Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertnje Jos. Levičnik, učenik. ]Sotto : ^Clovek se uči (NadaljcTanje iz lanskega tečaja.) Dokler žlvi." Narodeka prialOTica. Kakor c. k. gospodarstveno, imelo je tudi c. k. ministerstvo kupčijstva na svetovni razstavi svojo lastno sgrado, v kateri je bilo izpostavljeno vse to, kar spada v njegovi delokrog. Da je bilo tudi tu nakupičenega mnogo tacega, kar je zanimivo za pogledati, in tudi od sile veliko robe in blaga, s katerim se terži v domačih deželah, ter se razprodaja čez meje naše deržave v daljni svet, bo vsaki rad verjel. Med zanimivosti prištevam na pr. mnoge tu razpostavljene hlapone, poštne vozove, berzojavne (telegrafne) naredbe, zlasti tako zvani poljni berzojav (Feldtelegraf); oblečene, t. j. z vso zlužbeno obleko opravljene kipe poštnih slug, kakor so se namreč nosili v raznih časih, in mnogo enacega. Kar pa zadeva kupčijsko blago, na pr. žitna plemena, usnje, robo za obleko, lesnino, železnino in sploh kovine, sadne pridelke (posebno južnih dežel [Stidfriichte]), olja, vina, žganjarije, duhana in neštevilno enacih stvari, bilo je vsega toliko, ter tako lepo vredjeno razpostavljenega, da bi bil tu domači in inostranski tergovec kar zberal po željah serca, kaj bi bilo vse zanj-ga. Z vso pravico kerstila je moja malenkost ta oddelek na ime: avstrijska pregledalica za svetovno tergovino, ali kakor bi Nemec morda djal: neine osterreichische Mustertafel fiir den WelthandelK. — Zdaj naj pa omenim še jako obširnih dveh sgrad, ki ste pod naslovom: Bwestliche und ostliche Agriculturhalle" stavile obiskovalcem pred oči ogromne sile poljskih pridelkov, gospodarstvenih oprav in tudi obertnijskih stvari. Kaj prideluje, izdeluje in rabi vsa Evropa (deloma tudi severna Amerika), videli smo ondi v neizrekljivi mnogoverstnosti. Stali ste sicer sgradi precej dalječ ločeni ena od druge, služili ste pa vendar obedve enemu in istemu namenu, — le s to razliko, da je perva kazala gospodarstveni plod in pridelke zapadne, druga pa izhodne Evrope. V pervi zastopane so bile deržave: Anglija, Francija, Španija, Portugalija, Holandija in Belgija, Švedija in Norvegija, Švica, Danska, Italija in nekoliko tudi severna Amerika. In kaj se je tu vse videlo? Moj Bog! Kakošne možgane pa bi bil vendar mogel imeti, ko bi bil hotel vse te v spominu ohraniti. Razpostavljeno je bilo ondi brez števila plugov in gospodarstvenega orodja; sejalne, senokošne, in mlatilne mašine s hlaponi vred; mašine za rezanico delati in za čiščenje žita; tri tovarne (fabrike), namreč: za čokolado, mjilo in umetno kislo vodo (Sodawasser) izdelovale so koj na mesti (v razstavi namreč) svoje pridelke. Videli smo dalje: kotle za sirarije, umetne pinje za izdelovanje surovega masla; stiskalnice za napravo vina in mošta; razna žitna in sočivna plemena; moko; sladkor, židne (svilne) červičke zdrave, bolne in tudi ponarejene (v povekšani obliki); razne pijače vinske in žgane, mesnine, Liebig-ove mesninske izlečke, ter na tisoče drugih stvari. Sgrada izhodne strani obsegala je izdelke Avstrijsko - ogerske, Ruske in Nemčijske. Nikakor ne morem popisati, koliko raznoverstnih reči in stvari je bilo tudi tu nakupičenih. Karkolj rodi zemlja in izdeluje človeška umetnost, bodisi ali s pripomočjo tovarn, ali pa s prostimi rokami, zastopano je bilo mende tukaj. Žita, jedila, pijače, rastline, svila, usnje, kožuhovina, izdelana oprava (obleka) raznih narodov in tisučero enacih stvari verstilo in družilo se je eno k drugemu, tako da je bilo v resnici težavno razsoditi, kateri strani Evrope bi bil človek priznal predstvo. Med mnogimi stvarmi zanimale ste me v tem oddelku posebno dve stvari iz tovarn slovečega gosp. Tschinkel-a, ki ima tudi v Ljubljani svojo fabriko. Razpostavil je bil namreč ta gospod med drugem tudi čok (štok) sladkorja, ki je tehtal le malenkost: deseterih centov. Koj blizo zraven postavljen je bil iz tovarn omenjenega gospoda tudi kip na zadnjih nogah sedečega volka, masivno narejen iz žlahtne čokolade, ki je tehtal tudi le dva centa. No, tega volka se ni bilo treba bati. — Razstavina sgrada, ki je nosila naslov: wPavillon der k. k. Marine" kazala nam je c. k. avstrijsko pomorstvo v prav lepi svitlobi, kajti obsegala je tudi ona toliko različnih in znamenitih stvari, da ni lahko povedati. Marsikaj zmed tega, kar sem ondi videl, bi se dalo v šoli za kazavni poduk jako dobro rabiti. Zmed množine zemljevidov so me posebno zanimali oni uzvišeni (Reliefkarten), ki so kazali Terst, Šplet (Spalatro) in Kotor (Cattaro) z okolico vred, ter bili jako dobro po naravi posneti. Nič manj znameniti so bili tudi modeli pomorskih solnin (Salinen), ki so mi kazali naredbe za napravo morske soli. Zmed morskega živalstva bilo je videti neizrečeno veliko in raznoverstnih školjk, rakov in rib (večje so bile natlačene t. j. našopane), ter tudi raznih naredb in ribškega orodja, ki se rabi pri lovu teh žival. Posebno radovedno ogledoval sem tudi razpostavljenega morskega volka (Haifisch), ki se ob obrežjih našega jadranskega morja pogostno nahaja, ter ni le silni požeruh rfb, ampak je celo tudi ljudem zelo nevaren. Zelo so me zanimale tudi naredbe za potapljanje (Taucherapparate). Ladijnih (barkinih) modelov bilo je tudi dokaj, in sicer od priprostega čolnička noter do orjaskega jadernika in parnika, na katerih je človek vse stvari lahko natančno in na drobno opazeval. Profilirani (podolgasto po sredi prerezani) parnik »nadvojvoda Albrecht" pa nam je v originalni velikosti natančno kazal vse notranje prostore in naredbe parne. — Dalje je bilo videti od sile veliko in raznoverstnih vervf, ki se na ladijah potrebujejo; ladijske ure (Schiffuhren), magnetnih igel ali kompasov; rešilnih priprav o raznih morskih nevarnostih (Rettungsapparate) i. t. d. Za stavbo na kole ob vodah (Pilotirungen) bilo je razpostavljenih mnogo modelov in načertov. Tudi pomorske zastave (Flaggen) vseh deržav, ki imajo svojo lastno brodovje, videli smo ondi. Razno kraško kamenje kazalo je tudi tu svoja lica, i^ zlasti to, kar je žlahtnejših verst (Karstennarmor), bilo je tako lepo razversteno (v likanib štiriogelnih kosovih), da bi take zbirke v mali obliki kaj dobro pristile šolskim muzejem. — Ravno popisanemu oddelku v vsem zelo enak bil je tudi »Schiffsmaschinen - Pavillon des osterr. Lloyd". Ondi videl sem v pervič ladjino vertilo (Schiffsschraube) v svoji pravi velikosti, ter občudoval um bistrega Ressel-a, ki je znajdel orodje, s katerim si ladje takorekoč, kakor z velikanskim svedrom, vertajo pot pod vodenim poveršjem. Videti je bila tu tudi prava verhna stran (Verdeck) velike ladije jadernice z jako močnim jamborom (Mastbaum) in z vsem vervjem (jadrovjem — Segelwerk), kar ga jadernice (Segelschiffe) potrebujejo. Zarad silne visokosti jamborove bila je streha nad njim toliko prederta, da je zamogel ves, kar ga je bilo, šterleti v zrak. Poleg tega videti je bilo tudi tu mnogo modelov za večje in manjše barke, in tudi za ladjenice (Schiffswerften), posamesni oddelki barkinih strojev (Maschinenbestandtheile), kompasi, sidra, verige za sidra in na stotine enacih stvari. (Dalje prih.)