN DE ESTA EDICION ministri in guvernerji centralnih bank držav skupine G20. Na dvodnevnem zasedanju so razpravljali o gospodarskih neravnovesjih, s katerimi se srečuje svet po izbruhu finančne in gospodarske krize. Visoki finančni predstavniki udeleženk srečanja so znova pozvali k ohranitvi ukrepov za spodbujanje gospodarstva, dokler globalno gospodarsko okrevanje ne bo dovolj trdno. ZDA, Nemčija in Japonska namreč že beležijo gospodarsko rast, medtem ko gostiteljica srečanja, Velika Britanija, še ostaja v recesiji. JEDRSKO OROŽJE Severna Koreja je sporočila, da je proizvedla dodaten plutonij za izdelavo jedrskega orožja. Po poročanju državnih medijev so v jedrskem obratu v Yongbyonu do konca avgusta uspešno predelali 8 tisoč gorivnih palic, kar bi zadostovalo za dve jedrski bombi. Pjongjang je že zagrozil, ,,da bo šel po lastni poti", če Washington ne bo pristal na dvostranske pogovore. Po mnenju poznavalcev to kaže na naraščajočo nepotrpežljivost obubožane komunistične države, ki velik del proračuna porabi za oboroževanje. LA COHERENCIA DURANTE 60 ANOS Las palabras centrales en los festejos por los 60 anos del curso esloveno de Lanus estuvieron a cargo de Franci Sušnik. Entre sus l^neas afirmo que el curso, por el cual pasaron mas de 500 ninos, enriquecio a cada uno de sus alumnos. Continuen hablando el idioma esloveno o no, a todos les abrio el espectro cultural y desarrollo en ellos diferentes capacidades que enrique-cieron sus personalidades. Muchos beneficios existen al aprender dos idiomas y, si el segundo se relaciona con las ra^ces familiares, mucho mejor. Es importante dife-renciar que todos tenemos los mismos derechos, pero no significa que debamos ser todos iguales. Las primeras l^neas de la educacion las recibimos desde el nucleo familiar, y esta se complementa con la recibida en las escuelas. Ya desde los comienzos de la inmigracion, la colectividad eslovena privilegio la creacion de cursos eslovenos, para complementar la educacion etnica. Con seguridad, el contexto de aquellos primeros alumnos difiere del de los actuales, pero las bases de la colecti-vidad estan sustentadas por los mismos pilares que en los comienzos: la religion cristiana, las ra^ces eslovenas y la libertad que los mayores debieron buscar atravesan-do el oceano. (Pag. 1) UN ACUERDO POLEMICO El primer ministro esloveno Borut Pahor z la primera ministra de Croacia Jadranka Kosor rubricaron el 4. de noviembre en Stockholmo, Suecia, el acuerdo para la solucion de los problemas lim^trofes entre ambos pa^ses. Decidieron los temas del arbitrio y poner la decision en manos de una comision arbitral internacional. El texto del acuerdo no fue bien recibido por todos. La oposi-cion eslovena en conjunto reprobo el acuerdo y hasta hubo grupos que hablaron de traicion. Hasta algun partido de la coalicion gobernante sugirio la realizacion de un referendo, pedido por la oposicion. El texto tampoco cayo bien del otro lado de la frontera, donde personajes destacados criticaron a la premier y al acuerdo logrado. Sin embargo ambos mandatarios res-altaron el hecho de que, despues de anos de busqueda infructuosa, se llego a una posicion, en la cual coinci-den los gobiernos tanto de Ljubljana como de Zagreb. La historia continuara. (Pag. 1) MUESTRAS FOTOGRAFICAS La imagen, vale mas que mil palabras, declara un saber popular. En este caso, son dos exposiciones fotograficas en Eslovenia, las que nos ocupan. Una fue en el homenaje por los 20 anos del fallecimiento de del Dr. Tine Debeljak. El expositor, Marko Vombergar expuso tomas actuales (del 2008 y 2009) de las activi-dades que realiza la colectividad eslovena en la Argentina. De las imagenes se pudo extraer el objetivo inicial de quienes emigraron hacia la reina del Plata: vivir y sentir "en esloveno" pese de la distancia geografica. El otro expositor fue Peter Cvelbar, que retrato a los participantes de las jornadas "Draga" durante los Ultimos 30 anos. Rostros mas o menos conocidos, trans-mit^an la adrenalina de los encuentros y la alegr^a por haber organizado con exito una jornada mas. (Pag. 2) FESTEJOS EN BARAGOVA SOLA El curso de idioma esloveno Baragova šola, del centro esloveno de Slovenska vas en Lanus, celebro el 24 de octubre proximo pasado el aniversario Nro. 60. Durante estos anos han pasado por ella numerosas personas, dispuestas a ofrecer su conocimiento, sin otra recompensa que el agradecimiento de cientos de ninos y padres; sus manos y energ^as, para construir las aulas, preparar lo necesario para las obras de teatro y demas presentaciones de los ninos. A todos quienes pusieron su granito de arena durante estos 60 anos, gracias de todo corazon por ayudar a mantener viva a palabra eslovena. En la ceremonia se rindio homenaje a todos los directores de la Baragova šola, con bailes, canciones y poes^as, interpretadas por alumnos de ayer y de hoy. El gobierno de la Republica de Eslovenia, en la persona del embajador Avguštin Vivod, entrego un reconoci-miento por haber alcanzado tan alto jubileo, a la actual directora Luciana Servin Čeč. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Sušnik in Marko Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O