G ASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 26. aprila 195? LETO IV., ŠTEV. 33 STATUT OKRAJA LJUBLJANA in dne 19. aprila , Na podlagi 7. člena Splošnega za- 11. septembra 1956 ii 'Ona ■ o ureditvi občin in okrajev 1957 sprejel sklep o spremembah in Utrudili list FLRJ št. 26/269-55) je dopolnitvah statuta okruja Ljub-'tkrajni ljudski odbor Ljubljana na Ijnna z dne 50. juliju 1955, tako da sojah okrajnega zbora in na sejah se prečiščeno besedilo tega statuta *bora proizvajalcev dne 22. maja, glasi: STATUT OKRAJA LJUBLJANI I. Okraj Ljubljana 1. člen 1 Okraj Ljubljana je politično-terilorialna organizacija samoupra-j Ve delovnega ljudstva in družbenogospodarska skupnost občin in prebivalcev nu njegovem območju. . . Okraj Ljubljana je v sestavu Liudske republike Slovenije. 2. člen ,. Okraj Ljubljana obsega tele občine: 1. Borovnica 2. ('crkniva 3. Dobrova pri Ljubljani 4. Domžale 5. Grosuplje 6. Ivančna gorica 7. Kamnik 8. Litija 9. Ljubi j n na-Bežigrad 10. Ljubi jana-Ccnter 11. Ljubijanu-Crnuče 12. Ljubijana-Moste 13. Ljubi jana-Foljc 14. Ljubijana-Rudnik 15. Ljubi jana-Šentyid 16. Ljubl jana-Siška 17. Ljubljana-Vič 18. T.ogatec 19. Loška dolina 20. Medvode 2h Mengeš 22. Moravče 23. Vrhnika Enotno območje mesta Ljubljana Ustavljajo občine: tl L Občina Ljubijana-Bežigrad z .«slednjimi katastrskimi občinami »«selji: "fin je (del): Ljubljana (del); Oravlje (del): Ljubljana (del); Sttvp 'iljana (del). S| “. Občina Ljubi jana-Ccnter z noti« katastrskimi občinami in 'Tj ji: Ofadišče (del): Ljubljana (del); tj^Kapucinsko predmestje (del): |jaKarlovško predmestje (del): Ljub-iz (del); 1:, | Jakovsko predmestje (del): j.* j® n a (del); pi’'bljana mesto: Ljubljana (del); ljubljansko predmestje (del): Ljub- Sp. Šiška (del): Ljubljana (del); Sv. Petra predmestje 1. (del): Ljubljana (del); Sv. Petra predmestje II. (del): Ljubljana (del); Udmat (del): Ljubljana (del). 3. Občina Ljubljana-Crnučc z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Črnuče (del): Črnuče. 4. Občina Ljubi jana-Moste z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Bizovik (del): Fužine, Sp. Hrušica, Zg. Hrušica; Brinje (del): Ljubljana (del); Moste: Ljubljana (del); Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del); Stožice (del): Jarše (del); Sv. Petra predmestje I. (del): Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Ob i rje; Stepanja vas (del): Ljubljana (del); Udmat.(del): Ljubljana (del). 5. Občina Ljubljana-Polje z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Dobrunje (del): —; Kašelj (del): Polje (del). Sp. Kašelj, Vevče, Zalog, Zg. Kašelj; Slape: Polje (del), Slape, Studenec; Zadobrova (del): Snebrje. Sp. Zadobrova, Zg. Zadobrova. 6. Občina Ljubi jana-Rudnik z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del). 7. Občina Ljubijana-Sentvid z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Šentvid n. Ljubljano (del): Pod-gora. Poljane, Pržanj, Šentvid, Trata, Vižmar je (del), Zupuže; Tacen (del): Tacen (del); Vižmarje (del): Brod, Vižmar je (del). 8. Občina Ljubijuna-Siška z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji: Brinje (del): Ljubljana (del); Dravlje (del): Ljubljana (del): Kapucinsko predmestje (del): Ljubljano (del); Spodnja šiška (del): Ljubljana (del); Zgornja šiška (del): I.jubljana (del). 9. Občina Ljubijann-Vič z naslednjimi katastrskimi občinami in nascljii Gradišče (del):. Ljubljana (del); Krakovsko predmestje (del): Ljubljana (del); Šujica- (del): Vrhovci; Trnovsko predmestje (del): Ljubljana (del); Vič (del): Ljubljana (del); Zgornja šiška (del): Ljubljana (del). 3. člen Delovno ljudstvo v okraju izvršuje pravice samoupravljanja v okrajnih zadevah po svojin predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugih organih okra ine samouprave, kakor tudi neposredno na zborih volivcev in z referendumom. 4. člen Okraj Ljubljana izvršuje pravice in dolžnosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena za občine in drugih splošnih družbenih zadev, za katere to določa zakon. 5. člen Samoupravljanje delovnega ljudstva v okraju je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije. 6. člen Okrajni liudski odbor je najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti okraja. Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave na območju okraja, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno. Samo z zakonom se lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom. 7. člen Okraj ima tele pravice in dolžnosti: — skrbi za uresničenje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve: — usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstva v okraju kot celoti; — izravnava gosnodarski in kulturni razvoj v okraju; — skrbi za Izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi; — upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu je dano na podlagi zakona; — samostojno razpolaga z dohodki okraja; — ureja samostoino in po lastnem preudarku zadeve, ki ima io skupen pomen za občine na območju okrajaj — izvršuje zakone in druge predpise, če je to dano v njegovo pristojnost; — pospešuje razvoj manj razvitih občin; — skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela okrajnih upravnih organov; — skrbi za javno varnost; — skrbi za to, da se izvolijo organi okrajnega samoupravljanja; — določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela; — organizira komunalne in druge okrajne službe; — skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva; — skrbi za šole in za prosvetno delo, ki ima splošen pomen; opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov; — skrbi za to, da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno ter skrbi za njihovo strokovno izobraževanje; — izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju; — obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij: daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti. Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbori in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi. 8. člen Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic, in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 9. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave: 1. samostojno sprejema družbeni plan in proračun; 2. sprejema predpise samostoino in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov; 3. ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne. zdravstvene in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj; 4. odloča na drugi stopnji v upravnem in upravno-kazenskem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem in upravno-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določeno z zakoni in drugimi predpisi; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je to določeno i zakonom; 6. organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju; 8. zagotavlja delovanje okrajnih služb; 9. ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskili odborov ter njihovih zavodov, razen če so s posebnimi predpisi pristojni zanje drugi disciplinski organi; 10. daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo; 11. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih državnih organov kršene njegove z zakonom določene pravice. 10. člen Za mesto Ljubljana okrajni ljudski odbor: 1. daje soglasje k regulacijskemu načrtu posamezne občine no enotnem mestnem območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru generalnega regulacijskega načrta za območje mesta Ljubljane; 2. daje soglasje k perspektivnemu planu komunalne graditve posamezne občine na enotnem območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru perspektivnega plana komunalne graditve za območje mestu Ljubljane; 3. upravlja tudi druge zadeve, ki mu jih nalaga zakon. 11. člen Okraj Ljubljana ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 12. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 13. člen Razmerja med okrajnim' ljudskim odborom in drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za okraj, se določajo z zakonom in s tem statutom. 14. člen Okrajni ljudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe. 15. člen Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 16. člen Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svoje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače določeno. Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje takih zadev. 17. člen Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne izvrši ali ne izvrši o pravem času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške. Zoper akt o prevzemu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe. 18. člen Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč. 19. člen Okraj Ljubljana je pravna oseba. 20. člen Sedež okrajnega ljudskega odbora je v Ljubljani. 21. Člen Okrajni ljudski odbor ima svoj ečat: pečat obsega grb in ime judske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora. -26. člen Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člaui sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. 27. člen Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora na ločenih sejali obeh zborov enakopravno sprejemata: 1. okrajni statut in sklepe o potrditvi občinskih statutov; 2. generalni regulacijski načrt okraja, generalni regulacijski načrt za občine na enotnem območju mesta Ljubljana in okolice in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov; 3. sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja; 4. okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna; 5. imenuje organe za upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil; 6. sklepe o razpisu referenduma in o potrditvi k razpisu občinskega referenduma; 7. sklepe-o najetju okrajnih posojil in prevzemti poroštva za posojila gospodarskih organizacij; 8. sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor; 9. odločbe o ustanovitvi gospo- darskih organizacij in o ustanovitvi zbornic; 10. odločbe o ustanovitvi zavodov; 11. odločbe o-imenovanju organov zn upravljanje zavodov in skladov. ki jih je ustanovil okrajni ljudski odbor; 12. sklepe o sistemizaciji delovnih mest: 13. sklope o višini nagrade za predsednika in dva podpredsedniku ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 14. sklepe o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja; 15. akte, s katerimi dajeta soglasje k perspektivnemu planu komunalne graditve in k regulacijskemu načrtu za občine na enotnem območju mesta Ljubljane; 16. sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora. Zbora se lahko sporazumno zbereta nn skupno sejo, vendar samo zato. dn poslušata poročila in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejali, če zbora drugače ne skleneta. Odločanje pa je trelm opraviti vedno ločeno. 28 člen Okrnini ljudski odbor na skupni seji obidi zbarov: 1. voli in razrešuje predsednika in podpredsednike liudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odborniškili komisij; 2. voli in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike okrajnih sodišč nn območju okraja, sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov zn sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in zn občasne II. Okrajni ljudski odboi a) Sestava ljudskega odbora 22. člen Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Okrajni zbor ima 68 odbornikov. Zbor proizvajalcev ima 51 odbornikov. Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. b) Delo ljudskega odbora 23. člen Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imojo pomen za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. 24. člen Okrajni ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora oziroma zborov, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih. Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ljudskego odbora, komisije ali svet ljudskega odbora, ali čc to naroči Izvršni svet I.judske skupščine Ljudske republike Slovenije. Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik. 25. člen Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na svoji seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora. Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov. Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov. Okrajni statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega zbora. sodnike Okrožnega sodišča v Ljub ljani; 3. voli in razrešuje sodnike za prekrške, njihove namestnike i» sodnike porotnike ter določi pred-sodnika senata za prekrške; 4. voli in razrešuje predsedniki in enega člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika; 5. postavlja in razrešuje tajnika, načelnike in šefe temeljnih upravnih organov, inšpektorje in okrajnega javnega pravobranilca; 6. opravlja druge volitve ozirom! imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen okrajni ljudski odbor. Na skupni seji obeh zborov rešuje okrajni ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti. ! 29. člen Okrajni zbor samostojno: 1. sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne spada! v pristojnost obeli zborov; 2. razveljavlja in odpravlja * mejah zakona predpise in druge, izven upravnega postopka izdane akte občinskih ljudskili odborov, svojih svetov in upravnih organov, razen kadar gre za predpise in druge akte s področja gospodarstvu, dela in socialnega zavarovanja, 6 katerih sklepata oba zbora enako-j pravno; 3. sprejema predpise o notranji; organizaciji temeljnih organizacijskih enot; 4. opravlja druge zadeve, ki sO. z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost okrajnega zbor8\ 30. člen Zbor proizvajalcev samostojno: 1. daje priporočilo gospodarskim organizacijam za njihovo delo; j 2. odloča o drugih zadevah, ki so z zakonom ali z drugimi predp>sl dane v pristojnost zbora proizvajalcev. 31. člen Okrajni zbor in zbor proizvajal'1 cev imata pravico, da drug drugeni® predlagata izdajo predpisov j® ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ul sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlo#' mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor. 32. člen Vsak zbor samostojno na svojj seji voli in razrešuje člane svoji® odborniškili komisij, razpisuje volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in vseli drugih »liandatno-imunitetn1® vprašanjih. 33. člen Ljudski odbor sklepa na svoji*! sejah v upravnih zadevah (uprav®1 postopek) samo v primerih, za k*' tere je to predpisano z zakonom 8 z uredbo. Ljudski odbor odloča o upraV®j zadevi s sklepom, upravno odloč*^ pa izda zn to zadevo pristojni upra'r' ni organ ljudskega odbora. 34. člen Okrajni ljudski odbor sme v®* vel javiti in odpraviti akte obf1® skih l judskih odborov, če so ® c zakoniti, akte, čc so nepravilni, A samo v takih zadevah in v taki primerih, zn katere je to v zako® izrecno določeno. V zadevali, ki niso urejene i konom ali s splošnimi predpisi v' jih državnih organov, ima okr®K ljudski odbor pravico razvelj®'®1 ali odpraviti tudi take akte ob*1 skega ljudskega odbora, s katerimi je kršen splošen interes, i Kršitev splošnega interesa je poli dana takrat, kadar je akt občin- ■ skega ljudskega odbora v nasprotju ■ temeljnimi načeli pravnega reda i federativne l judske republike Jugo- ■ slavije, ali pa s temeljno smerjo njenega socialističnega razvoja. 35. člen 'i Odloki in odredbe okrajnega ljud-I fikega odbora Ljubljana in odredbe 1 njegovih svetov se objavljajo v 1 ‘Glasniku«, uradnem vestniku okra-1 ij Ljubljana, odloki pa tudi v ‘Uradnem listu- LRS«. V »Glasniku« se objavljajo tildi ’ ndločbe o izvolitvi organov, o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razsuje okrajni ljudski odbor, od-; *°čbe o ustanovitvi podjetij in za-. vodov ter odločbe o potrditvi za-. ključnih računov gospodarskih orli ionizacij z izvlečkom iz teh ra-! cunov. " i 36. člen , , Odloki in odredbe ljudskega od-j “o ra zajtnej0 veljati osmi dan po , “otavi v »Glasniku«, uradnem vest-,j n,ku okraja Ljubljana, če ni v sa-, niem predpisu drugače določeno; ne ,j jnore pa biti določeno, da začne ve-I (jnti predpis prej, kot je bil ob-• j Jnvljen. „ j ., Družbeni plan in proračun volj 'tata za vse leto, za katero sla bila 8Proje(a, če v njih samih ni dru-Ssfe določeno. c) Odborniške komisije 37. člen j Za proučevan je posameznih vpra-| 8anj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje 1 “togih zurlev iz svoje pristojnosti ?estavi ljudski odbor oziroma zbor ij |z svojih elanov stalne in začasne i komisije. j .. Vsaka zadeva ki se predloži •brdskemu odboru oziroma zboru, j “a odloči o njej na seji, mora biti j Prej obravnavana v pristojni odbor-"■ski komisiji, če ljudski odbor ozi-; toma zbor v skladu s poslovnikom 1 fgače ne sklene. 38. člen m Pkrajni ljudski odbor ima tele uhie odborniške komisije: i v komisijo za volitve in imeno-0,1 Ja, ki ima pet članov; i l, komisijo za prošnje in pritožne- ki ima pet članov. 39. člen Komisija za volitve in imeno-loirj° Proučuje oziroma daje pred-j kol; ?.a volitve in razrešitve vseli ^Uskih organov, ki jih voli in Uain 'U® ljudski odbor, izvršuje tešit^C V- zvezi z volitvami in rnz-dišč h0'1*' s°dnikov po zakonu o so-,n zakonu o gospodarskih' so-: vji 1 l’ poravnava predlog za posta-: ki pi 'ai"ika in drugih uslužbencev, [ od ho r !)ostav' oz'roma voli ljudski 40. člen ohr 0tn'sUa za prošnje in pritožbe jih VnaYa Prošnje in pritožbe, ki Žavl!>°s!jej° ljudskemu odboru dr-tQni, organizacije in zavodi, v Komisija za prošnje in pritožbe toži, °Zil ,z vloženo prošnjo ali pri-' - 0 lahko zahteva „tir _-------- od okrajnega Ha "la občinskega organa potreb-°-iasnila, preizkusi delo uprav-la,, 0rgana in predlaga pristojne-Uosi; r*anu' naj odpravi nepravil-v Oz,iroma reši zadevo. UtOf„°misija za prošnje in pritožbe sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo. 41. člen Okrajni zbor ima tele stalne odborniške komisije: 1. mandat no-imu ni tet no komisijo, ki ima 5 članov; 2. komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov; 3. komisijo zu predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 7 članov. 42. člen Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije: 1. mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov; 2. komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov; 3. komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov; 4. komisijo za predpise, ki ima 7 članov. - 43. člen Mandatno - imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena 'odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru. Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov, in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru. 44. člen Komisija zn predpise in organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema okrajni zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnili mest pri upravnih "organih okru i-nega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter o tem poroča ljudskemu odboru. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja zbora proizvajalcev ‘obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor. razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo in o tem poroča zboru; obravnava vnrnšanje zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, če je za reševanje teh vprašanj pristojen tudi zbor protzva ialcev. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru. 45. člen Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še drugo stalne odborniške komisije. Okra jni ljudski odbor lahko imenuje začasne odborniške komisije, ki obravnavajo in predlagajo rešitev občinskih zadev, ki so skupne dvom ali več občinam, ki pa jih te občine v svoji pristojnosti ne morejo uspešno sporazumno rešiti. V te komisije mora biti imenovan vsaj po en ljudski odbornik z območja vsake prizadete občine. 46. člen Predsednik in podpredsedniki ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij. č) Predsednik ljudskega odbora 47. člen Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj deset odbornikov. 48. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo. Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za seje v sporazumu s predsednikom zbora, vod(i skupne seje zborov, skrbi za izvrševal« j e sklepov ljudskega odbora in vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati. Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posebnih predpisih v njegovo delovno področje. 49. člen Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji. 50. člen Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev takega predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji. 51. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči. 52. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora ozirpma sveta. 53. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji« 54. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta na njegovo zahtevo seje ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. 55. člen Predsednik ljudskega odbora izdaja Ljudski milici naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora, če načelnik tajništva za notranje zadeve na ponovno Zahtevo iristojnega organa ne izda naloga ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršbo takšnega akta. 56. člen Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper' tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo. 57. člen Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko sproži disciplinski postopek zoper odgovornega uslužbenca občinskega ljudskega odbora, če dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnili organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora, ne izvršuje ali ne izvršuje v redu. Zoper odločbo disciplinskega sodišča, s katero sc uvedba discinlin-skega postopka odkloni ali disciplinski postopek ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora pravico do pritožbe na višje disciplinsko sodišče. 58. člen Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejali zborov, in akte, v katerih zastopa predsednik okraj kot pravno osebo. Predsednik okrajnega odbora podpisuje skupno s predsednikom sycta odredbe sveta. 59. člen Ljudski odbor ima do tri podpredsednike. Ti so voljeni na enak način kot predsednik. Ce je predsednik začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov. Podpredsedniki opravljajo določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor. 60. člen Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade, ki se mu plačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do 30-d ne v nega plačanega letnega dopusta. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi dvema podpredsednikoma, ec stalno delata v odboru. d) Sveti ljudskega odbora Sestava in delovno področje svetov 61. člen Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tele svete: 1. Svet za notranje zadeve in splošno upravo, 2. Svet za družbeni plan in finance. 3. Svet za industrijo, 4. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, 5. Svet za tržišče, 6. Svet za obrt, 7. Svet za turizem in gostinstvo, 8. Svet za komunalne zadeve, 9. Svet za urbanizem, 10. Svet za delo. 11. Svet za socialno varstvo, 12. Svet za Šolstvo, 13. Svet za izvenšolsko izobraže- vanje, 14. Svet za kulturo, 15. Svet za telesno kulturo, 16. Svet za zdravstvo, 17. Svet za stanovanjske zadeve. Vsak svet ima svojega predsed- nika in 10 do 18 članov. 62. člen Svet za notranje zadeve in splošno upravo upravlja zadeve s področja varstvu javnega reda in miru. kriminalistične službe, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja ter zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določi dokončni predlog okrajnega družbenega plana okrajnega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ. Svet za industrijo obravnava zadeve s področja industrije in rudarstva. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva ter lova in ribištva. Svet za tržišče opravlja zadeve s področja blagovnega prometa in s področja preskrbe trga zlasti s tem da izvaja gospodarske in upravne ukrepe na trgu in zadeve na področju zagotavljanja rezerv v suro vinah in živilih. Svet za obrt opravlja zadeve s področja obrti. Svet za turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja gostinstva in turizma. Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve komunalnega značaja, ki imajo pomen za več občin ali za ves okraj in zadeve lokalnega prometa, cestnega in vodnega gospodarstva. Svet za urbanizem opravijo zadeve s področja urbanizma in zlasti regionalnega plana, okrajnega in krajevnega načrtovanja naselij ter zadeve v zvezi z uporabo zemljišč /a gradbene namene. Svet zn delo opravlja zadeve s področja dela. posredovanju dela in socialnega zavarovanja. Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega skrbstva, varstva družine in skrbništva ter s področja invalidnega varstva. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva ter predšolske in predvojaške vzgoje. Svet za izvenšolsko izobraževanje obravnava zadeve s področja izvenšolskega izobraževanja in vzgajan ja. Svet zn kulturo obravnava zadeve s področja okrajnih kulturnih zavodov in drugega kulturnega delo. Svet za telesno kulturo obravnava zadeve s področja splošne tcl-lesne kulture. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področju splošne stanovanjske problematike. 63. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki s svojim znu- njem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Za izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo svoje predloge. Predsednik sveta, ki ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju. Predsednik in podpredsedniki okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega ih občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta. Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih. Pravice in dolžnosti svetov 64. člen Sveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki jih za izvrševanje teh predpisov izdajajo zn to pooblaščeni organi ter da se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to upravičeni: 6. predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov in podjetij; 7. daje jo predpisane pritrditve oziroma pritrditve iz pristojnosti ljudskega odbora: razen če je to dano v izključno pristojnost zborov in drugih organov; 8. v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavijo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov; 9. izvršujejo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov. s tem statutom in z drugimi predpisi okrajnega odbora dane v njihovo' področje. 65. člen V upravnem postopku odloča svet samo o zadevah, za katere ie to izrecno določeno z zakonom ali z drugim no podlagi' zakonskega pooblastila izdanim predpisom. Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo zn take upravne zadeve. v katerih se odloča po prosti presoji, lahko odloči, dn odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo po izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora. 66- člen Sveti so zn svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsaki drugi akt sveta pa lahko s svojim aktom spre meni ali pa naroči svetu, noj svoj akt sum spremeni po danih smerni- cah, razen če gre za odločbo, ki je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice. 67. člen Poleg družbenega plana in predlog proračuna se objavita in pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacijam in okrajni zadružni zvezi, da dajo pripombe k predlogu. Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za družbeni plan in finance ni upošteval, predloži okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna. 68. člen Ce kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet. Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, dri o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. Delo svet« 69. člen Sveti ljudskega odboru opravljajo zadeve iz svojega področja na seji. Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi vsem članom sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se lahko udeležijo tudi odborniki ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico, udeležiti se razprave, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora, da dajo potrebna pojasnila. 70. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma Sefa ustrezne organizacijske enote, 1 naj dri poročilo o delu organizacijske I enote in tla naj pripravi h kakšnemu- J vprašanju s področju svetu poročiloI za sejo sveta. O sejali sveta se niše zapisnik! 1 podpišeta ga predsednik sveta in za- I pisnikar. En izvod zapisnika se najpozneje dva dni po seji dostavi pred-j ■' sodniku ljudskega odbora po tajniku ■ \ ljudskega odbora. j 1 Tajnik ljudskega odbora določit j 1 kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal druge administrativne zadeve v zvezi z de- 1 lom sveta. j 1 72. člen Zapisnik o delu sveta obsega po- j da tke o številu navzočih in odsotnih j ] članov sveta, dnevni red seje, spre- , jele sklepe in posebna mnenja posti- j meznih članov sveta. 73. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet * okvirit svojega delovnega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organu. 74. člen Pri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih i* njegovega področja. Svet mora obravnavati take predloge in pripombe na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja j o sprejetih sklepih. 75. člen Svet ilaje ljudskemu odboru redna poročilu o lopruvljanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega področju, splošno poročilo pa mu mor* predložiti najmanj enkrat letno. 76. člen Svet lahko sprejme svoj poslov- j nik. Poslovnik sveta potrdi okraju1 zbor. 77. člen Svet lahko postavi komisije Z® proučevanje problematike iz |xwsti' meznih področij dela ali posameznih vprašanj in za pripravljanje pred' I logov zn svet. Komisije sveta ne morejo izdajo*1 odločb. III. Upravni organi ljudskega odbora a) Vrste in pravice 78. člen Zn neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje mlin in ist rali vno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe. Upravni organi so lahko: tajništvu, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni za votli, komisije in izpor stave. Temeljni upravni organi okrajnega ljudskega odbora se ustanovijo, odpravijo ali združijo s statutom ali v mejah statuta z odtokom ljudskega odbora. Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno v zveznem ali republiškem predpisu. 79. člen - ■; j Pri opravljanju zadev iz svoje#® delovnega področja izdajajo upravi1' organi odločbe v upravnem postop' ku, nadzorujejo izvajanje zakonov >fl drugih predpisov, opravljajo uprov' na dejanja in * izvršujejo upravi’® ukrepe, za katere so pooblaščeni. I 80. člen - Upravni organi ljudskega oditi1*® opravljajo vse upravne zadeve ‘ pristojnosti okrajnega ljudskega o**' bora, razen tistih zadev, ki so z z® konom. z drugim predpisom ali s *fl statutom dane v jhn! roč je zb*** ’ sveto ali drugega posebnega org«11 okrajnega ljudskega odliora. 81. člen Zadeve iz svojega pod roti® opravljajo upravni organi so''1 slojno na podlogi in v mejah zak nov, predpisov višjih državnih org GLASNIK “ov in predpisov okrajnega ljudskega odl)ora ter v skladu s splošnimi smernicami okrajnega ljudskega <>d-ai>ru in njegovih svetov. .Tri izvrševanju posameznih uprav-opravil in ukrepov izven uprav-ntT" postopka se morajo upravni <>rgani ravnati po navodilih Ijmloke-Ka odbiVra in njegovih svetov. Okrajni ljudski odbor in prisojni svet lahko razveljavita ali od-Pfavita vsako izven upravnega [m>-•topka izdano odločbo upravnega 0rKana okrajnega ljudskega ixllx>ru. I’ri izdaji nove odločbe se mora [['Pravni organ ravnati po smernicah, 1 *nu jih da ljuds-ki odbor oziroma : svet. 82. člen j Vsi upravni organi okrajnega j /nilskega odbora sodelujejo drug z ?rugim pri opravljanju zadev iz svo-P'K« področja. .Tajnik ljudskega odlH>ra vskla-111J e administrativno poslovanje ^Pravnih organov. 83. člen Notranje organizacijske enote te-j /jnih upravnih prganov so lahko njništva, oddelki odseki in referati. Notranjo organizacijo temeljnih [■pravnih organov predpiše okrajni Jndski odbor z odločbo, ki jo po-jfdi^ Izvršni svet Ljudske skupščine b) Tajnik ljudskega odbora 84. člen Tajnik ljudskega odbora načeluje 6maga predsedniku pri Pr> l>ra vi ja n j u sej ljudskega odlroru n Pri vsklajevanju dela posameznih vetov in komisij ljudskega odbora. la j ni k lahko v sporazumu s predalnikom ljudskega odbora zahteva, "."j svet ali upravna komisija Ijud-eltega ihIIkoh postavi na dnevni red [eje posamezna vprašanju iz dela in Poslovanja uprave ter personalna Pfnšanju iz delovnega področja v,‘ta oziroma komisije. Oe svet ozi-. f!n« komisija to iik' daie ° pomembnejših vpraša- 1 pravno mnenje ljudskemu od-rn in njegovim svetom; udeležuje se sej ljudskega odri,,,1^: lahko pa tudi sej svetov in so-vjp ie pri obravnavi, nima pa pra-|: ® glasovati; poroča predsedniku *t6kt otlbor®- če misli, da ihi« D akt sveta ni v skladu z za-i,,z drugim predpisom višjega ^>r«na a*' z odlokom ljudskega odel, *' Poroča ljudskemu odboru o iw>-ta a"ju upravnih organov ljndske-“°ra 'n ° ukrepih, ki jih je V^1.1 zaradi odprave pomanjklji- v v ^ladu s predpisi ea,ln, nce ljudskega odlx>ra v po-7osnovne organizacijske 6. izdaja odločile oziroma odloča o službenih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statutu; otlloču o delovnih razmerjih delavcev; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev I j nilskega red letnega dopusta za uslužbence in delavce; 9. opravlja druge zadeve, ki so s red piši višjih državnih organov in nilskega odlx>ra tlune v njegovo področje. Tajnik lahko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanju za disciplinske nerodnosti. 86. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega |xx stopku izdanih aktov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika svetu in predsednika ljudskega *od-boru. Ce misli tajnik ljudskega txllx>ru. da je akt, ki ga je izdal upra-vni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 87. člen Urad tajnika ljudskega odbora vodi neposredno tajnik. V uradu tajniku ljudskega odbora je potrebno število uslužbencev, ki mu pomagajo pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja vključno personalnih zadev, zadev referata za prošnje in pritožbe ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega stuve. 93. člen Na čelu vsakega tajništva je načelnik. na čelu drugih samostojnih uprav n ih organov pa šef. Delo komisije vodi predsednik komisije. č) Delovno področje temeljnih uprnvnih orgnnov 94. člen Tajništvo za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju državne varnosti in javnega reda, svobode in pravic državljanov, družbenega in osebnega premoženja, izvrševanja kazni, notranjega miru in reda ter državljanskih stanj. 95. člen Tajništvo za narodno obrambo opravlja upravne In strokovne zadeve s področju narodne obrambe. 96. člen Tajništvo za finance spremlja finančno izvrševanje okrajnega družbenega planu in opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na pod riV j u finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja okrajnega proračuna; na področju kontrole izvrševanju okrajnega proračunu ter proračunsko-računo-vodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih m družbenih organizacij; na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad in promet z zemljišči in stavbami). V sestavu tajništva za finance sta okrajna uprava za dohodke in okrajni finančni inšpektorat. 97. člen Tajništvo za gospodarstvo spremlja izvrševanje okrajnega družbenega plana, predlaga ustreznemu svetu ukrepe za izpolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju gospodarstva (industrije, rudarstva, ' obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lova, ribištva in prometa). V sestavu tajništva za gospodarstvo so: okrajni tržni inšpektorat, okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat, kakor tudi uprava za investicije, Tajništvo za gospodarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 38. členu zakona o upruv- nih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 98. člen I ajništvo za komunalne zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju komunalnih in stanovanjskih zadev. V sestavu tajništva za komunalne zadeve je okrajni elektroenergetski inšpektorat. I ajništvo za komunalne zadeve izvršuje nasproti okrajni upravi za ceste in okrajni upravi za vikIiio gospodarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene, v 58. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 99. člen Tajništvo za urbanizem opravlja upravne zadeve iz. okrajne pristojnosti na področju,urbanizma. V sestavu tajništva za urbanizem je okrajni gradbeni inšpektorat. 100. člen - Tajništvo za delo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na Dodriičju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanja delu, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja. V sestavu tajništva za delo je okrajni inšpektorat dela. Pod nadzorstvom tajništvu za delo je okrajna posredovalnica za delo. Tajništvo za delo opravlja strokovno in administrativno službo za okrajno komisijo zn plače. 101. člen Tajništvo za socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na ixxliroČju splošnega skrbstvu, varstva družine, skrbništva in invalidskega varstva. 102. člen Tajništvo za šolstvo in izveušol-sko izobraževanje opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju šolstvu, predšolske vzgoje, predvojaške vzgoje, izven šolskega izobraževanja iir ljudske prosvete. 103. člen Tajništvo za kulturo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju kulture ril telesne vzgoje. 104. člen Tajništvo za zdravstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na |xxtročju zdravstvenega varstva. 105. člen Tajništvi za socialno varstvo in zn zdravstvi) izvršujeta nasproti sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 106. Člen Okrajna uprava za gozdarstvo, uprava za vodno gospodarstvo in uprava za ceste opravljajo, vsaka za svoje pod roč je, za katero je ustanovljena, tiste upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost. 107. člen Okrajni sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na jx>dročju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom. 108. člen Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo okrajni inšpektorji. Inšpektorji opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom, samostojno in neposredno na celotnem območju okraju. Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajništva. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe,' ki je urejena s predpisi ljudskega odbora. 109. člen Okrajni zavod za planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, opravlja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja in strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov. 110. člen Okrajni zavod za statistiko zbira m strokovno obdeluje statistične podatke za okrajni ljudski odbor in občinske ljudske odbore na območju okraja ter za potrebe zveznih in republiških organov. 111. člen Katastrski uradi opravljajo upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra. 112. člen Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva. Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom oziroma z odlokom, s katerim sc direkcija ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe. 113. člen Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje. Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno. Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje "pristojnosti rešuje samo na sejah. Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe. 114. člen Okrajni ljudski odbor ima personalno komisijo; sestavljajo jo podpredsednik ljudskega odbora oziroma član ljudskega odbora, ki ga določi ljudski odbor, tajnik ljudskega odbora in trije odborniki, ki jih izvoli ljudski odbor. Podpredsednik oziroma določeni član ljudskega od-lxm> je predsednik komisije, tajnik ljudskega odbora je tajnik komisije. Personalna komisija skrbi za varstvo pravic uslužbencev in njihovo strokovno izpopolnjevanje ter izvršuje druge pravice, ki jih določa zakon. Pri izvrševanju svojih nalog personalna komisija zlasti: 1. razpisuje natečaje za uslužben- ce okrajnega ljudskega odbora; d) Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov tranje žftdcvc, če ima vsaj tri leti upravne prakse in strokovni izpit. i 2. daje predloge ljudskemu odboru za postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor; 117. člen 3. izbira tiste uslužbence okrajnega ljudskega odbora, ki jih ne postavlja okrajni ljudski odbor; razrešuje vse uslužbence okrajnega ljudskega odbora razen tistih, ki jih.razrešil je okrajni ljudski odbor; 4. daje pritrditev za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora in za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna; 5. daje pritrditve k odpovedi za vse uslužbence občinskih ljudskih odborov. 115. člen Okrajni ljudski odbor lahko da upravnim komisijam, ki jih ustanovi posameznih upravnih za izvajanje nalog, pravico, da vodijo upravni postopek in izdajajo upravne odločbe, vendar samo v takih zadevah, ki so določene s predpisi okrajnega ljudskega odbora in se odloča o njih po prosti presoji. 116. člen Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov na delovnem področju upravnih organov; t. vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravui zadevi ljudski odbor ali svet; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta; 3. izdajajo upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, če so za to izrecno pooblaščeni; 4. izdajajo strokovna navodila (instrukcije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odlx>ra, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar so za to posebej pooblaščeni. V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik tajništva oziroma šef drugega samostojnega upravnega organa. Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti" šefa notranje organizacijske enote okrajnega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence. 122. člen Senat za prekrške odloča o pri" tožbali zoper odločbe občinskih sod' nikov za prekrške. Sodnik za prekrške vodi na pr'!' stopnji upravno-kazenski postope* o prekrških, za katere je pristojen c) Disciplinsko sodišče 123. člen. Disciplinsko sodišče vodi disci- plinski postopek na prvi stopnji i®. izreka kazni za disciplinske prC"; stopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudski!' odborov in njihovih zavodov, raze® če so po posebnih predpisih pristojni zanje drugi disciplinski organi. 124. člen Upravne komisije okrajnega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi. 118. člen Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela. IV. Posebni okrajni organi a) Okrajni javni pravobranilec 119. člen Javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih pravic in obveznosti v skladu z zakoni okraj, občine na območju okraja, zavode, ki jim jc priznana lastnost pravne osebe in se financirajo iz okrajnega oziroma občinskih proračunov in sklade, ki so jih ustanovili okrajni oziroma občinski organi in jim jc priznana lastnost pravne osebe. Javni pravobranilec tnora da jati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim organom in zavodom mnenja o premoženjsko pravnih zadevah. Javni pravobranilec opravlja tudi druge z zakonom in s predpisi višjih državnih organov določene zadeve. 120. člen Za sodnika za prekrške ali njegovega namestnika je lahko izvoljen samo, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Državnega sekretariata za notranje zadeve. Disciplinsko sodišče sestavljaj"; predsednik in dva članu. Predsedu j in vsak član disciplinskega sodišč®! ima namestnika. Predsednik in njegov namestnik morata imeti pravno fakulteto. Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namesti! nika voli in razrešuje okrajni ljudski odbor. Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njun® namestnika volj ljudski-odbor izmed članov okrajnega ljudskega odbor® in izmed uslužbencev ljudskih odborov in zavodov v okraju. Vsaj p® član disciplinskega sodišča in njej gov namestnik morata biti čluD® Ijudškcga odbora. Drugega člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika delegira okrajni sindikalni svet. Obtožbo pred disciplinskim sodiščem zastopa tisti, ki ga zn to pooblasti organ, ki je sprožil disciplinski postopek. Glede pristojnosti in postopka disciplinskega sodišča se uporabljaj6: zakoniti predpisi. Do konca leta 1958 pe za sodnika za prekrške lahko Izvoli tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Državnega sekretariata za no- 125. člen Administrativne zadeve disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudske?® odbora izmed uslužbencev ljudske?® odbora. V. Uslužbenci ljudskega odbora Za javnega pravobranilca je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto in sodni ali odvetniški izpit. b) Senat za prekrške in sodnik za prekrške 121. Člen Senat za prekrške sestavljajo predsednik in dva sodnika porotniku. Predsednik senata je okrajni sodnik za prekrške, ki ga določi ljudski odbor. Sodniki porotniki se odrejajo po seznamu sodnikov porotnikov, ki jih izvoli ljudski odbor. Sodnik za prekrške mora imeti namestnika- 126. člen Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci. Status uslužbencev ljudskega odbora jc določen z zakonom. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob ‘osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem sc morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov. Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo ponovno pismeno naroči izvršitev, 127. člen Delovna mesta in pogoje gled®| strokovne izobrazile za iMisamezp® delovna mesta v upravnih organj" okrajnega ljudskega odbora predpjf okrajni ljudski odbor s pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščin® LR Slovenije. Če Izvršni svet v dveh mesec1® izzla odločbe o pritrditvi, veli9' (la je pritrditev (lana. 128. člen Za tajnika okrajnega ljudske?® odbora Ljubljana jc lahko postat ljen saino, kdor hna pravno fakiL teto, strokovni izpit in najmanj 5 *6 strokovne prakse. 129. člen Uslužbenci se lahko postavijo 9® mo na sistemizirana delovna mes1 mora uslužbenec to izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi. O tem mora uslužbenec obvestiti predsednika ljudskega odbora ter sekretarja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. 130. člen Uslužbenci okrajnega odbora se postavljajo i razpisa. Natečaj razpiše personalna ko®11 sija okrajnega ljudskega odbora- . Komisija iz prejšnjega v*v, v skladu s predpisanim postopki i- presoja, kateri kandidati izpolnjujejo Pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom ter predlaga zu postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, izpolnjujejo te [logoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem Predlogu za postavitev navesti ime-na vseh kandidatov, ki izpolnjujejo Pogoje. Na podlagi izida razpisa postavi okrajni ljudski odbor tajnika, šefe osnovnih upravnih organov in in-Spekjorje, druge uskižbcnce pa pojavi personalna komisija. Kdor se je potegoval za razpisa- . 1 v posiuvnvi, ue HUSU, uu 111 bil opravljen po predpisanem Postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, lii so predpisani z Zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ai bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi ln razpis, v drugih primerih pa raz-Veljavi samo akt o postavitvi. 131. člen Za postavitev uslužbencev okraj-Poga ljudskega odbora, ki nimajo Potrebne strokovne "izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na kate-fo se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega sc taka izobrazba prizna, je potrebna pritrditev sekretarja Sekretariata Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za občo upravo. Zoper odločbo sekretarja sekretariata za občo Upravo, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na Izvršni svet Ljudske s-kupščine LRS. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazile, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti. 132. člen O razrešitvi uslužbencev, ki jih je imenoval ljudski odlior, odloča ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa personalna komisija. 133. člen Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odboru, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izdaja predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe v zvezi s službenimi razmerji teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, čc ni z zakonom drugače določeno. 141. člen Mestni svet ima svoj predračun v sestavu okrajnega proračuna. V mejah pravice, da izdaja predpise ter ustanavlja sklade in zavode, lahko Mestni svet obvezuje občine na območju mesta, da nosijo stroške oziroma prispevajo svoj delež. Mestni svet določi tudi konkretni namen sredstev, kj jih je okrajni ljudski odbor določil za kritje mestnih potreb. 142. člen Okrajni ljudski odbor ima do Mestnega sveta enake pravice kakor do občinskih ljudskih odborov. Mestni svet lahko daje okrajnemu ljudskemu odboru predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Mestni svet lahko predlaga okrajnemu ljudskemu odboru naj razveljavi ali odpravi akte občinskega ljudskega odbora, ki so v nasprotju z odlokom ali sklepom Mestnega sveta. Občinski ljudski odbor ima pravico, da vloži pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS ugovor za varstvo svojin samoupravnih pravic, če misli, da so s takšnim aktom Mestnega sveta kršene njegove z zakonom določene pravice. VI. Mesini svet 134. člen . V mestu Ljubljani se ustanovi Mestni svet za občine, naštete v družin odstavku drugega člena statuta okraja Ljubljana. , Člani Mestnega sveta so vsi od-P°rniki, ki so izvoljeni v okrajni ljudski odbor v občinah na območju toesta Ljubljane. vanja teli zavodov in določanja pravic za njihove storitve; , 7. razpravlja o ustanavljanju skladov za stanovanjsko graditev ter o drugih skladih, ki imajo pomen za vse mesto, če je za to po zakonu upravičen,- daje priporočila kako se ti skladi oblikujejo in koko uporabljajo njihova sredstva; . Predsednika Mestnega sveta izvoli Mestni svet iz svoje srede. svet. Mestni svet sklicuje predsednik Vcta sam od sebe, na predlog tretji-e članov sveta ali po sklepu okrajna ljudskega odbora. 133. člen y. Mestni svet obravnava delo ob-Uskih ljudskih odborov na mest-l‘ni območju, ki so skupnega po-en« za občine, in sicer: -i ’• daje priporočila k družbenim Wanom občin; , 2. obravnava okrajni družbeni reden o njem odloča okrajni •Uii i^°je priporočila o ureditvi ko-nuliiih vprašanj, ki imajo skupen iv'*len z.a vse mesto ali za več občin H '7v°il. kanalizacija, električna n Cza- plinarne in plinovodi, pož.ar-vurnost, javni promet); 0. *■ razpravlja in daje priporočila Zn Kei?eraJnem regulacijskem načrtu ^-lotn-o mestno območje; pl 5- razpravlja o perspektivnem lnož'U komunalne graditve na ob-Pfo,JU ,ncst«: razpravlja o letnem 0bmi*!nu komunalne graditve na ki '?■ ,i?1 mesta in o vjšinah sredstev, pr-*1 bila potrebna zn izvršitev tega haj ..ama ter o delu sredstev, ki bi 1 Jdi zagotovila vsaka občina; Ulm," 1ra,zpravljn o ustanavljanju ko-iipaj n’b podjetij in zavodov, ki orablja pa sc od t. sept. 1955 Ljubljano, 19. aprilu 1957 Predsednik OLO: Marian Dermastia 1. r Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA DOMŽALE 89. Nu podlagi 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. I. FLRJ št. 19/53) in Uredbe o dopolnitvah te uredbe (Ur. I. FLRJ Št. 24/55), v zvezi s čl. 2 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55, priloga 1/B-V) odloku o naj višjih stopnjah turistične takse v Sloveniji (Ur. 1. LRS št. 16/56) ter člena 24 Statuta občine Domžale, je sprejel Občinski ljudski odbor Domžale na XIV. seji dne 8. febr. 1957, po potrditve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana na seji okrajnega odbora in zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Domžale Odlok o pobiranju turistične takse na območju občine Domžale št. 02/1-2262/1 z dne 18. maja 1956 se spremeni in dopolni tako, da se glasi: ODLOK o pobiranju turistične takse na območju občine Domžale 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v krajih, proglašenih za turistične kraje na območju občine Domžale. 2. člen Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju turističnega kraja iz L člena tega odloka stalnega bivališča in prenočuje v takem kraju vsaj enkrat v obratih, navedenih v 4. členu tega odloka. 3. člen Turistična taksa se pobira od nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih, internatih ali registriranih turističnih sobah proti plačilu ustrezne najemnine, in sicer v glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta po 30 dinarjev od noči, v ostalem času, izven glavne sezone, pa po 20 dinarjev od noči. 5. člen Turistično takso pobirajo podjetja oziroma zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajajo občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Dohodki od turistične takse se stekajo v proračun Obl.O Domžale, uporabljajo pa se za pospeševanje turizma. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Domžale, 14. januarja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Avbelj 1. r. OBČINA KAMNIK 90. Občinski ljudski odbor Kamnik izdala na osnovi 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. 1. FLRJ št. 19-118/53), 6. točke Odloka o naj višjih stopnjah turistične takse v LRS (Ur. list LRS št. 45-176/56), v zvezi z 2. členom l/A-l/b-XX Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. I. FLRJ št. 34/55), po sklepu svoje XVIII. seje z dne 25. febr. 1957, s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 naslednji: ODLOK o pobiranju turistične takse 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v vseh krajih na območju občine Kamnik, ki so proglašeni za turistične kraje. 2. člen Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju turističnega kraja iz člena I. tega odloka stalnega bivališča in prenočuje v takem kraju vsa j enkrat v obratih, navedenih v 1. odstavku 4. člena tega odloka. 3. člen Turistična taksa se pobira od nočnin. , 4. člen Turistično takso so dolžni plačč-vnti turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču. oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v registrirani turistični sobi proti plačilu ustrezne najemnine, in sicer: a) v času od t. julija do 31. avgusta po din 30 za noč; b) v ostalem času po din 20 za noč. 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetja odnosno zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Dohodke od turistične takse odvaja občinski ljudski odbor v posebni sklad »Sklad za pospeševanje turizmu«, ki ga uporabi Turistično društvo v Kamniku za izvršitev svojega delovnega programa. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Kamnik. 25. februarja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r. 91. Nu podlagi 15. čldna Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. I. FR L J št. 26-325/56) 2. odstavka I. člena odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik OLO Ljubljana št. 100/56) in v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Ljubljana izdaja Občinski lindski odbor Kamnik po sklepu XVIII. seje z dne 25. februarja 1957 ODLOK o povračilu stroškov za službena potovanja ali terensko delo, ki sc opravlja v mejah občine Kamnik do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine 1. člen Za službena potovanja uslužbencev ali terensko delo, ki se opravi jr v mejah občine Kamnik do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine, gre delavcem in uslužbencem vseh državnih organov in zavodov sledeče povročKo stroškov: a) za uslužbence, ki so razvrščeni od V. plačilnega razreda navzgor, v znesku 580 dinarjev; b) za uslužbence, ki so razvrščeni od X. do VI. plačilnega razreda, in za visoko kvalificirane delavce v znesku 540 dinarjev; c) za uslužbence, ki so razvrščeni od XI. plačilnega razreda navzdol in za vse druge delavce v znesku 450 dinarjev. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Kamnik, 25. februarja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 92. Na podlagi 12. in 50. čl. Zakona o . občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. točke 23. člena Statuta občine Ljubijana-Center z dne 28. juniju 1956, 3. člena Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53) skladno s I. in 6. členom Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v LRS (Ur. list LRS št. 45/56), na predlog Sveta za trgovino, gostinstvo in tu rižem z dne 8. februarja 1957 in P* pritrditvi Okrajnega ljudskega o«' bora Ljubljana na seji okrnjaeg1 zbora in zbora proizvajalcev d1,1 19. aprila 1957, izdaja Občinski lju«' ski odbor Ljubi jana-Center po skH" pu 17. seje ODLOK o spremembi odloka o pobiranju tu' cistične tnkse na območju občin* Ljubi jana-Center z dne 28. junija 1956, objavljen »Glasniku« št. 65 z dne 24. avg. 195» tako da se njegovo prečiščeno bese dilo glasi: ODLOK o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubljnna-Cente1 1. člen S tem odlokom se predpisuje tl’ ristična taksa za osebe, ki prenij čujejo kot turisti na območju občil* Ljubi jana-Center. 2. člen Za turista se smatra vsakdo, nima na območju občine slalneg®' bivališča in prenočuje vsaj enkn' v obratih, navedenih v 4. členu teg( odloka. 3. člen Turistična taksa se pobira nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plače vati turisti, ki prenočujejo v drža*': nem, zadružnem ali zasebnem ge stišču oziroma gostinskem podjetji v dijaških domovih in internatih **' v registriranih turističnih sobi11 proti plačilu ustrezne najemnine, 111 sicer: a) b) c) č) a) b) c) č) a) v času od v hotelih kategorije A 1. julija do 31. avgusta . . . . . . . din 70 za noč v hotelih kategorije R.................................50 za noč v hotelih kategorije C in D............................30 zn noč v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, v šolah in podobno ... „ 30 za noč b) v ostalem času v hotelih kategorije A v hotelih kategorije B v hotelih kategorije C in D........................ v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, v šolah in podobno . . din 50 za „ 35 za „ 20 za noČ noČ noČ 20 za noČ 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki, obenem z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru z mesečnim obračunom. 6. člen Člani sindikatov FLRJ, Zveze vo- jaških vojnih invalidov. Počit n iš^ zveze Jugoslavije, Izvidu iških org1!' nizacij Jugoslavije, društev »Parlj' zima«. Društev upokojencev. Spor1' n ih organizacij, pripadniki JLA !? Ljudske milice ter člani njihov družin plačajo sledečo turistiČl' takso: a) v času od 1. julija do 31. avgusta n) v hotelih kategorije A.............................din 30 za noČ b) v hotelih kategorije R . . . ......................... 35 za noč c) v hotelih kategorije C in D............................25 za noČ č) v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, šolali in podobno . -. . „ 15 za noČ b) v ostalem času a) v hotelih kategorije A ............................din 35 za noČ b) v hotelih kategorije R..................................25 za noČ e) v hotelih kategorije C in D............................20 za noČ č) v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki v internatih, šolah In podobno................10 za noč 7, člen Dohodki od turistične takse so uporabljajo za "pospeševanje turizma. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Lojze Ocepek 1. r. Vsebina: Slnhil uk ruj n Ljubljana. , Odlok o polti r n ii j n turistične taki® i območju občine Domžale. J Odlok o pobiranju turistične takse Kamnik. . ‘ Odlok o povračilu stroSkov za slu^f.f' potovanja ali terensko delo, ki se oP^jr Ija do 10 km oddaljeno od ožj<*Ke ....... - A. do moč ja občine Kamni Odlok o pobiranju turistične laki® območju občine Ljubljaua-Center*