URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 4. februarja 1988	Št.: 4
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
36.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
37.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
38.	Statut Stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
39.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
40.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vza-
jemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
41.	Ocena stanovanjskih razmer v občini Gornja Radgona
42.	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
43.	Merila in pogoji za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV
36
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, štev. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Radgona
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
I.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Rad-gona ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj,
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj,
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Radgona s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti;
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti;
—	soustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti; *
—	naloge na področju splošne, ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen.
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Gornja Radgona, Trg svobode. Stanovanjska skupnost se vpiše v sodni register.
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci preko organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	upokojenci in invalidi preko svojih združenj in društev;
—	delovni ljudje, občani in stanovalci preko krajevnih skupnosti;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, preko osnovnih organizacij zveze sindikatov;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih obrtnih in drugih združenj;
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš preko krajevnih skupnosti;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, preko zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki;
—	člani stanovanjskih zadrug preko stanovanjske, zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, preko svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7. člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbene usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih niš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti in solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV PRI STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
8.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemom ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč, namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj;
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti, namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
—	obseg združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev;
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki;
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve, razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja;
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin;
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine, namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	tehnologijo stanovanjske graditve;
—	ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	• naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
'	11. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejemamo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upkojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
14.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z, drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
2.	Zagotavljanje sredstev
15.	. člen
Delovni ljudje, delavci in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka;
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
—	lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost;
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
—	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev;
—	sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
16.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz
dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni’ lastnini, skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemno-stno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih Skupnosti ali drugih družbeno pravnih oseb kot vlagateljev S samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
20.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
21.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
22.	člen
Zbor uporabnikov šteje 33 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 7 delegatskih mest.
23.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije in konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 23 delegatov;
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev preko delegacij krajevnih skupnosti: 9 delegatov in
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost preko svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma preko osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata.
24.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki:
—	programirajo,
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini preko svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih: 7 delegatov.
25.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba
26.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	način dela in odločanje v skupščini stanovanjske skupnosti
27.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov obeh zborov skupščine.
28.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov;
—	enakopravno v obeh zborih;
—	samostojno v posameznem zboru.
29.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skuppčine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah ža nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
—	soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti oziroma skupne strokovne službe;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti, oziroma skupne strokovne službe;
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine;
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statuta stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti: — o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve:
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
-	+ o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	• o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij ;
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vza-jemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziro-
ma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
33.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4. Skupni organi skupščine
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika, in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj;
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
—	odbor za samoupravni delavski nadzor;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pristojnost posameznega skupnega organa, t. j. odbora oziroma komisije določa statut stanovanjske skupnosti.
5. Občasni skupni organi
36.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI. TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVALJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
38.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Enota stanovanjske skupnost je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enot in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VIL SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
39.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri uskljajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VIII. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
40.	člen
Stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se
določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
IX. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
41.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena se oblikujejo skupne strokovne službe naslednjih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	stanovanjske skupnosti,
—	komunalne skupnosti,
—	cestne skupnosti,
—	kmetijsko zemljiške skupnosti.
X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
42. člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti,
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin;
—	prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
43.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev skupne strokovne službe v deležu, ki je določen v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe.
Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
XI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
44.	člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno;
—	delegati v skupščini in skupnih organih;
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
45.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanje skupnih organov in delovne skupnosti skupne strokovne službe.
46.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
47.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
48.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
49.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini;
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
51. člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	z občasnim informiranjem o delu stanovanjske skupnosti, z objavljanjem v občinskem glasilu;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnih objavah pomurskega Vestnika;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v sedmem členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
53.	člen
Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVI. REŠEVANJE SPOROV
54.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
55.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta dve tretjini ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
57.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Ta samoupravni sporazum potrjuje skupščina občine Gornja Radgona.
59.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-17/81-1
Datum :25/6-1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Drago HORVAT, 1. r.
37 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, ki je bil sprejet na seji skupščine dne 25/6-1982, sprejete na izredni seji skupščine dne 17/1-1986.
1.	člen
V 43. členu se za prvim odstavkom doda besedilo;
»Trenutno neangažirana sredstva se lahko uporabijo za kratkoročno premostitev likvidnostnih težav organizacij združenega dela iz občine Gornja Radgona.
Premostitev likvidnostih težav, se bo izvajala izključno z eskonti-ranjem menic pod naslednjimi pogoji:
— imetnik menice mora biti uporabnik družbenih sredstev iz občine Gornja Radgona, — menica mora biti avalirana s strani banke, — ostale pogoje določi Odbor za graditev in prenovo.« Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 025-1/88
Datum: 17/1-1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
Vida JUG, 1. r.
38
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. 13/81) ter 4. in 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. 6. 1982 sprejela in na seji dne 29. 10. 1982 dopolnila naslednji
STATUT STANOVANSJE SKUPNOSTI GORNJA RADGONA
I.	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine dne 25/6—1982 je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini;
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena in obsega naslednje naloge:
—	dogovarjanje o združevanju sredstev za graditev stanovanj, — določanje politike in planiranje graditve stanovanj, — organiziranje družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, — določanje politike in sprejemanje osnov in meril za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	dogovarjanje o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarin
—	zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	skrb za varstvo in izboljšanje stanovanjske kulture ter uresničevanje drugih skupnih interesov.
4.	člen
Stanovanjska skupnost nastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev.
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
5.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost je odgovorna za svoje obveznosti do tretjih z vsemi sredstvi, ki jih uporablja in z njimi razpolaga.
6.	člen
Samoupravno stanovanjsko skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe do 1.000.000 din po sklepu odbora za graditev in prenovo stanovanj za vzajemnostna sredstva, po sklepu odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami za sredstva stanarin in najemnin in po sklepu odbora za solidarnost za solidarnostna sredstva, nad 1,000.000 pa po predhodnem sklepu zboru uporabnikov.
Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za zastopanje.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Gornja Radgona odprt žiro račun in druge račune.
8.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravno stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Gornja Radgona, Trg svobode št. 12.
9.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti.
10.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona«.
Štampiljka je okrogle oblike.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
11.	člen
Z namenom uresničitve pravic, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve iti o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	določimo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti:
12.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščina stanovanjske skupnosti sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
13.	člen
Zbor uporabnikov šteje 33 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 7 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
14.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
15.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
16.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
17.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti;
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine;
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih ptedpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen
—	Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
19.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; — o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij ;
— o upravljanju z združenimi sredstvi nad 1,000.000 din;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju'1 in uporabi vza-jemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
21.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4. Skupni organi skupščine
22.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
23.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
24.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
25.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe :B
—	odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj;
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
—	odbor za samoupravni delavski nadzor;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
26.	člen
4.1.	Odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti;
—	pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti;
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno vsklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi;
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin;
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov;
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin;
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov za lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše;
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 5 članov.
27.	člen
4.2.	Odbor za graditev in prenovo stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
— upravlja s sredstvi vzajemnosti do 1,000.000 din;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve in prenove stanovanj;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve in prenove stanovanj v občini;
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve in prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve in prenove;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge ukrepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje in prenove, njihovo strukturo, vrsto in kvaliteto;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oz. prenovo;
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi ali prenovi stanovanj;
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve in prenove;
—	- skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve in prenove;
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve in prenove;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve in prenove;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve in prenove;
—	pripravlja predlog delitve vzajemno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci;
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo in prenovo;
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj in prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
28.	člen
~	4.3 Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
— upravlja s sredstvi stanarin in najemnin do 1,000.000 din;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	pripravlja predlog' letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin;
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih najemnin, stanarin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo;
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin;
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja;
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 5 členov.
29.	člen
4.4.	Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	upravlja s sredstvi solidarnosti do 1,000.000 din..
/	— skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zboru uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti«!
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi.s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, in stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost;
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine;
—	proučuje vprašanje ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju;
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
30.	člen
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje 3-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV;
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega oz. solidarnostnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oz. stanovanjske hiše.
5. Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
31.	člen
Odločitev in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitev in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
32.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
33.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti, na svoji seji.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
34.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
35.	člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo izvršnemu svetu skupščin občine Gor. Radgona, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
36.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejme sklepe z večino glasov vseh članov.
6.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
37.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa;
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konference delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu in upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve; zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja;
—	da dejavno delujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov;
—	da skrbijo za obveščanje konference delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
38.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu in v skupščini oziroma zborih, upoštevaje smernice, stališča in sklepe konference delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
7.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
39.	člen
Podrobnejše doložbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
40.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enoto stanovanjske skupnosti.
41.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredelijo naloge, postopki, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
42.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
43.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
V. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
44.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
	— skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov;
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupščina;
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost;
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva;
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor.
45.	člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
46.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor;
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora;
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
V	I. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
47.	člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki;
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
48.	člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
VIL USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
49.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki;
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije;
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva:
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo preko Zveze;
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim;
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike;
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije;
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanju skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
VIII. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti;
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
51.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
IX. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
52.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb;
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti;
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi;
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plana stanovanjske skupnosti;
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
54.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, pobudo delegacij oziroma konference delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelj stanovanjske skupnosti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
X. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
58.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnsoti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi' v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost;
—	izdela načrt ukrepov po načelih družbene samozaščite;
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanja stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje;
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot na primer: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo);
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnosti stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za:
—	zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov;
—	zagotovitev obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov;
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev;
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri:
—	opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic),
—	pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
—	pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe,
—	razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenj tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnosti stanovalcev.
Odbor pripravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XI. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
59.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
60.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanoviteljice stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktih stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
61.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti;
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu skupščine občine Gornja Radgona;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnih objavah pomurskega Vestnika;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti
XII. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
62. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena se oblikujejo skupne strokovne službe naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	stanovanjske skupnosti,
—	komunalne skupnosti,
—	cestne skupnosti,
—	kmetijsko zemljiške skupnosti.
63.	člen
V skupni strokovni službi se za stanovanjsko skupnost opravljajo zlasti naslednje naloge:
—	• pripravlja, razmnožuje in posreduje gradivo za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov;
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila;
—	opravlja administrativna in druga splošna strokovna opravila za stanovanjsko skupnost;
—	opravlja računovodsko in finančno materialno poslovanje;
—	opravlja tehnično strokovne naloge in investitorstvo;
—	opravlja upravno-administrativna in pravno premoženjska opravila.
64.	člen
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
65.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
66.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost stanovanjske skupnosti, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti.
67.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti.
XIII. REŠEVANJE SPOROV
68.	člen
Stanovanjska skupnost lahko ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
69.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XIV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
70.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona odgovorna skupščini občine.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71.	člen	,
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
72.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
73.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut stanovanjske skupnosti iz leta 1978.
74.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-18/81-1
Datum: 29. 10. 1982
PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE Leonida PUKLAVEC, 1. r.
39
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona, ki je bil sprejet na seji skupščine dne 25. 6. 1982 in dopolnjen na seji dne 29. 10. 1982, sprejete na izredni seji skupščine dne 17/1-1986
1.	člen
V 27. členu se na koncu doda nov odstavek: »Odbor za graditev in prenovo šteje 5 članov.«
2.	člen
V 50. členu se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki glasi: »Skrbi za plasma trenutno neangažiranih sredstev v smislu 43. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona.
Spremembe in dopolnitve statuta začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-17/81
Datum: 17/1-1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
Vida JUG, 1. r.
40
Na podlagi 18. člena Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona in 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št.: 15/81) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na seji dne 31/1-1985 sprejel naslednji
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI, ZDRUŽENIH V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom ureja samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve' iz združenih sredstev vzajemnosti, zlasti pa:
—	namen porabe sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, — vzajemnost pri reševanju stanovanjskih vprašanj,
—	upravičence za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, — splošne pogoje za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, — postopek razpisa in dodelitve stanovanjskih posojil, — kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	prehodne in končne določbe.
II.	NAMEN PORABE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO GRADITEV
2.	člen
Kreditiranje stanovanjske gradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev v stanovanjski skupnosti.
3.	člen
Stanovanjska skupnost razporeja združena sredstva vzajemnosti za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastnini ter za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
4.	člen
Z letnim načrtom ali sklepom pristojnega organa stanovanjske skupnosti se lahko razporedijo sredstva tudi v drugačnem razmerju,
če se izkaže, da bi bila sredstva ob taki razporeditvi bolj smotrno porabljena.
5.	člen
Začasna prosta združena sredstva vzajemnosti se lahko uporabljajo za premostitvene kredite družbenim in etažnim investitorjem družbene usmerjene stanovanjske gradnje, vendar le do višine kredita, ki jim v skladu z merili tega pravilnika pripada.
6.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se po tem pravilniku uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lasti,
—	gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	gradnjo in nakup stanovanj v etažni lastnini,
—	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	preurejanje podstrešij stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, pri katerem izda ustrezno soglasje Samoupravna stanovanjska skupnost,
—	za gradnjo družbenih stanovanj, namenjenih deficitarnim kadrom v manj razvitih območjih v občini Gornja Radgona,
—	premostitvene kredite družbenim in etažnim investitorjem družbene usmerjene stanovanjske gradnje.
III. VZAJEMNOST PRI REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
7.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki imajo sedež v občini Gornja Radgona ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote in ostale OZD (poslovne enote, poslovalnice, itd.), ki združujejo sredstva v občini Gornja Radgona ter pri njih zaposleni delavci, ne glede na to, kje imajo ti delavci domicil.
IV. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI
8.	člen
Pravico do kredita imajo:
1.	Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti;
2.	Delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. v delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščena;
3.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavhost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti;
4.	Upokojenci in invalidi pod pogoji, ki so opredeljeni v nadaljevanju tega pravilnika.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI
9.	člen
Krediti za nakup ali gradnjo stanovanj v družbeni lasti se dajejo za dobo največ 10 let po 4% obrestni meri.
Krediti za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ter stranovanj-skih hiš v zasebni lasti se dajejo delavcem največ za dobo 14 let po 4% obrestni meri, ki se po poteku 10-ih let poveča za 2 %.
10.	člen
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti vračajo kredit v polletnih anuitetah, delavci in ostali upravičenci iz 8. člena tega pravilnika pa v enakih mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne sme biti nižji od 1.000 din.
11.	člen
Znesek kredita, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 50.000 din.
Ta znesek se vsako leto korigira z indeksom povišanja cene stanovanjske površine v preteklem letu v SR Sloveniji, pred razpisom natečaja oz. pred dokončno potrditvijo liste upravičencev do kred,itov iz sredstev vzajemnosti, ki ga ugotovi odbor za graditev in prenovo.
12.	člen
Če se osebni dohodek na družinskega člana bistveno zmanjša ali se socialne razmere družine delavca ali samo delavca oz. drugega upravičenca bistveno poslabšajo med odplačevanjem kredita, lahko zaprosi ,stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila
mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov s tem, da odplačilna doba ne more biti daljša, kot to določa pravilnik.
Sklep o tem sprejme odbor za graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, na predlog centra za socialno delo in mnenja KS.
13.	člen
Za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti se dajejo krediti v odstotku od pogodbene vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada pričakovalcu stanovanja po določilih 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRS (Ur. 1. SRS, št.: 15/81).
Za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo krediti v odstotku od, po tem pravilniku, ugotovljene predračunske vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2, v kolikor stanovanjska površina prosilca, za katero prosi kredit, ni manjša.
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi kreditov za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
14.	člen
Naj višji znesek kredita, ki ga lahko dobi delavec za nakup, gradnjo in prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša 20 % od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določb 13. člena tega pravilnika oz. 30 % za nakup stanovanja v etažni lastnini.
15.	člen
Skupna vsota vseh kreditov, ki jih lahko dobijo upravičenci na eno stanovanjsko enoto ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 %, — pri zadružni stanovanjski gradnji 75 %,
—	pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 %,
—	pri prenovi stanovanj ter stanovanjskih hiš (tudi ureditev podstrešnih stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so družbene lastnine) pa 80 % vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše, ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2.
Že prejeti krediti na stanovanjsko enoto se vsakoletno revalorizirajo v skladu s ceno m2 individualne stanovanjske gradnje v občini Gornja Radgona.
VI. POSTOPEK RAZPISA IN DODELITVE STANOVANJSKIH POSOJIL
16.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno objavi razpis za kredite iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom, ki mora vsebovati:
—	namen in obseg sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje stanovanjske gradnje, posebej za kreditiranje družbene gradnje in zasebne gradnje,
—	pogoje za pridobitev kreditov v skladu s tem pravilnikom,
—	dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti ob prijavi na razpis,
—	čas trajanja razpisa,
—	organizacijo, ki sprejema prijave na razpis in
—	način ter rok objave rezultatov razpisa.
17.	člen
Vsebino razpisa oblikuje odbor za graditev in prenovo stanovanj. Razpisni rok za sprejem vlog traja 15 dni, rok za objavo rezultatov razpisa pa največ 60 dni po izteku razpisnega roka.
18.	člen
Po končanem razpisnem roku opravi Pomurska banka, kot komi-sionar pri oblikovanju in porabi sredstev vzajemnosti, za pravočasne in popolne vloge za dodelitev kredita, vsa opravila, ki jih določa z njo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981 — 1985 ter v roku 10 dni predloži kreditne predloge odboru za graditev in prenovo stanovanj skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
19.	člen
Po prejemu vlog se sestane odbor za graditev in prenovo in vse vloge pregleda, jih razporedi po vrsti kreditov in po KS ter imenuje potrebno število tričlanskih komisij za ogled in ocenitev stanovanjskih razmer udeležencev razpisa ter njihovih gradbenih objektov in za razjasnitev drugih dejstev, ki so v skladu s tem pravilnikom pomembna za ugotavljanje upravičenosti do kredita.
Komisijo sestavljajo: član odbora kot predsednik, strokovni delavec SSS, kot član, predstavnik KS, kot član.
20.	člen
Ob ogledu stanovanjskih razmer se piše zapisnik v dveh izvodih,
od katerega prejme en izvod prosilec, en izvod pa obdrži odbor za graditev in prenovo. Zapisnik mora vsebovati tudi morebitne pripombe prosilca oz. da prosilec k zapisniku, ki mu je bil predočen, nima pripomb.
21.	člen
Po končanih ogledih stanovanjskih razmer udeležencev razpisa ter po razjasnitvi vseh drugih dejstev, sestavi odbor za graditev in prenovo stanovanj listo posameznih upravičencev za dodelitev kreditov ter višino kredita in jo kot gradivo za sejo posreduje ZU SSS, vsem udeležencem natečaja in na oglasno desko stanovanjske skupnosti. Na listo lahko dajo pripombe tako udeleženci natečaja, kakor tudi delegacije in delegati. Pripombe morajo biti dane pismeno na odbor za graditev in prenovo vsaj 2 dni pred sejo zbora uporabnikov.
22.	člen
Listo upravičencev za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti skupaj z morebitnimi spremembami in dopolnitvami sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. Vsakega posameznega udeleženca natečaja se pismeno obvesti o zbranem številu točk in predlaganem znesku kredita oz. o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev kredita. Vsak udeleženec ima možnost ugovarjati, v roku 30 dni na zbor uporabnikov, sicer se smatra, da na število točk, ki jih je zbral, nima pripomb, niti nima pripomb na višino kredita, ki se predlaga.
Odločitev o ugovoru je dokončna.
Udeležence natečaja, ki so upravičeni do stanovanjskega posojila, pa se obvesti, da lahko koristijo kredit v višini, ki jo je potrdil zbor uporabnikov.
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981 —1985, sklenjenim med stanovanjsko skupnostjo in Pomursko banko, Murska Sobota, opravlja v svojem imenu in na račun stanovanjske skupnosti vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno-tehnične posle, ki se nanašajo na upravljanje z združenimi sredstvi vzajemnosti.
VIL KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI
24.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v srednjeročnem obdobju,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi naugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti in
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile s tem posojilom.
25.	člen
 Lastna udeležba organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev.
26.	člen
Lastna udeležba za pridobitev kredita za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 30 % od vrednosti stanovanja po pogodbi oz. predračunske vrednosti po izhodiščni ceni za kv. meter. Kredit za gradnjo ali nakup stanovanja v družbeni lasti pa lahko znaša največ 70 % od vrednosti stanovanja po pogodbi.
27.	člen
Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim
osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji združenega dela oz. delovnimi skupnostmi v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki so dosegle enak ali nižji povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu s SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo 30 % lastne udeležbe.
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki so dosegle v preteklem letu višji povprečni osebni dohodek na zaposlenega od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo lastno udeležbo po progresivni lestvici s tem, da se za vsakih 5 % prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba prav tako za 5 %.
28.	člen
Odplačilna doba kredita iz sredstev vzajemnosti, ki ga najemajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, je'odvisna od višine odobrenega kredita. Za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja:
če znaša posojilo od stanovanja po. pogodbi v %	znaša odplačilna doba v letih
do 10	4
od 11 do 20	5
od 21 do 30	6
od 31 do 40	7
od 41 do 50	8
od 51 do 60	9
od 61 do 70	10
Organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki trenutno posluje z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita iz sredstev vzajemnosti lahko odloži odplačevanje kredita največ za 2 leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10-ih letih. Odločitev sprejme ZU na predlog odbora za planiranje.
29.	člen
Organizacija združenega dela ali delovna skupnost lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom kredita samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga v skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Odločitev sprejme ZU na predlog odbora za graditev in prenovo.
VIII. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
30.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 8. člena tega pravilnika imajo pravico do kredita za gradnjo, nakup in prenovo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, katerega površina presega 50 m2, (neprimernost oz. neustreznost stanovanja se ugotavlja na podlagi točkovnega sistema, ki je sestavni del tega pravilnika, pod točko A, ne glede na podtočke)
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo ali da pri vložitvi zahtevka argumentirano prikažejo, da so že v preteklosti namensko varčevali in na ta način prejeli pri banki stanovanjsko posojilo
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze v kolikor gre za novogradnjo oziroma da je pogodbeni rok izvajalca del, ki bi moral objekt zgraditi do III. gradbene faze, že potekel; razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti veljavno sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše, katere rok je že potekel,
—	da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, v kolikor gre za nakup stanovanja in
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če gre za adaptacijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo.
31.	člen
Za člane družine po tem pravilniku štejejo: upravičenec do kredita in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti.
32.	člen
Kredit za gradnjo, prenovo, nakup stanovanja ali stanovanjske
hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v enem letu po dodelitvi stanovanjskega kredita.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne obveznosti in pravice.
Če delavec ne izprazni stanovanje v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo.
Odbor za graditev in prenovo lahko v izjemnih primerih na predlog delavca oz. upravičenca do kredita podaljša ta rok za največ 6 mesecev. O tem se podpiše poseben aneks k pogodbi.
33.	člen
V kolikor ogledna komisija, ki opravlja oglede stanovanjskih raz-me/ in novogradenj, pri svojem ogledu ugotovi, da ima prosilec zgrajeno novogradnjo do takšne gradbene faze, da se lahko vseli, mu točkuje stanovanjske razmere v novogradnji, ne glede na to, ali prosilec v njej že živi ali ne oz. ne glede na to, kje je prijavljeno njegovo stalno bivališče.
34.	člen
Osnova za določitev lastne udeležbe, ki jo mora delavec sam zagotoviti, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člane družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri izračunu mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu (dohodek iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodek od opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemek iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči).
35.	člen
Višina lastne udeležbe, ki mora biti zagotovljena na stanovanjsko enoto glede na višino dohodka na družinskega člana v preteklem letu je:
Če znaša povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu v %	znaša lastna udeležba za gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše od cene standardnega stanovanja v %	znaša lastna udeležba v % od cene stanovanja v etažni lastnini v %
do 50	30	20
nad 50 do 75	35	25
nad 75 do 100	40	30
nad 100	50	40
39.	člen
Za lastno udeležbo delavca oz. drugega upravičenca, se štejejo privarčevan denar, dokaz s hranilno vlogo, kredit na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev v banki, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
40.	člen
Višina kredita, ki pripada posameznemu prosilcu posojila za graditev, prenovo in nakup stanovanja oz. stanovanjske hiše, se izračuna na podlagi zbranega števila točk, ki jih je le-ta zbral pri točkovanju stanovanjskih razmer in ogledu novogradnje oziroma adaptacije. Točkovni sistem je sestavni del tega pravilnika.
Na podlagi števila točk, ki so ga zbrali vsi upravičenci do kredita za graditev, prenovo in nakup stanovanja ali stanovanjske hiše v zasebni lasti ter razpoložljive mase sredstev iz vzajemnosti, se izračuna vrednost ene točke. Skupno število točk prosilca je tako podlaga za izračun višine posojila, z upoštevanjem omejitev 11., 14. in 15. členu tega pravilnika. Sredstva, ki na podlagi teh omejitev ostanejo, se razdelijo med ostale prosilce.
41.	člen
Višina kredita prosilca posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer, pomnožene s 3.
Točkuje se samo I. poglavje (ocena stanovanjskih razmer) v točkovnem sistemu.
42.	člen
Z delavcem oz. drugim upravičencem, ki mu je bil dodeljen stanovanjski kredit, sklene banka kreditno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
43.	člen
Ljubljanska banka lahko zavaruje dan kredit delavcu oz. drugemu upravičencu z vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stano
vanjski hiši, za katero je prejel kredit, v korist banke za kredit, obresti in morebitne stroške.
44.	člen
Delavec oz. drugi upravičenec lahko proda pred poplačilom kredita stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Odločitev o tem sprejme ZU na pedlog odbora za graditev in prenovo.
Če delavec oz. drug upravičenec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiško-knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen	'
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku, kot je bil sprejet pravilnik.
46.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona z dne 30/3-1984.
47.	člen
Postopki začeti pred sprejemom tega pravilnika se končajo po pravilih in normativih, ki so veljali ob začetku postopka.
48.	člen
Ta pravilnik začne veljati takoj po objavi sklepa o njegovem sprejemu na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
Štev.: 025-13/87
Datum: 31/1-1985
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
Bogdan VUNJAK, I. r.
41
I.	OCENA STANOVANJSKIH RAZMER
A) STANOVANJSKE RAZMERE
1. Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva:
			8	m2	40 točk
— nad	8	do	11,25	m2	30 točk
— nad	11,25	do	14,50	m2	20 točk
— nad	14,50	do	17,50	m2	10 točk
— nad	17,50	m2			0 točk
2. Upravičencu, ki ima glede na gradbeno sanitarne pogoje neustrezno stanovanje, pripada naslednje število točk:
a) kuhinja:
— stanovanje brez kuhinje	20 točk
— souporaba kuhinje (točkuje se ena od variant) b) WC — stanovanje nima WC (WC niti ni v	10 točk
hiši, niti izven hiše) — souporaba WC, če je v hiši,	20 točk
vendar izven stanovanja	10 točk
— souporaba WC, če je izven hiše (točkuje se ena od variant) c) kopalnica:	15 točk
— ni kopalnice	15 točk
— souporaba kopalnice (točkuje se ena od variant)	5 točk
d) v stanovanju ni vodovoda e) v stanovanju ni elektrike oz.	20 točk
je ta provizorična f) stanovanje nima pomožnih	20 točk
prostorov g) vlažnost stanovanja	20 točk
— delno v enem prostoru	15 točk
— delna v vseh prostorih	18 točk
-- pretežna (točkuje se ena od variant) h) lega stanovanja:	20 točk
— kletno stanovanje — stanovanje v podpritličju (nivo podov je več kot 1 m pod	30 točk
nivojem zemljišča) — podstrešna stanovanja s poševnimi stropi in ni primerne toplotne	20 točk
izolacije	10 točk
(točkuje se ena od variant)
i) praktičnost in funkcionalnost stanovanja:	
— visoki stropi (nad 3,3 m)	20 točk
— vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča	20 točk
— vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz hodnika, ki je v souporabi	10 točk
— slaba toplotna izolacija (ni fasade ali je slaba)	20 točk
— slaba naravna svetloba	10 točk
(točkuje se več možnih variant, v kolikor se ne izključujejo) Upravičencu, ki stanuje v stavbi, predvideni za rušenje, ker je v razpadanju ali zaradi drugih razlogov pripada	30 točk
Upravičencu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši ali spijo skupaj z njimi v enem prostoru, pripada naslednje število točk: — mladoletniki nad 14 let različnih spolov morajo spati skupaj s starši oz. drugimi odraslimi člani gospodinjstva	10 točk
— zaradi premajhne spalnice spi otrok ali mladostnik v kuhinji	8 točk
(možno je točkovati oba kriterija)
B) SOCIALNO STANJE
Upravičencu pripada glede na število družinskih članov naslednje število točk:	
— samski	4 točke
— upokojenec	6 točk
— dva člana družine	7 točk
— trije člani družine (otrok do 5 let)	9 točk
— trije člani družine (otrok nad 5 let)	11 točk
— štirje člani družine (otrok do 5 let)	13 točk
— štirje člani družine (otrok nad 5 let)	15 točk
— za vsakega nadaljnjega člana družine se dodajata dve točki — samohranilec	10 točk
(status samohranilca se točkuje dodatno k ostalim kriterijem'in se opredeli po »Pravilniku o pogojih za pridobitev pravicedo denarne pomoči«, ki ga je	
sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS (Ur. list SRS št. 1/79, člen 12). Upošteva se tudi nosečnost nad 4 mesece na podlagi zdravniškega	
potrdila) Zdravstveno stanje bolezen, ki je težje ozdravljiva, 1 član družine	10 točk
(priznavajo se le težja obolenja, na katera posredno vplivajo stanovanjske razmere in potrdilo lahko da le lečeči zdravnik) bolezen, ki je težje ozdravljiva, več članov družine	15 točk
(priznavajo se le tista obolenja, na katera posredno vplivajo stanovanjske razmere in potrdilo lahko da le	
lečeči zdravnik) invalidnost I. in 11. kategorije	20 točk
(invalidnost v družini se lahko dokazuje z ustrezno določbo pristojne invalidske komisije)	
Upravičencu pripada glede na dohodek na člana družine v primerjavi z republiškim povprečjem v gospodarstvu za preteklo leto, naslednje število točk: -	do - 20%	51 točk
— nad 20 — 25 %	48 točk
— nad 25 — 30 %	45 točk
- nad 30 - 35 %	42 točk
— nad 35 — 40%	39 točk
— nad 40 — 45 %	36 točk
— nad 45 — 50 %	33 točk
— nad 50 — 55 %	30 točk
— nad 55 — 60 %	27 točk
- nad 60 - 65 %	24 točk
— nad 65 — 70%	21 točk
— nad 70 - 75 %	18 točk
— nad 75 — 80%	15 točk
— nad 80 — 85 %	12 točk
— nad 85 — 90%	9 točk
— nad 90 — 95 %	6 točk
— nad 95 -100%
— nad 100 %
3 točke 0 točk
C) OPOMBE:
C) DELOVNA DOBA 8. Upravičencu, ki je dalj časa zaposlen, pripada: — nad 1 do 2 leti — nad 2 do 4 let — nad 4 do 6 let — nad 6 do 8 let — nad 8 do 10 let — nad 10 do 15 let — nad 15 do 20 let — nad 20 do 25 let — nad 25 let (upošteva se skupna delovna doba prosilca, priznava se le tista delovna doba, ki jo priznava tudi SPIZ kot osnova za odmero pokojninske osnove)		10 točk 14 točk 17 točk 20 točk 23 točk 26 točk 29 točk 32 točk 35 točk
D)	UDELEŽBA V NOB IN INTERNACIJI — nosilcem sppmenice 1941 narodnim herojem in španskim borcem — ostalim udeležencem NOB: — od leta 1941-1943 - od leta 1943-1945 (kriteriji se točkujejo na podlagi ustreznega potrdila ZZB NOV)	20 točk 10 točk 8 točk
E) 9. 10. 11.	OSTALI KRITERIJI Upravičencu s stalnim bivališčem na območju občine Gornja Radgona, pripada: —	nad	1	do	5	let —	nad	5	do	10	let —	od	10	do	15	let —	od	15	do	20	let —	od	20	do	30	let — nad 30 let (upošteva se čas bivanja na območju občine Gornja Radgona, doba bivanja mora biti uradno potrjena pri pristojnem upravnem organu) Upravičencu, ki stanuje v družbenem stanovanju in se bo izselil v roku 1 leta, pripada dodatnih (z upravičencem se sklene ustrezna pogodba v kateri se opredelijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank). , Mlade družine, ki so pred leti dobile solidarnostno stanovanje in se obvezale, da jih bodo po preteku 6 oz. 8 let izpraznile oz. si bodo rešile svoj stanovanjski problem skupaj z OZD (samo tiste mlade družine,, ki so v evidenci pri SSS).	6 točk 10 točk ’ 14 točk 18 točk 22 točk 26 točk 50 točk 50 točk
II.	OCENA NOVOGRADNJE	
A) GRADNJA OZ. OBSEG PRENOVE L III gradbena faza (nosilne stene, streha) gradbena faza (predelne stene, mizarski izdelki, okna, vrata) V.	gradbena faza (inštalacija, ometi) VI.	gradbena faza (tlaki, obrtniška dela) VIL	kompletaža in zaključna dela (polaganje podov, vodovod, fasada) Vlil,	predaja objekta 2.	III. gradbena faza + elementi iz IV. in V. gradbene faze IV.	gradbena faza + elementi iz V. in VI. gradbene faze V.	gradbena dela + elementi iz VI. in VIL gradbene faze VI.	gradbena faza + elementi iz VIL in VIII. gradbene faze VIL	gradbena faza + elementi iz VIII. gradbene faze (točkuje se le ena točka pod ustrezno alineo)		80 točk 90 točk 100 točk 90 točk 80 točk 50 točk 90 točk 100 točk 90 točk 70 točk 60 točk
B) OPIS GRADNJE OZ. PRENOVE:
42
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona, ki so bile sprejete na 13. skupnem zasedanju skupščine dne 5/12-1985
1.	člen
Doda se 41 /a člen, ki glasi:
»Višina kredita prosilca posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše v'okviru zadružne gradnje, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer in novogradnje, pomnožene z 2. Višina kredita prosilca posojila za vr-stnp oz. blokovsko gradnjo v okviru stanovanjske zadruge, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer in novogradnje, pomnožene s 3«.
2.	člen
V točkovnem sistemu v prilogi pravilnika se točka I/E-9 spremeni tako, da glasi: »Upravičencu s stalnim bivališčem na območju občine Gornja Radgona oz. delavcem, ki združujejo delo v občini Gornja Radgona, pripada:
— nad	1	do	5 let	6 točk
— nad	5	do	10 let	10 točk
— nad	10	do	15 let	14 točk
— nad	15	do	20 let	18 točk
— nad	20	do	30 let	22 točk
— nad	30	let		26 točk
Upošteva se čas bivanja na območju občine Gornja Radgona oz. delovna doba, prebita v občini Gornja Radgona. O tem je potrebno predložiti uradno potrdilo«.
Spremembe in dopolnitve pravilnika začno veljati takoj po objavi sklepa o njihovem sprejemu na zboru uporabnikov skupščine SSS občine G. Radgona.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV Ludvik ROŠKAR
43
Na podlagi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o temeljih planit samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1981 — 1985 in smiselno z določili odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Ur. 1. SRS, št. 15/69), odloka o merilih za uporabo in razdeljevanje sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV v občini Gornja Radgona, samoupravnih splošnih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji seji dne 31/8 —1982 sprejel naslednja
MERILA IN POGOJE za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti se po teh merilih delijo za:
—	gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš ter
—	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, v lasti borcev NOV in kmetov borcev NOV.
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV KREDITA SO:
—	borci NOV in kmetje borci NOV. Do kredita so upravičeni še:
—	vdove oz. vdovci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV, za pridobitno delo nesposobni otroci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV.
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
—	da prosilec nima stanovanja oz. nima dovolj velikega oz. ustreznega stanovanja,
—	da ima prosilec lastno stanovanjsko hišo, zgrajeno do zaključene lil. gradbene faze,
—	da prosilec prenavlja stanovanje oz. stanovanjsko hišo in s tem pridobi večjo stanovanjsko površino, modernizira sanitarno oz. ogrevalno opremo oz. tehniko, da s prenovo kako drugače izboljša stanovanjske razmere,
—	da prosilec namensko varčuje pri banki oz. bo na kakšen drugi način sodelovanja z banko zagotovil lastno udeležbo,
—	da izpolnjuje ostale splošne pogoje, določene v samoupravnih aktih samoupravne stanovanjske skupnosti s področja kreditiranja.
Višina lastne udeležbe in višina pripadajočega kredita se izračuna v skladu s povprečnim osebnih dohodkom družine prosilca v preteklem letu glede na poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1981 ob smiselni uporabi ustreznih samoupravnih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti s področja kreditiranja s tem, da znaša maksimalni znesek kredita 100.000,000 din.
Ob upoštevanju ocene stanovanjskih razmer in glede na mejni znesek dodeljevanja kreditov pa pripada posameznim prosilcem glede na organizirano in aktivno delo v NOV in priznano dvojno dobo : do 9/9-1943	100%
od 9/9-1943	80%
od 1/1-1945	60%
kredita od maksimalno določenega zneska po natečaju.
V mejah prednostnega vrstnega reda imajo prednost prosilci, ki: — nimajo stanovanja,
—	živijo v nehigenskih in v zdravstveno neustreznih stanovanjih, — živijo v podnajemniškem ali sostanovalskem razmerju, — živijo v težjih socialno-zdravstvenih razmerah.
Ob teh merilih in pogojih se pri dodelitvi kreditov smiselno uporabljajo pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona ter njegova določila, ostali samoupravni akti samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se uporabljajo pri dodeljevanju kreditov in samoupravni akti Ljubljanske banke s področja kreditiranja stanovanjske gradnje.
Merila in pogoji začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 44-6/82-4
Datum: 20/8-1982
PREDSEDNIK zbora uporabnikov Bogdan VUNJAK, 1. r.