liba ja viak četrtek Cena mu je 3 K na leto. {Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Fosamezne fctevilke se pro-- dajajo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
■jo: Uredniitvo
Spiai In dopisi se i
.Domoljuba", Ljubljana,Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In inserati
pa : Upravnlitvu .Domoljuba*, Ljubljana, = Kopitarjeve ulice it. 2. =
0 LjubUonl, int 9 aprilo 1908.
Leto XII
M15.
Naie uojoSke zohteue.
Vojaški nabori bi se imeli pri nas že vršiti. Da se še ne, je vzrok vlada, ki državnega zbora tako dolgo ni sklicala. Stvar je gotovo nujna za mladeniče in starisi". Vsak bi že rad vedel, ali pojde jeseni nosit puško ali ne. Sedaj je primeroma še malo dela, zato čas za nabore, kar pozneje, ko se začne delo na polju, ne bo. Zato ie naš poslanec Pogačnik, ki je načelnik bratnbnega odseka, takoj v prvi seji državnega zbora minuli četrtek vloži pd vseli strank podpisan nujni predlog, naj se dovolijo vladi vojaški novinci za tekoče leto. l epo je povedal, kaj ga je napotilo, da to nujno predlaga. Ako zbornica ne dovoli novincev, dovoli si jih vlada s pomočjo paragrafa 14. sama, a mi izgubimo priliko iti se sami odrečemo dolžnosti povedati vse tisto, kar imamo na srcu glede vojaštva, in naštejemo želje, ki jih imajo v tem oziru naši kmečki volivci. Óre se za 59.024 mož za skupno armado in 14.500 mož za deželno hrambo.
Ob tej priliki je v imenu slovenskih kmečkih poslancev poslanec Demšar v jedrnatem govoru ob splošnem zanimanju in odobravanju tovarišev navajal vse želje in zahteve, ki jih imamo glede vojaštva.
Tu priobčujemo njegov govor:
Oglasil sem se k besedi, da ob vprašanju. kiiako težko zadeva delavske stanove, pred vsem kmečki stan, pojasnim naše stališče. Živimo v času splošno nara-ščujočega strahu pred vojaščino. Zahteve vojaštva, naj se jih še tako branimo, so vedno večje. S predlogo, ki je sedaj v razpravi, je prišla v zbornico predloga, ki zahteva večje število vojakov. Resnica je, da delavski stanovi silno trpe pod težo vojaškega bremena, in da se teh bremen vse otresa in brani, ne samo tisti, ki morajo v vojaško suknjo, ampak tudi njihovi očetje. Kmet je odgojil sina za stan, v katerem se
je sam postaral, in mu je vcepil ljubezen do rodne zemlje, zato ne more svojega sina brez skrbi izročiti kosami, ker čuti, da bo ljubljeni sin to, kar ga je naučil in mu vcepil, v dveh, »reli letih bivanja v kosami večinoma vse izgubil.
Ondi ne izgine često samo ljubezen do kmečkega stanu, do rodne zemlje, ampak po navadi tudi verski £ut, pridnost in druge dobre lastnosti. Največ jih tovaršija izpridi. Kaj si morejo misliti starši o vojaški službi, ko čitajo skoro vsak teden o samoumorih vojakov in dezertacijah. Ko bi imel kmetovalec količkaj upanja, da bo sin pri vojakih za svoj stan kaf pridobil, bi mirneje izročil svojega sina; ker pa ne more pričakovati druzega kakor'wivih bremen — saj vem. da gorje vojaku, *i ne vživa podpore od doma — gleda z nezaupanjem v dobo, ko bo sin pri vojakih. Največ strahu izvira iz preslabega ravnanja z vojaki. Dasi beremo v § 17. I. dela službovnika za c. in kr. vojno lepe odstavke o ravnanju s podložniki, vendar leto za letom čitamo o vojaških samomorilcih in beguncih, čemur je največkrat krivo slabo nečloveško ravnanje z vojaki, zlasti z novinci. Sinovi delavskih stanov, ki so sicer vajeni sitnosti in težav, niso v stanu prenašati neumnega sekiranja pri vojakih. Včasih izda c. in kr. vojno ministrstvo ukaze zavoljo slabega ravnanja z vojaštvom, toda ti ukazi so doslej bore malo pomagali. Ti ukazi so dosegli zato tako malo uspeha, ker mučijo vojake na tak način, da jim skoraj ne more priti blizu. Tako mučenje je tem opasnejše, ker jim ukazi ministra ne morejo do živega, in ravno to spravi marsikaterega vojaka v skrajno obupnost. Taka mučenja, ki so znana vojakom pod imenom »aufmišanje«, so v armadi silno vkoreninjena. Podčastnik dobro ve, kaj mora storiti, ko mu veli častnik, da naj ljudi malo »aufmiša«. Zdi se, da ima to zoprno sekiranje začetek že v
kadetnih šolah, odkoder pride že precej oficirskih kandidatov, ki ne poznajo ali ne-čejo poznati § 17. I. dela službovnika, pač so pa prinesli seboj neko nepopisno oholost, ki dela nepremostljiv prepad med moštvom in častniki. V službovniku je sicer pisano, da morajo predstojniki zaslišati upravičene prošnje in pritožbe svojih podložnih, ali kaj to pomaga, ko se vojak izven predpisanega službenega pota svojemu poveljniku niti pritožiti ne more. Za vsako pritožbo in prošnjo mora iti po službenem potu k raportu. Kakor je pa znano, vojak vse lestve službenega pota nikdar ne prekorači, ker se mu že navadno prvi klin te lestve zlomi pod nogami.
Prvi predpostavljeni, ki se mu vojak javi za pritožbo, ga zmeša tako, da ne misli nadalje na pritožbo. Prošnje ali pritožbe se navadno v kalu zatro. Psovke, s katerimi se obsipajo tudi ubogljivi vojaki, ne delajo vojaštvu nikake časti. O teh ne bom veliko govoril, ker so nekateri predgovor-niki že to omenili in kdor je bil vojak, jih je sam slišal. O tem seje izrekel odsluženi podčastnik sledeče: »če bi Njih Veličanstvo slišalo psovke, ki padajo na njihove vojake, bi si napravilo žalostno sodbo o svoji armadi.« O tem sem se jaz pred več leti sam prepričal in tudi še danes slišim o sekiranju in psovkah pri vojakih. Govoril sem pretečeno poletje z nekim vojakom nemškega 27. pešpolka, ki je v Ljubljani. Ta mi je povedal, da se pri njihovem polku že dalj časa dosti lepo postopa z vojaki, toda pri bataljonu 17. pešpolka jih precej sekirajo. Vprašal bi, ali ne velja za vse vojake isti službovnik. Da je pri eni stotniji dobro, pri drugi slabo, to je večkrat odvisno od dobre, vol je častnikov. Najbolj krivično je sekiranje pri novincih. Znano je, da je čas za izučbo novincev zelo kratko odmerjen, zlasti za Nenemce. Vojak se mora pri ekserciranju učiti nemških povelj, po nemško imen predpostavljenih,
stopenj šaržev, signalov, imen raznih stvari in tudi toliko, da se na pol nemško javi. Tega in vsega, kar je potreba za vojaško službo, se mora v osmih tednih naučiti. Zato se vse vrši v naglici in razburjenosti. Vpije in zabavlja se od zore do mraka, tako da se mora novinec zmešati. Podčastniki so od samega vpitja ozlovoljeni ter »aufmišajo«, če ne, so sami »aufmišani«. Zvečer se pa napove navadno za tiste, ki so se med dnevom kaj zmotili ali pa se težko učijo, posebno ekserciranje, navadno brez nadzorstva kakega častnika. Vojake dobi v roke kak surov podčastnik, ki ima to delo za kazen. Tudi ob nedeljah, ko drugi kristjani izvršujejo svoje verske dolžnosti, se v kosarnah pogosto vojaki seki-rajo. V takih razmerah je čisto jasno, da imajo delavski stanovi, kateri so v Avstriji v večini, vojaščino za hudo breme. Z ozi-rom na to zastopniki teh stanov ne moremo dovoliti novincev, dovoliti tega krvnega davka, ne da bi stavili posebnih zahtev. Mi južni Slovani ne čutimo posebne potrebe hvaležnosti do države. Vendar pa dobro vemo. da smo ob času oboroženega miru z ozirom na naše oborožene sosede takorekoč prisiljeni dovoliti krvni davek, da na drugi strani zonet več ne škodujemo našemu kmetijstvu. Če bi ne dobili novincev. pridrži vojaška oblast v aktivni službi dosedanje vojake dalj časa. ob času vojske bi pa stari rezervisti morali v vojsko. Mi pa tudi vemo. kako odgovornost prevzamemo z dovolitvijo novincev, zato je naša dolžnost delati na to, da se z vojaki ravna kot z možmi, ne kot s sužnji. Zato pravimo: Proč s kletim aufmišanjem iz armade. namesto tega človeško in dobrohotno ravnanje z vojaki! Častniški kandidatje naj se dobro oborožijo s § 17. vojaškega služ-bovnika in naj ga rabijo vedno na podlagi ljubezni do bližnjega. Vežbanje novincev naj se vrši nod natančnim nadzorovanjem odgovornih častnikov: tako bodo ti pri novincih dobro spoznali značaj in razne druge niihove lastnosti, kar je potrebno, če hočejo Izobraževalno vplivati nanie. Če se izvežbanje novincev dobro izvrši. potem se bode marsikaj v armadi obrnilo na bolle.
Če nastopamo proti slabemu ravnanju z vojaki, potem ne sme nihče reči, da smo zoner vsako disciplino. Mi vemo. da brez redu in zvestobe v soolnovaniu dolžnosti ne more obstati nobena armada. Mi ravno zahtevamo dobro armado, ta se na ne vzgoji s sekiranjem. ampak z dobrimi izgledi. Narodni in verski čut treba varova+i. ker sta potrebna v dobri armadi. Vnelle naj se stanu primerna vzgoja, zlasti za kmečke sinove. Kdor dve ali tri leta služI, se navadno odtuji domu. Zato se toliko kmečkih sinov po vojaški službi ne vrne domov, ampak ostanejo v raznih službah po mestih ali gredo na tule. Nekateri se sramujefo službe na kmetih, ker jim ne ugaia več beseda kmet, ki se pri voiakih pogosto rabi za psovko. Da se to prepreči, naj Avstrija po vzgledu drugih držav vnelle v armadi prostovoljne kmetUske teča- I Je. Bral sem. da lih imajo v Belgiji že od leta 1890. V Italiji se Je v 220 garnizilah udeleževalo leta 1906 kmečkih tečajev 45.000 vojakov. Ker se toliko povdarja
važnost kmetijstva, naj se tudi pri vojakih nekoliko goji. Po takih tečajih bo postala kosama kmečkemu sinu drugi kmečki dom. Če se jih k temu navaja, bo kmalu raje sedel pri kmečkih tečajih, kakor pa po slabih krčmah, ki zelo škodujejo. Starši potem ne bodo toliko skrbeli zavoljo sinov. ker bodo videli, da čas ni izgubljen, ki ga sin preživi pri vojakih. Potrebnih moči za predavanje o kmetijstvu bo lahko dobiti.
Zelo važna za kmečko gospodarstvo bi bila dveletna vojaška služba, ker je tako pomanjkanje delavcev. Če se vojak v osmih tednih potrebnega nauči, čemu potem tri leta služiti. Kakor čujemo. se pa dveletna služba ne bo prav lahko izvedla, ker bo treba mnogo milijonov in vsako leto 30.000 novincev več kot sedaj. Po ti poti jo lahko tudi dolgo čakamo in je vprašanje. če ne pridemo z dežja pod kap. Jaz mislim, da imamo še drugih sredstev, da zadovoljimo prebivalstvo, to so pogosti dopusti. Če je treba za vzdrževanje staršev ali domače hiše in ob času žetve, naj se dovolijo dolgi dopusti. Za čas žetve naj se da tri mesece dopusta, ker sicer ne pomaga dosti. Dolgi dopusti bi nadomestili dveletno vojaško službo. Prihranki pri do-pustnikih se lahko porabijo za zboljšanje plače in hrane službujočim in tako bodo obojni zadovoljni.
Na oprostitve od vaj pri kmetih naj se torej bolj ozira, vaja pri domobrancih zadnje dve leti naj popolnoma odpade.
Kmetje se večkrat pritožujejo, da se ;im pri velikih vajah poškodujejo pridelki in ne dobijo odškodnine. Res je škoda denarja in pridelkov, ker bi se to lahko drugače uredilo. Prebivalcem naj se natanko pove. kdaj bodo vaje in potem lahko se-jejo take pridelke, da jih pred vajami domov spravijo. Ob času draginje živil se mora obsojati vsaka poškodba pridelkov. Iz gospodarskega stališča moramo pritiskati na to, da vojna oblast svoje potrebščine kupuje naravnost od kmetovalcev in obrtnikov. Ta pot je tudi za armado najboljša. Samo na to pa vojaška oblast ne sme gledati, da bi kmetom boljše blago cenejše plačevala, kakor špekulantom, sicer je videti, kakor bi raje od špekulantov kupovala.
Večkrat se je izrazila želja, da nal bi se stara vojaška obleka podarila dopustni-kom ali revnim rezervistom, namesto da Jo za par krajcarjev prodajajo raznim špekulantom. Marsikak vojak, ki se mu lastna obleka v vojaškem skladišču pokvari ali mu je premajhna, bi bil zadovoljen z vojaško obleko. Tudi revni rezervniki delavskega stanu bi bili hvaležni za tako obleko.
Tudi odškodovanje družin revnih re-zervnikov, ki odidejo k vajam, je potrebna stvar. Tudi za to se bomo potegovali Zahtevamo prosto vožnjo na železnicah za vojake, ki gredo v aktivno službo ali na vaje.
Hočemo močno armado, za katero bomo morali dovoliti novince. Dobro pa poznamo odgovornost, ki Jo prevzemamo. Naša dolžnost Je, da pogledamo tudi v vo-ašnico in zahtevamo, da se z našim vojakom lepo ravna, ker Je to tudi za ar-
mado dobro. Ne v velikem številu novincev je moč vojske, ampak v zadovoljnem prebivalstvu, ker le tako prebivalstvo bo v resnem slučaju moglo uspešno braniti državo.
Političen pregled.
AVSTRIJA.
Politični obiski.
V nedeljo, dne 29. marca, je obiskal nemški kancler knez Biilow našega zunanjega ministra Aehrenthala na Dunaju. Nekateri menijo, da nima ta obisk posebnega političnega pomena in da je Blllow le zato prišel na Dunaj, ker je prej enkrat naš zunanji minister njega obiskal. Toda bolj verjetno je, da so se pri tej priložnosti obravnavala med Avstrijo in Nemčijo važna mednarodna politična vprašanja, zlasti sta se pomenila voditelja naše in nemške zunanje politike o balkanskih zadevah. A' nedeljo popoldne sta se posvetovala zelo dolgo, nato pa je priredil naš zunanji minister ob peti uri slavnosten obed". Zanimivo je, da se je isti dan mudil na Dunaju tudi ogrski ministrski predsednik Weker-le. ki je bil od cesarja sprejet in se je pozneje udeležil skupaj z avstrijskim ministrskim predsednikom Beckotn obeda v čast Biilowu.
Državni zbor.
Dne 2. aprila se je zopet sešla poslanska zbonica. da zboruje do 11. t. mes. Dela je obilno, a časa malo. Zbornica mora v teh malo dneh dovoliti vladi vojaške novince, zvišati število deželnih brambov-cev in skleniti zakon, s katerim se ustanovi novo ministrstvo za javna dela. Ker je pa časa tako malo in bi se utegnilo zgoditi. da vlada pred velikonočnimi prazniki ne dobi niti vojaških novincev, je bila prisiljena zahtevati Jih z nujnim predlogom. Vladni predlog je utemeljeval naš poslanec Pogačnik kot načelnik brambenega odseka. — Posebne sitnosti bo imela.vlada s svojim predlogom, naj ji zbornica dovoli, da zviša število deželnih brambov-cev za 4920 novincev. Vlada sama dobro ve. da bo težko pridobiti poslance za predlog. ki pomenja državljanom novo breme. Zato je predložila obenem zakon, da se dado družinam onih vojakov, ki morajo k vojaškim vajam, državne podpore. Podporo bodo dobivale družine za vsak dnu vojaških vaj, in sicer polovico običajnega dnevnega zaslužka, za zamude časa k vajam in od vaj. in tudi ves čas. ko bi vojak pri vajah obolel brez svoje krivde. Za te podpore je določenih na leto tri in pol milijona kron. Vlada pa hoče dovoliti te podpore in pa oprostiti obe zadnji vojaški vaji. ako parlament zviša število novincev za vojaško brambo. Torej kos sladkorja s pelinom.
Zavarovanje za starost.
Cenjeni bravci »Domoljuba« vedo, da namerja vlada predložiti zakon o zavarovanju za starost. Toda ta zakon se ozira
St 15
IJnmnltub 1908
Str» 227
samo na delavce, male kmečke posestnike pa pozablja. Zato so se zbrali kmečki poslanci vseh narodnosti dne 2. aprila na Dunaju in so sklenili pod predsedstvom našega delavnega poslanca gospoda Povše-ta. da se mora državni zakon o zavarovanju ozirati tudi na male posestnike in obrtnike. Kmečki poslanci sicer priznavajo, da mora država skrbeti za tovarniške in poljske delavce, toda pri tem ne sme zanemarjati malih posestnikov in obrtnikov, ki so ravno tako potrebni podpore kakor delavci. Ce bi se pa vlada v svojem zakonskem načrtu ne ozirala na male posestnike, tedaj kmečki poslanci ne bodo mogli glasovati za njen predlog. - Pri tem posvetovanju je bil navzoč tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki bi rad ustregel kmečkim poslancem, pa se ne sme zameriti vladi. Dejal je, da je zahteva poljedelskih poslancev upravičena, da se pa bo težko izvršila, ker je tak zakon veliko dražji. — Slednjič so poslanci pozvali vlado.-naj razširi zavarovanje za starost tudi na male posestnike in obrtnike, ter poverili poslancu Povšetu nalogo, da izroči ta poziv notranjemu ministru.
Dunajske občinske volitve.
Pred kratkim so se vršile na Dunaju občinske volitve za prvi razred. V prvem in devetem okraju imajo svobodomiselci svoje gnezdo, iz katerega jih krščanski so-cialci do sedaj še niso mogli pregnati. Zato niso postavili svojih kandidatov v teh dveh okrajih, v vseh drugih pa so sijajno zmagali. Tudi letošnje občinske volitve so dokaz, da glavno mesto naše lepe Avstrije ie in ostane krščansko.
Nemški vladarji pri našem cesarju.
Letos obhaja naš sivolasi cesar šest-desetletnico svojega vladanja. Po celi državi, zlasti pa na Dunaju, se vse živahno giblje, da dostojno proslavi to redko slovesnost. Listi sedaj poročajo, da pride dne 10. junija tudi nemški cesar Viljem II. s skoro vsemi kralji in knezi nemške državne zveze na Dunaj čestitat našemu cesarju. Ta dogodek bo še povečal sijaj cesarjeve šestdesetletnice.
Listek.
Družina.
Novela. Spisal Ant. Erjavec.
(Konec.) VI.
Nad mestom M____ visi bela jutranja megla, z roso in hladom napojena. Po dolgih prečnih ulicah vrvi delavsko ljudstvo v tvornice, gospodarji odpirajo prodajalne, vozniki udarjajo z biči po suhih konjih, tutam se opoteče pijanec iz beznice — tako je mesto M ... v jutru, ko se zlati žar nebeškega solnca zasveti na vzhodu in zatrepeče zemlja v lepoti in mladosti. Skozi belo meglo vrvé množice po svojem po-
klicu, da zaslužijo trdi kruh sebi in družinam; vse ulice so polne življenja in življenjskih skrbi, polne trpljenja in upanja, nad njimi pa visi megla in žalost dolgih dni.
Hiše, ki stoje ob strani, so velike in dolgočasne, z majhnimi stanovanji in dolgimi hodniki, z ozkimi vežami in temnimi stopnjicami . . .
Med temi hišami, bolj podobnimi ječam kakor družinskim stanovanjem, je lii-tela ob vzbujajočem se jutru ženska s kmečkim obrazom in krilom, — hitela na vso moč, ker je bilo že pozno, v tvornico koncem dolge ulice. Nikamor se ni ozrla, ni videla srečajočih oči, ni čutila šumnega življenja, ki se je pretakalo po ulici, kakor se pretaka kri po naših žilah. Hitela je nevzdržno, da so se tutam zadevali delavski komolci ob njo; kri ji je plula v obraz. Obstala je hipoma — ura je udarila v zvoniku nekje — v tvornici je zažvižgala piščalka — za njo je zakričal moški glas:
»Barba! . . . Barba!«
Ženska se je okrenila pozorno, ko je začula svoje ime. Pijan človek se je opotekal za njo.
»Barba! . . . Barba!«
Barba je sklenila roke na prsih in bi bila skoraj omedlela.
»Matevž! Njen Matevž! Pijan je .
Ni ji hotela beseda čez ustnice, v presenečenju trepetajoče. Molče mu je stopila nasproti in ga prijela za roko in zajokala od sreče. V pijane oči mu je pogledala živo in gorko, in ostro, tako ostro, da je Matevž povesil pogled in molčal.
Stala sta dolgo drug pri drugem, roko v roki, — in Matevž je čutil, da postaja trezen ob velikem razburjenju. Kri mu je valovila k srcu in polagoma se je pred njegovo dušo razgrinjala slika neskončne sreče, ki jo je občutil po tako dolgi ločitvi. Ena sama misel se mu je izvila iz prsi, polna očitajoče ljubezni:
»Barba--zakaj mi nisi pisala pisma?« ,
Zena se je po teh besedah naslonila Matevžu na prsi in zaihtela. Mimo so hodili ljudje po ulici in ju gledali vprašujoče. Ali onadva jih nista videla; samo sebe in svojo srečo sta čutila ta trenotek.
»Nisem pisala?« dé Barba čez nekaj časa. »Stokrat sein ti pisala v začetku, pa nikoli nisi odgovoril na pismo.«
»Barba, ti? . . . pisala? . . . oo!« se je začudil Matevž in čudno pijano so se mu zasvetile oči.
»Nobeno pismo in nobena vest ni prišla od tebe, Matevž!« dé zopet Barba. »Pri Balantu sem zvedela tvoj naslov in ti pisala večkrat. Potem pa so sporočili Ame-rikanci, da si odšel daleč, kdovekam —
--Pojdiva zdaj, Matevž — ljudje naju
gledajo--O. Matevž, moj mož!«
Stisnila mu je roko in šla sta nazaj po tisti dolgi ulici, mimo dolgočasnih hiš z nizkimi nadstropji in začrnelimi okni. Matevžu se je zdelo, da sanja, sanja v pijanosti razburljive sanje, kajti ni mogel verjeti vsega, kar se je zgodilo tako čudno in nepričakovano. Meglilo se mu je pred očmi, — srce pa mu je polnila nedoumljiva sreča.
Prišla sta v Barbino stanovanje, nizko sobo, podobno zaboju, in si pričela pripovedovati, kar jima je težilo srca. Njune misli in dogodki njunega življenja se niso vjemali; tičal je nekje vozel, zamotan, da ga razvezati ni bilo mogoče. Mož je sumil ženo, da govori neresnico, in žena je čutila laž v moževih besedah.
»In vendar, saj sem pošiljala vsak dan na pošto — morala bi dobiti kdaj pismo! Vselej se ni izgubilo na pošti,« je povzela žena besedo.
»Cuj me, Barba, poslal setn ti tudi denar, težko prisluženi denar — takoj prvi tnesec, ko sem dobil službo.«
»Denar? - Dobila nisem ničesar,« dé žena in pogleda nezaupno možu v oči. »Ti si pijan; ne veš, kaj govoriš.«
»Dobro vem. Barba — streznil sem se popolnoma — in natanko razumem svoje besede. Trideset dolarjev sem ti poslal za pryo silo, nato sem se odpeljal daleč v notranjo deželo, kjer sem dobil službo. Pisal sem ti svoj naslov, priložil drugič petdeset dolarjev, a od tebe ni bilo nikakega odgovora — nikakega odgovora. Čakal sem na pismo mesec za mesecem, dan za dnevom, ali zaman. Barba —«
Nekdanji Košarjev gospodar je govoril razburjeno, svetile so se mu oči, čelo se mu je gubalo. Iz ust mu je še vedno dišal duh po žganju.. Ob njegovi strani je slonela Barba jokajoča, misleča, da je mož pijan in ne ve, kaj govori. Matevž pa ie nadaljeval:
»Barba, to me je bolelo, zelo bolelo, in strašne reči sem sumničil o tebi. Stefin je imel takorekoč v rokah najino hišo in posestvo — jaz pa sem poznal njegove nekdanje razmere do tebe. — O Barba, kaj je z najinim domom — naj je s Ste-finom? Povej, govori! Kako si prišla semkaj v M .. .? Govori, govori!«
Barba mu je pala v naročaj, jokajoča, in je še vedno bila prepričana, da je mož pijan, in so zlagane njegove besede. Krik-nila je z očitanjem vprašujoča:
»Ti meni pisal? — Ti meni denarja Doslal? — Lažnik!«
Matevž pa je dalje silil vanjo:
»Trezen sem. Barba! Govori: kaj je z domom, kaj je s ?tefinom, kje imaš Kata-
rinko?---Barba, kje je Katarinka.
hčerka?«
Zena se je dvignila po konci pred svojim možem in v solzah so ji bliščale oči.
»Kje je Katarinka?« je vprašala s po-vdarkom. »Utonila je v reki — in ti si kriv njene smrti, ti, ki si oče njen. Po tebi je koprnela — zakaj si jo zapustil in odšel v tujino?«
Matevž je poslušal, drhteč kot trepetlika. Zena pa mu je dalje pripovedovala, kako je Katarinka menjaje se z Alešem hodila na pošto povpraševat po pismu, kako je rastla njena blaznost in njeno hrepenenje po očetu, kako je izginila med grmom in bliskom in kako je bilo zaman vse poizvedovanje in iskanje po njej. Konečno je pristavila:
> In ti si vsega kriv. Matevž. Nisi poznal dolžnosti, ki si jih imel do družine — v bedo in nesrečo si nas pahnil, dom si zapravil --Matevž, in vendar te ljubim,
kakor nekdaj! Hvaljen bodi Bog, da sva se našla, Matevž — moj mož . . .«
Med ženinim pripovedovanjem se je Matevžu nekaj zasvitalo v mislih. Trdo je prijel ženo za desnico, čez obraz mu je šinil smehljaj — kakor človeku, ki je uganil pametno misel, in vprašal je:
»Kdo je hodil vpraševat na pošto po pismih?«
»Aleš!«
»Barba, Aleš je Štefinov rodni sin — Stefin ima tu vmes svojo pregrešno roko. Ali je hodil Aleš kdaj k ?tefinu v vas?«
Zeni so se zasvetile oči. ko ie zaslišala jasne besede, kakor zarja zevajoče v mračno zgodbo njenega življenja.
»Hodil je, skoraj vsak dan k §tefinu.«
»Tako torej — Bog ga bo kaznoval!« ie zarohnel Matevž. »Maščevati se je hotel nad teboj in menoj, in prestrezal po Alešu najina pisma, ugrabil moj denar — ?te-fin, oderuh!«
Zena je ohiela svojega moža od sreče. Dolgo, dolgo sta se pogovarjala tisti dan. povedala si toliko, toliko sladkih in grenkih besed.
Čez teden dni sta se vrnila v domovino.
Dokazalo se je pred sodnijo hudodelstvo Štefinovo in pri hišni preiskavi so našli v skrinji pisma, pisana z okorno roko Košarjevo. §tefin je moral v ječo.
Aleš. Štefinov sin. je doraščal. pri«el v mesto in se ondi pobratil s cestnimi potepuhi.
Matevž in Barba sta si po pridnem delu in zaslužku pri drugih kmetih prihranila toliko, da sta kupila novi dom. kjer gospodarita skromno in srečno. I.e včasih se v njuni duši prikrade žalosten spomin, in tedaj dé Barba svojemu možu rahlo in očitajoče: »Pravzaprav si ti. Matevž, kriv najine nekdanje nesreče, ker si odšel po svetu in pustil našo družino osirotelo brez očeta.« In v takih trenotkih se oba zakonska spomnita blazne hčerke Katarinke. ki se raduie vekotraine sreče visoko nad sinjim nebom, pri najboljšem Očetu in naj-bolj ljubeči Materi.
V Lurd!
4. Pred kopališči.
Pod visokimi oboki desne arkade vodi cesta k obrežju Oava. Takoi na levi se vrste kopališča, kjer se kopljejo bolniki v čudežni vodi. Pred kopališči so ograie. v katerih stojijo ljudje ter molilo za zdravie onih, ki se ravno kopljejo. Glasno odmevajo češčenamariie ob masabielskih pečinah. molitev kipi kvišku, silna in močna, da prodira oblake, udana in zaimna. kakor prošnja deteta. Mnogi razprostreio široko svoje roke, oči imajo uprte kvišku, solze jim padalo na prsi. ves njihov obraz pa ie kakor neprestana, nujna prošnja k nebeškemu Zdravniku. Zdi se. kakor bi bili pripravljeni vztrajati tu do konca, vztrajati dokler da Boga skoro prisilijo, da usliši njih prošnjo. In če se zgodi, da se zdajci od-pro vrata in stopi iz kopališča njihov tr-
peči. pomilovani, njihov ljubljeni zdrav, brez opore: ker njegovi koraki so gotovi in njegova stopinja krepka, obraz mu žari sreče in iz oči mu seva hvaležnost, če se zgodi to. tedaj omahujejo njihove roke. njihov obraz okameni za hip. da je kakor izklesan marmor, v očeh pa se zasveti kakor rosa. Resnično, to je njihov prijatelj, morda brat. morda oče. ki je ležal dolgo vrsto let brez upanja; ni mu moglo pomagati več kako zemeljsko zdravilo, udano je čakal poslanke nebeške, rešiteljice smrti in — sedaj stoji tu pred njimi, močni so njegovi koraki kakor še nikdar v življenju, jasen njegov obraz, kakor nikoli v davni mladosti in v njegovih očeh je zaplamtel ogenj, kakor zažari v kresni noči daleč v gorah že pojemajoč plamen, nenadno in visoko. Čudo se je zgodilo tu. veliko čudo, kajti Bog je položil nanj svojo mogočno roko. Kakor bi bilo Gospodu Bogu žal. da je ustvaril naravne zakone, ki tirjajo trdo in neizprosno svojo pravico, ki gredo brezobzirno in neovirano svojo pot. ščiti v svoji brezmejni usmiljenosti revnega človeškega otroka, da gre naravna postava mimo njega, ne da bi zahtevala dolžno ji žrtev.
Iz ust presrečnih pa zazveni pesem, prisrčna in silna, kakor je zapel pesem Mojzes, ko je Gospod rešil Izrael iz rok Faraonovih: Pojmo Gospodu, zakaj slavno se je poveličal: moja moč in moja hvala je Gospod, in mi je bil v odrešenje. Slavo-spev hvaležnosti in ljubezni pojejo njihova srca:
Moia duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
In vse ljudstvo se ozre tja h kopališču, nenavaden šum vstane v njem. kakor bi zašumeli topovi tam ob obrežju v močnem vetru in usta šepetajo skrivnostno besedo: miracle. miracle. čudež, čudež!
In glasnejše doni pesem, močneje odmeva preko Oava tja, po pirenejskih pobočjih:
Zakaj velike reči mi je storil On. ki
1e mogočen: in čigar ime je sveto.
Človeška srca čutijo, da je storil Gospod čudo med njimi, delo. ki je vidijo pred sabo a ga ne umevajo. Tedai obide strah njihove duše, strah pred Onim. ki dela velike reči. obenem pa začutijo neskončno usmiljenje in ljubezen božjo, da kipe njihova srca v hvaležnosti in zaupanju:
In njegovo usmiljenje traja od roda do roda
njim, ki se ga bojé.
Moč je izkazal s svojo roko.
razkropil je napuhnjene v misli njih ™ * srca-
Mogočne je pahnil s prestola, in povišal je ponižne. Lačne je napolnil z dobrotami, in bogate je pustil prazne.
S. Pred jamo.
Nekaj korakov naprej od kopališča se nahaja votlina. Ni velika in globoka, toliko da stoji v njej oltar in velik svečnik z mno-gobrojnimi svečami. Stene so zgoraj črne in sajaste od obilnega dima, ki se dviga od neštevilnih sveč. Jama postaja proti vrhu vedno bolj plitva in preide počasi v navpično skalo, ki se dviga do temeljev bazilike. Glavni oltar bazilike stoji ravno nad votlino. Kip Brezmadežne stoji visoko 1 v mali duplini, ki je kakor vdolbena v ste-novotline. Nebeška miloba je razlila ponje-nili licih, roke drži sklenjene, moder trak se ji vije krog pasu, na nogah ima zlate rože. Kip je narejen tako, kakor je opisovala Bernardka nebeško Kraljico. Dasi ie umetniški, vendar deklica ni bila z njim zadovoljna. »Lepa je, toda ni taka, kakor ona. Oh ne. tak razloček je. kakor med zemljo in nebom,« tako je govorila. Trg pred iamo ni ravno obsežen, v ozadju teče Gav, tiho in mirno, struga se sveti v soln-čnih žarkih, ki se lomijo milijonkrat v modrih valovih.
Visoko je povzdignil govornik na priž-nici, ki stoji pred jamo. svoj glas. in govoril prepričevalno in navdušeno, da so odmevale njegove besede ob Masabieli. Ljudje so stali okoli prižnice. bili so vgloblie-ni v govornikove besede in so sklonili svoje glave. Mlada žena ob leseni ograji ic vzdihnila globoko, da se ie ustrašila in se " plašno ozrla kvišku ter zopet povesila glavo. Izpod trepalnic so ji vrele solze in ji polzele po bledem licu. Morda so bile solze veselja in sreče: postalo je njeno srce mehko in vzplamtcla je njena duša ljubezni in navdušenja, kakor vzplamti človeška duša, kadar se pogovarja s svojim Bogom, morda v tihi samoti, morda sredi kipeče pesmi, morebiti med silnim govorom, polnim plamtečega ognja. Znabiti pa so solze porojene iz bridke žalosti in globoke bolesti, morda izvirajo iz krvavečega srca. ki išče zdravila in to'azbc. Bog zna. kolikokrat so se rosile že te oči, koliko solz je že preteklo po teh bledih licih, da bi oklesale brazdo v trdem marmorju, a so bila trja človeška srca. Ni je bilo duše. ki bi umela njeno bol in utešila njene solze, ni ga bilo prijateljskega srca na celem širnem svetu, da bi mu potožila ter se razjokala in lažje bi ji bilo pri srcu. Samo nebeška Mati je še. ki umeva človeško bol. To-lažnica žalostnih, ki čuti z zemeljskimi otroki, kakor bi težilo in bolelo Njo samo. Ona jc. ki vliva olja v krvaveče rane. Ona lajša bol in otira solze. Kajti svet, ki hrepeni in koprni po veselju in uživanju, sovraži žalost in bolest, zato pusti žalostne, da preminejo in pozablja jokajoče, da unir- V Jejo. In neizmerno bi bilo bolesti na zemlji h ter morje vročih solza na svetu, ko bi ne bilo Matere Odrešenikove, ki lije tolažbo v naša srca in daje upanja našim dušam. Le I plakaj, uboga žena. kajti biserj so danes tvoje solze, biseri, kakor se ovijajo Brezmadežni okoli prstov, prošnje prisrčne in polne zaupanja so danes tvoje solze, prošnje. ki se dvigajo v nebeške višave in prodirajo oblake.
Obstal je govornik ter pokleknil. Če- i sčenamarije so kipele kvišku, iz koprnečih
src so prihajale kakor prijeten vonj in kot dišeče kadilo. Vstal je včasih duhovnik na prižnici, obrnil se proti ljudstvu, pesem je /azvenela iz njegovih ust, močna in zaupna, in zapelo je ljudstvo, da je odmevalo ob Masabieli, donelo širom doline.
Bolniki so ležali v svojih vozičkih, upadli obrazi so bili uprti na kip Brezmadežne, blede ustne so se premikale v tihi molitvi. Poleg njih so stali strežniki, rožen venec se je ovijal njihovih prstov, popravili so včasi zglavje bolniku ali mu podali robec. Pri vhodu v jamo so se gnetli ljudje, da so prišli v duplino mimo oltarja na nasprotni strani zopet na prosto. Poljubljali so že gladko in svetlo skalo, nad katero se je prikazala Brezmadežna v nebeškem sijaju, potegnili so svoj rožen venec po tej pečini, knjižice, križe, svetinje.
Obmolknil je duhovnik, obmolknilo je ljudstvo, toda češčenamarije so prihajale še naprej tiho iz srčnih globin, ki ne preminejo v Lurdu na večne čase. Vzdihi so se culi iz tišine, proseči in udani, kakor pla-menčki v jami, ki vzplapolajo včasih visoko in goreče. Vroče je pripekalo solnce in se upiralo v skalovje, lahen vetrič je potegnil včasih preko (lava, da je zatrepetal bršijan nad jamo in zašumeli visoki topoli ob ozkem obrežju.
6. Bernardkina povest.
Znana je Bernardkina povest, znana po vsem svetu, znana tistim, ki jo poslušajo radi stotič, pa jim ni predolgočasna, nova se jim zdi, kakor bi je še ne slišali v svojem življenju, kakor bi se dogodila šele
včeraj; poslušajo jo natančno in pazljivo, kakor bi jim jo pripovedoval angel iz nebes. In kadar pridejo v povesti do'trenot-ka, ko razprostre Brezmadežna svoje roke, da ji spodrsne rožni venec do komolcev in jih zopet sklene ter izpregovori večno skrivnostne besede: »Brezmadežno Spočetje sem,« tedaj se jim razširi srce v ljubezni in hvaležnosti in po licu jim priteče solza veselja in radosti. To se jim zgodi tudi, ko poslušajo stotič Bernardkino povest. Znana pa je tudi tistim Bernardkina povest, kateri so jo slišali večkrat, a je niso bili veseli, ker jim je vzbudila vest. In če jo slišijo stokrat, jo taje stokrat, zato ker je ne marajo.
Znana je Bernardkina povest vsem, a hočem jo pripovedovati še enkrat, ker se mi zdi, da bi ne opisal Lurda, ko bi ne povedal zgodbe, ki je naredila Lurd za Lurd.*)
Bilo je 11. februarja 1858. Tisti zimski dan so bile šle tri lurške deklice, Bernard-ka Subirti in še dve drugi nabirat suhega dračja v mestno okolico, na obrežje Gava.
Prišle so k tnasabielskem skalam, nasproti votlini, ki se je nahajala ob strani gore. Ti trije otroci so zašli na prostor med Gavoni in strugo nekega mlina, iz ka-
*) Sledeče sem povzel iz knjige Ber-trin: Kritična razprava o lurških čudežih, največ dobesedno, a precej okrajšano. Zdi se mi tukaj potrebno opomniti, da bi moral vsak izobraženec, če hoče kaj vedeti in govoriti o Lurdu, gotovo prebrati vsaj I. zvezek tega krasnega dela. Ljudstvu bi bolj priporočal Laserjevo knjigo.
tere se je ravno pri votlini izlivala voda v (iav. Bernardka je imela nogavice, ostali obedve deklici sta bili bosi. Zato sta te dve lahko prebredli mlinski potok in sta prišli k jami ter šle od votline naprej ob obrežju nabirat dračja. Bernardka je bila sama in si sezuvala nogavice.
Naenkrat začuje Bernardka velik šum kakor piš viharja. Naglo se je ozrla na vse strani: nobena vejica se ni ganila na topolih obrežja. Mislila je torej, da se je zmotila in se je mirno sezuvala dalje. A skoro nato je začula isti šum.
Na drugi strani mlinske struge je ra-stel v votlini divji rožen grm, ki se je majal kakor pod vplivom močnega vetra. Isti trenutek, ko je deklica to zapazila, se je iz skalne odprtine prikazal zlat oblak. V votlini pa se je prikazala ženska. Oblečena je bila v belo oblačilo, opasana s sinjim trakom, ki se je vil ob obleki navzdol skoro do stopal. Na glavi je imela bel pajčolan, na prstih stopal je nosila zlato rožo. V desnici je držala molek z belimi jagodami; zlata molkova verižica se je blesketala kakor roža na nogah.
»Bila je mlada in lepa,« je o prikazni rekla Bernardka, »lepša kakor vse, kar sem kdaj videla. Gledala me je, se mi smehljala ter mi kazala, naj se ji bližam brez strahu. Res se nisem več bala, kajti zdelo se mi je, da nisem vedela, kje sem bila.«
Kakor nevede je deklica vzela v roke molek in je pokleknila. Ko je bil rožni venec dokončan, je gospa stopila v votlino in zlati oblak je z njo vred izginil.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Goriški liberalci so mesto dr. Frankota izvolili iz veleposestniške kurijc za deželnega poslanca župana Savnika iz Bili. — Po tej volitvi so liberalci popivali več dni po raznih gostilnah v Biliah. Priredili so pogreb, pri katerem so i. sili nekega 25-letnega fanta Francesina po vasi. Oponašali so vse pogrebne obrede in jih nizkotno sramotili. To satansko početje, nad katerim so se zgražali vsi poštenjaki. ne more ostati brez zaslužene kazni.
Odlikovanja. Občinski odbor v Fari pri Kostelu ie v svoji seji imenoval za častna ob-« čana č. g. Alojzija Cešarek. župnika na Fari in g. Franca Jaklič, drž. in dež. poslanca v Do-brepoljah za velike zasluge, ki sta jih pridobila oba gospoda.
Dunajski župan dr. Lueger se je peljal v torek 31. marca iz Lovrane skozi Ljubljano na Dunaj. Po vseh večjih mestih je krščansko ljudstvo pozdravljalo ljubljenca Dunajčanov. V Ljubljani ga ie v imenu dežele ^pozdravil dvorni svetnik in deželni glavar Šuklje ter državni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Šusteršič. Pri tej priliki je povabil g. deželni glavar Suklje dr. L.uegerja, naj pride za par tednov v naše divne kraje na Gorenjsko, kjer ga bo naše dobro ljudstvo sprejelo z največjim veseljem.
Sramotilec goriških Slovencev — obsojen. Pred tednom je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen v 13 mesečno težko ječo radi hudodelstva goljufije in poneverbe agent Ko-lenc, ki je ob III. katol. shodu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani psoval in sramotil goriške
Slovence, ki so prihajali s kolodvora. »Narod« in »Soča« sta se tega čina veselila. Naj povesta še sedaj, kaj se je pripetilo liberalcu.
Duhovniške spremembe na Štajerskem. Za župnika v Št. Bolfenku pri Bišu v Ter-novcu je imenovan č. g. Jožef Vodošek, do-zdaj kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu in bo dne 1. maja umeščen. — V Žalec pride za kaplana g. dr. Maksimilijan Vraber iz Vidma ob Savi, na Videm pa pride g. Leopold Kolenc s Sobote.
V Ljubljani prirede kmalu vse slovenske kmečke zveze iz vseh pokrajin skupno posvetovanje zaupnikov, da se zedinijo za skupno postopanje v gospodarskih in političnih rečeh v bližnji bodočnosti. Kmečka misel združuje kmete iz vseh slovenskih pokrajin na skupno delo. Laži in nepoštenosti prepustimo liberalcem, mi pa na skupno, resno delo.
Napad na duhovnika pred oltarjem. — V cerkvi sv. Justu je 31. marca zjutraj umobolni pastir Ivan Košanec napadel z nožem kaplana Ivana Marsicha, ko je isti po sv. maši stopal od oltarja v zakristijo. Ranil ga je v trebuh, da so se prikazala čreva. Duhovnika so že operirali ter je upati, da okreva. V cerkvi ob 7. uri je bilo le malo ljudi. Ko ie duhovnik zapuščal oltar, vrže se napadalec nanj ter mu zasadi nož v spodnji del telesa. Cerkovnik je rešil duhovnika. Drugi ljudje so izvili napadalcu nož ter blazneža obdržali, dokler niso prišli redarji. Napadalec je bil že v norišnici. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel, 1 da je hotel maščevati prestolonaslednika Ru-
dolfa. Ranjeni duhovnik je doma iz Kopra ter nima sovražnikov. Napadalec je 54 let star in doma iz koprske okolice. Napadalec Košanec je bil že v norišnici St. Daniele v Furlaniji. Da jc prišel tjekaj, pripisuje duhovščini, ki jo zbog tega sovraži. Tudi sedaj je rekel, da mu je žal, da ga ui zadel. Stanje ranjenega duhovnika, ki je pomožni katehet na ženskem liceju, je zadovoljivo. Škof je vnovič posvetil eskrunjeno cerkev.
Spremembe med tržaško duhovščino. C. g. Jožef Volk gre iz Rižana v Dolino za duhovnega pomočnika. C. g. Kazimir Mandič je izvoljen od ljudstva za župnika v Sovinjaku.
Naloga liberalnih učiteljev. Nedavno je nek francoski učitelj Aulard po imenu — pojasnil v listu »Letopis za mladino«, kaj je namen francoskih učiteljev, kateri so tudi našim liberalnim kričačem med učiteljstvom najvišji vzor. »Naloga naših učiteljev«, zapisal je imenovani Aulard, »je uničenje vere. Ne recimo več: Nočemo uničiti vere, temveč govorimo odkritosrčno: Mi hočemo vero razbiti.« Pc tem geslu se ravna brezveski učitelj. V nekem najbolj razširjenem učiteljskem listu nemškem je brati: »Cerkev je sovražnica, ker podpira vsako trinoštvo.« Podobnih napadov na cerkev in duhovščino najdemo jako mnogo po liberalnih učiteljskih časopisih. Ni čuda, da se po pravici boje dobri stariši zaupati svoje otroke takemu učiteljstvu.
Podgrajska dekleta pri Starem trgu pri Kočevju so brzojavno pozdravile novega g. deželnega glavarja. Deželni glavar je vrlim.
od liberalcev preganjenim dekletom poslal sledeči brzojavni odgovor:
Psovali so: star je 2e sedemdeset.
V	odgovor prispel je pozdrav deklet.
Za moje srce pomladanski cvet,
V	njem polno brsti želj in nad.
Za Belokra.iino čutim se mlad.
Živela, cvetela in ž njo Predgrad!
Okolu 30 slovenskih otrok zgorelo. Cle-
velandska »Nova Domovina« poroča iz Cle-velanda: Kakor sino že poročali, je zgorela velika javna šola Lake View šola na Collamer cesti. V ognju je ostalo nad 160 šolskih otrok, med njimi tudi dosti slovenskih. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, so izgubili ti-le rojaki svoje ljubljence: lv. Zupan, hčeri Angelo m Marjeto; Urbančič, Josipino 7 let; Narinšek Kati 7 let; Mahnič, Josipino 9 let;Morela. Jerico 8 let; Jos. Opalok, Josipa in Josipino 10 ozir. 12 let; üerbec, Kino 9 let; Sega, Mariio 11 let; Jak. Samsa, lončka 11 let, Marijo 10 let, Rozalijo 9 let; De rac, Marijo 10 let in Fran 9 let; Igu. Perat, Francka in hčer Marija; Jak. Cimperman, Ivanka iu Lojzko; Fr. Inti-har, Frančiško 9 let; Ivan Oblak, Ivana; Vidmar, dve hčerki; Golob, Antona; Heferle, dečka; John Škerl, Leopoldino; Rudolf Kern, dva otroka; Janez Kern, enega; Anton Žitnik, 11-letno hčerko. Otroke so izgubili tudi sledeči Hrvati: Popovič, deklico; Fr. Kapod.ia, Antona U let in Marijo 9 let; Janez (Jlizorič, Ivana H let. Ker vlada zlasti med prizadetimi rojaki veliko razburjenje, jc težko dobiti natančnih podatkov glede števila žrtev.
Z Dvora pri Žužemberku. Dne 27. marca so se v tukajšnji občini vršile občinske volitve. Tako mirnih volitev gotovo že dolgo ni bilo na Dvoru. Ko smo došli na volišče in se ozirali po sovražniku, ga nismo nikjer našli. \olitvc so se vršile popolno enoglasno. Liberalna stranka se jc volitev zdržala. Le v prvem razredu .ie z dvema glasovoma hotela pokazati svoje življenje.
Iz Amerike je došel na Kranjsko župnik ameriških Slovencev č. g. Solnce. Udeležil se je v Ljubljani seje Rafaelove družbe za izseljence.
Umrla je v Šmihelu pri Novem mestu č. sestra Dominika Avsec, stara 33 let.
Na župnijo Velika dolina je prezentiran župnik č. g. Janez (iniezda.
Za župana smledniške občine je zopet izvoljen občespoštovani gospod Anton Bürger, odločen in vesten pristaš Slovenske Ljudske Srankc. Oseinindv ajseto leto že načeluje obširni občini smledniški v splošno zadovoljnost. Za svoje zasluge je bil pred leti odlikovan z zaslužnim križcem. Ljudstvo pa mu je hvaležno za njegovo nesebično iu požrtvovalno delovanje. Bog ga živi!
Zdravila so se podražila pred nekaj dnevi, ko je postala nova taksa pravomočna. Po novi taksi je dražjih 194 zdravil.
Novi vlaki na južni železnici. Južna železnica vpelje s i. majem na progi Št. Peter-Reka dva nova vlaka in sicer bode eden vozil v smeri St. Petcr-Reka ob 1. uri 15 minut iz St. Petra in prihajal ua Reko ob 2. uri 55 minut popoldne. Odhajal pa bo drugi iz Reke ob 12. uri 15 minut in prihajal na postajo Št. Peter ob ,3. uri 1 min. popoldne. Ta dva nova vlaka bosta imela v Št. Petru zvezo z osobnima vlakoma št. 32 in 35. Izboljšale osebnega prometa na progi Ljubljana-Trst na ta način, da bi vlaka št. 73 in 76, ki vozita sedaj med Ljubljano in Mariborom, vozila med Mariborom in Trstom, je južna železnica vsled podanih prošenj sicer vzela v pretres, vendar pa izjavila, da jih sedaj še radi obstoječih tehničnih težav ne more uvesti.
Strokovno društvo delavcev kranjske industrijske družbe se tudi na Koroškem, k.ier ima družba na Bistrici veliko tovarno, lepo razvija. Do 200 zavednih mož in mladeničev šteie tamošnja podružnica. Zanje je bil v nedeljo 29. marca v Podsinji vasi shod, ki je pri njem gosp. dr. Krek ob sijajni udeležbi pojasnjeval pomen in namene strokovnega društva. Tudi ta shod je pokazal, da imamo na Koroškem izredno inteligentno in značajno ljudstvo, ki mu je treba samo poduka iu organizacije.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, na Grajskem trgu, ki je začela poslovati dne 7. marca, izborilo prospeva. V mi-nolem mesecu, v prvih treh tednih poslovanja je imela črez 110.000 K prometa. Ker jc posebno ob sobotah naval strank vjlik. bodo odslej v sobotah uradne ure od 8. do 12. ure do-podne; v sredo in četrtek ostanejo uradne ure od 9. do 12. ure dopoldne. Pojasnila sc dajejo vak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Pes rešil gospodarju življenje. V Kostanjevici na Krasu zgodil se je dne 28. marca čuden slučaj. Kamnar A. Urdih. po domače Balič, je delal v precej globokem kamnolomu, ko zasliši, da cvili njegov pes. Nekaj časa posluša, ko noče uboga žival prenehati in vedno boli laja, gre pogledat, kaj se mu je pripetilo. In glej, uboga živalica se je vlovila v neki skopec. Ko Urdih reši ubogega psička, gre zopet na svoje delo. Ali kako se prestraši, ko zagtteda, da je med tem padel debel kamen ravno na tisto mesto, kjer je prej on delal, in mu zasul vse orodje. Tako je le po čudnem naključju ušel gotovi smrti.
»Mladost« se imenu ic novi list inladeniške organizacije. Prva številka, ki prinaša jako zanimive in podučile spise, je izšla minolo soboto. Priporočamo najtopleje novi list, ki prinaša tudi poročila naših telovadnih odsekov, katera je doslej prinašal »Domoljub«, a iih radi pomanjkanja prostora ne more več objavljati.
»Za otroka«. Ministrski predsednik baron Beck bo zdaj sestavil veliko komisijo, katere naloga bo. vlado pri osnovi in organizaciji ju-bilejske akcije za gmotno in nravno povzdigo mladine podpirati. V komisiji bo vsaka kro-novina zastopana po dveh delegatih, vrhtega pa bodo nje člani strokovnjaki in druge vplivne osebe, na kojih dejansko sodelovanje treba najbolj računati. Deželni šefi bodo v sporazumu z dežel, odbori sporočili osrednji vladi svoje tozadevne predloge. Načrt je sledeči: Po krajih, kjer ni nič mladinskih oskrbovav-nih zavodov, dojilišč, bolnic itd., se bodo novi ustanovili, že obstoječi pa dobe znatne podpore. Deželni šefi imajo osrednji vladi vse take že obstoječe zavode naznaniti.
Rafaelova družba v Ljubljani. Odbor slovenske podružnice Rafaelove družbe v Ljubljani se je v svoji predzadnji seji konstituiral sledeče: Predsednik dr. Vladislav Pegau podpredsednik preč. g. dr. Iv. Janežič. tajnik M Moškerc, urednik, blagajnik g. Alojzij Kocniur odvetniški uradnik, in tajnikov namestnik g. rran Kristan, uradnik »Vzajemno podpornega društva«, vsi v Liubljani. Vsi dopisi tičoči se Kataelovc družbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov predsednika g. dr. VI. Pegana.
S Koroškega. 30. marca okoli kol 7 uri zvečer so opazili v Dravski dolini čudno nebno prikazen. Kake dve ure se je videla na nočnem nebu približno en meter široka obla žarkov, ki se je v daljnem loku pomikala O prikazni še ni nobeden nič na jasnem ker ni znano, kaj da bi bilo temu vzrok. Domnevalo se je, da je to svit kake repatice, pa žar le ni bil tak, kakor je pri repaticah. — Krščanska posredovalnica za službe in delo je začela po-
slovati v Celovcu, Benediktinski trg štev. ki. Posredovalnica ie urejena po vzorcu dunajskega delavskega posredovalnega urada. Posredovalo se bode le pri onih, ki so udje kake krščanske delavske organizacije iu sicer brezplačno. Delodaiavci plačajo le vpisnino 60 v. Posredovalnica je ob delavnikih odprta od s. do 9. ure dopoldne in od 3. do 5. ure zvečer Ob nedeljah in praznikih je zaprta. To v pojasnilo, ako pridejo tudi naši delavci za delom v Celovec.
Ljubljanske somišljenike opozarjamo, naj pristopijo v »Krščansko socialno zvezo«, ki ima jako obširno knjižnico in lepo število časnikov na razpolago. Udnina znaša za celo leto le 60 vinarjev.
Občinffca Uprava se zove list, ki ie glasilo »Kmečke županske zveze«. Ta list prinaša iako zanimive odgovore na razna vprašanja občin. Vsa županstva slovenska bi morala imeti ta list.
Za cerkvenike in organiste. Podporno društvo cerkvenikov in organistov naznanja tem potoni vsled vednega povpraševanja, kako je s tem društvom, iu sicer vsled tega, ker ic bil meseca januarja t. 1. v Ljubljani sklicar shod ozir. občni zbor pevovodij in organistov Ii kateremu so bili povabljeni tudi cerkveniki Pri omenjenem občnem zboru se je pa pokazalo, da se že obstoječe, leta 1906 ustanov lično »Podporno društvo« nikakor ne more priklopni k društvu, kakoršno se je pokazalo, kajti poleg raznih drugih okoliščin je največja zapreka bila ta, ker ie bila nastavljena previsoka članarina (12 K letno) in so gotovi gospodje vstraiali na stališču, da ne gre takn malo članarino (6 K) plačevati, kakor je določena pri »Podpornem društvu cerkvenikov in organistov«. V teku obstoja imenovanega društva se je pa pokazala potreba, da more članarina v takem društvu biti manjša. Znano ie. da so cerkveniki in organisti zelo slaho plačani. Le malo jc tak-i srečnih, da se nahajajo v takem položaju, da lahko tudi nekoliko več žrtvujejo v društvene namene. Sicer se mora pa gledati na to. da se druJtvenikoni ne naklada previsokih društvenih bremen. Zato se je odbor »Podpornega društva cerkvenikov in organistov« postavil na stališče, da ostane pri svoji organizaciji. Toliko v pojasnilo tistim, ki so mislili, da ie društvo prenehalo ali se pa novemu .priklopih). Kar se pa tiče društva samega, se bo pa o priliki prihodnjega občnega zbora meseca junija ali julija 1.1, v Ljubljani natančnejše poročalo. Samo toliko omenimo, da se namerava določiti šc nižja članarina. Potrebni denar v svrho pod-por se mora pa dobiti na drug način. Po večkratnih odborovih posvetovanjih kako to doseči, smo se obrnili na razne veščake, ter suhi dobili, posebno od strani preč. duhovščine več dobrih nasvetov, katere smo z veseljem sprejeli in sklenili se po njih ravnati. Naredili smo načrt in začeli s tozadevno stvarjo, ter je upati, da se že itak precej krepka društvena blagajna toliko okrepi, da se bodo lahko v kratkem času potrebnim društvenikom začele deliti podpore. Torei nai nobeden več ne po-mišlja in takoj pristopi k podpornemu Jri.štvu, kajti le v močni organizaciji ie pričakovati dobrih vspehov, posebno dandanes, ko že tek časa to zahteva. Tisti pa, ki so vpisani in še niso plačali članarine, naj pa takoj pošljeio svoje prispevke na »Podporno društvo cerkvenikov in organistov« s sedežem v Ljubljani. Društveni pozdrav! Odbor.
Županstva pozor I Ako se vsled uiine odpiše posestnikom kake občine državni zem-Iiiščni davek, odpadejo tudi občinske priklade na ta davek in utegne se zgoditi, da je občina popolnoma na suhem, ako se je veliko davka odpisalo. Tako se ravna sedaj vseskozi na
podlagi postave iz leta 1896. Zato naj se ce-nivci škode posvarč pred pretiranimi zahtevami. Saj je jasno, da občinski primanjkljaj mora biti enkrat pokrit, in to skoro ne gre drugače, kakor da se v prihodnje zvišajo do-kladc. Odpis zemljiškega davka ie torej dvorezen nož.
Duhovniške Izpremembe v ljublJan?Jd škofiji. Kanonično vmeščena sta bila dne 1. aprila čč. g.. Karol Lcnasi na župnijo Košana iti .ložef Krakar na župnijo Kočevska Reka
VaMiMr
— Razpisane so župnije: Senožeče v postojnski. Zelimlje v ljubljanski in Zlato polje v mo-ravški dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj je U. april.
g Krščan&ko-soclalno podporno društvo za Kamnik in okolico vabi na občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. popoldan ob pol 5. uri v prostorih »Kamniškega doma«. Člani, pripeljite s seboj obilo novih članovi Odbor.
da je načelstvo slabo gospodarilo. Bilo je v vsakem oziru nespretno v vodstvu in premalo strogo. Omenjam v prvi vrsti nabavo nepotrebnega orodja in visoke plače. Plačan je hotel biti vsak, kdor je imel opraviti v mlekarni. Taka bremena so bila za mlekarno pretežka, zato je zabredla v dolgove. Začetek slab, vse za nič! — Sklican je bil toraj občil' zbor po navadnem redu. Tajnik nadučitelj To man poroča o stanju mlekarne. Prepeval jb staro pesem: »zopet izguba, vedno izguba.«
f I ■ ■ i
ftisIkC
i^aj
Za njim je govoril c. kr. mlekarski nadzornik g. Legvart. Omenjal je, koliko dobička nese mlekarstvo. Dandanes se mlekarstvo krasno razvija; le v Moravčah gre navzdol. Kje je vzrok? Ali je morda slabo mleko? Uvede naj se plačevanje mleka na maščobo. Kdor prinaša boljše mleko, naj se ga tudi boljše plača. (Sprejeto z viharnim odobravanjem ) Priporoča dalje umno živinorejo. Krave je treba boljše krmiti, gleda naj se pred vsem na snažnost živine, skušnja uči, da snažne krave dajejo več mleka, kakor umazane. Oovornik preide zopet k zadrugi. Mlekarna ima danes dolga okroglo 6000 K- V takem položaju ne mor« naprej; treba 1« korenit« p«mofii, ali M
(Rieg). — Podeljeni sta župniji 5>t. Jakob <.b Savi č. g. Antonu Jemec, do sedaj župniku v Podlipi, in Velika Dolina č. g. Ivanu Unjez-da, do sedaj župniku na Vojskcm. — Resig-niral ic na svojo župnijo č. g. Janez Možina, župnik v Senožečah. — Premeščeni so čč. gg. kapelani: Frančišek Oranič iz Polja kot ekspo-zit v Šmihel pri Nadanjem selu. Anton Oole. iz Šmartna pri Litiji v Polje, Ivan Pogačar iz Žužemberka v Šmartno pri Litiji. Ivan Lovšin iz Gorij v Trnovo na Notranjsko, Iv. Langerholz iz Cerkelj pri K-anju v Qorje, Friderik Rodič iz Horjula v Cerklje pri Kranju. — Za župnega upravitelja v Šenčurju pri Kranju je imenovan tamošnji kaplan č. g. Mihael Kmet.
I. razstava živinorejske zadruge v Selcih.
Gorenjske novice.
iz kamniškega okraja.
g Iz Moravč. Načelstvo mlekarske zadruge je sklicalo v nedeljo 29. marca občni zbor. Na vabilih, ki iih je razposlalo, je stalo med drugim: Razpust zadruge, oziroma volitev novega načelništva. O tem so posamezniki mnogo ugibali. Lahko si mislimo, kako v slabih rokah ie morala biti zad.uga, ker je v tako kratkem času prišla na kant. Ali ie tega krivo načelstvo ali člani? Res je, da se člani za zadrugo premalo brigajo; r«« j« pa tuéi.
zadrugo razpustiti. Pričela se je živahna debata. Nekateri so bili za razpust, drugi pa proti. Nekdo stavi predlog, naj se dolg pokrije. Dano na glasovanje. Sklenejo se pobirati prostovoljni doneski za poravnavo dolga. Posojilnica odstopi 600 K posojila. S to svoto se pokrije dolg. ki znaša črez vrednost mlekarne. Dolg na strojih in orodju ostane, tlosp. dekan stavi vprašanje: ali je mogoče delati v tem smislu, koliko je vredno orodje in če ni pokvarjeno? Gosp. Legvart ceni orodje do 3u00 kron. Ne garantira, da ne bi slabi stroji vplivali na izdelovanje masla. .Morali se bodo t:e-koliko popraviti, potem bo mogoče naprej. Zastopnik »Feniksa« Hušnikar: »Manjka nam edinosti in mlekarstvo bi cvetelo.« (To pa ni res! Saj so zadružniki večinoma sami možje.) Nadučitelj Toman: »Proti zadrugi se je vedno hujskak)«. (Tudi o posebnem hujskanju nismo slišali. To so le fantazije domišljavih ljudi. Op. poroč.) Sklenilo se je konečno, da se zadruga za enkrat ne razpusti. Gosp. Legvart: »Postavite novo načelstvo, izvolite može, katerim zaupate.« Volitev se je pričela in sicer kakoršne nismo pričakovali. Liberalci so dali iz rok svojo staro revico, ki jim ie tako opešala, da bi jo ne bili v svojih rokah niti tre-tiotek več ubranili smrti. V načelstvo je izvoljen naš vrli gosp. Anton Cerar, posestnik v Moravčah, tajnik je veletigledni gosp. Fr. Tič, župan drtijski. Vsi drugi odborniki so odločno naši možje. Zdaj je mlekarna v pravih rokah! Seveda, žival loviti, ko uide, je prepozno. To priznamo in to se mora vnoštevati. Vendar pa upamo, da se mlekarna obrne na bolje. Zato kvišku vrli možje in spoznajte korist mlekarstva. Zbudite v srcu zadružno idejo. Spoznajte vrednost lepih dohodkov, ki vam jih bo prinašalo mlekarstvo, ko bo v pravem tiru. Sedanji odbor bo porabil vse moči, da se zadruga ohrani. Napravil bode dva posnemal-nika; eden se odda na Vrhpolje ali v Krasce, druzega dobijo v Peča. S tem bo donašal-cem mleka delo mnogo olajšano. Sploh se bode, ako zadruga jbstane. še marsikaj preuredilo, kar bo posestnikom v splošno korist, loraj vrli možje, vi, ki z nami enako mislite, cklenite se zadruge! Skrbite, da bo mleka veliko in da bode dobro. Ako bode mleka vedno manj, zadruga ne bo mogla izhajati. To bo pa vaša škoda! Prepričani bodite, da mlekarstvo nekaj nese, da se izplača. Redite več krav in jih boljše krmite. Ako je to drugje mogoče, zakaj bi ne bilo pri nas. Krmo imamo dobro in kraj je jako ugoden. Manjka nam le zanimanja in resne volje. Tudi med nanti naj velja geslo: »Vsi za enega, eden za vse« in vspehi zadruge se bodo pokazali. — Razmere v šoli se nadaljujejo. »Domoluib« je v predzadnji številki prinesel kratko notico o šolskih razmerah z apelacijo na deželni šolski svet. Gosp. nadučitelj je bral v ponedeljek, 30. p. m., omenjeno notico v šoli pred učenci tretjega razreda. Rekel je otrokom, da bo to vselej storil. Vprašamo: Ali res ni oblasti čez moravškega učitelja J. Tomana?! Ker se g. Janko z dopisi tako rad pobaha, naj pride kako nedeljo v izobraževalno društvo, pa se bomo pogovorili. Ce pa gospod tega neče. naj naprosi beriča, ki bo prebral dopis pred farno cerkvijo. To bo mnogo bolj umestno, ker bomo tudi odrastli slišali. V šoli naj se učijo otroci drugih, po-trebneiših stvari. Starši tožijo, da se otroci v šoli silno malo nauče. Ali so morda slabe razmere temu krive? Apeliramo na slavni c. kr. deželni šolski svet. naj tako počenjanje prepreči. Sila je nujna, treba je hitre pomoči.
g Slovesno blagoslnvljenje nove društvene in družbine zastave se bo vršilo v Mekinjah dne 14. rožnika 1.1. (na praznik sv. Trojice). Bratska društva opozarjamo že sedaj na to slavlje. Zastava je že skoraj dodelana in bo
ena naikrasneiših na Kranjskem. Načrt za to zares umetalno delo je naredil ljubljanski slikar g. Matej Trpin, ki je pravi mojster v tel stroki. Zastava bo kmalu javno razstavljena v Ljubljani, da se vsak lahko prepriča, kai premorejo domače slovenske roke: pač ni treba hoditi po enake reči v tujino. Zares, ta krasna zastava bo lahko v ponos mekinjskemu društvu in tamošnji mladeniški Marijini družbi!
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g Telovadni odsek je priredil preteklo nedeljo igro »Mlini pod zemljo«. Ker so se igralci svojih vlog naučili izborno in se v iste tudi \ topili, je vprizoritev lepe te igre izpadla v popolno zadovoljnost in smemo prištevati to prireditev med najlepše, kar jim ima naš telovadni odsek zabelježenih v svoji kroniki. Pred igro je pojasnil predsednik zgodovinski temelj, iz katerega je dejanje povzeto. Tambu-raši so pod vodstvom novega organista udarjali par zborov prav lepo. Dvorana je bila polna in zato se bo igra na cvetno nedeljo ob znižani vstopnini ponavljala.
g Vzpored prihodnjega gledališkega večera: 1. Tamburanje. 2. Govor. 3. Igra »Mlini pod zemljo«. Začetek ob (>. uri zvečer. Vstopnina : sedeži 60 vin., stojišča 20 vin.
g »Mladost«, za katero so naši mladeniči zelo navdušeni, se naročuje in dobiva v trafiki gdč. Ivanke Zakotnik.
g Popravek. V zadnje poročilo o motorju kmetijskega društva se je vrinila neljuba pomota. Isto je dobilo od deželnega odbora 500 in ne 100 kron, kakor ie bilo napačno tiskano, podpore.
g Tacenski most. Z veseljem pozdravljamo sklep deželnega odbora, ki ie obljubil tako znatno prispevati za most.
Bohinjske novice.
g (iromenje v gorovju. Dne 31. marca okrog devete ure zjutraj slišalo se je kakih deset minut močno bobnenje. Odmevalo je od Ukance po dolini proti Savniku. Kaj se je zgodilo v gorovju, dosedaj še ni jasno. Prej ko ne se je odtrgal plaz in drčal v dolino; mogoče pa ie tudi, da se je odtrgalo gorovje ter bučalo daleč doli navzdol.
g Nov most. Zaselje »Log« dobi nov most. Železniško ministrstvo je ugodilo prizivu Lo-žanov ter 2(100 K prispevalo; drugo doda občina. Most na Logu je pač potreben, in to tem bolj sedaj, ko je struga Savice ravno tam, kjer vozijo Ložani črez, vedno bolj izpodkopana vsled deroče vode.
g Nesreča na železnici. Dne 2. t. m. imel ie vlak, ki privozi ob 12 popoldne na Bistrico, skoraj celo uro zamude. Tik pred postajo Grahovo se je pokvaril stroi. Odtrgal se je namreč drog ob vrtincu. Neslo ga je več metrov daleč ob nasipu. Sreča v nesreči je bila, ker je vlak vozil navkreber 25 pro mile. Da bi se bil stroj poškodoval pri vožnji navzdol, bi bila velika nesreča neizogibna.
g Nova zima. Dasi imamo še snega dovolj, vendar sneži iznova, kakor o Božiču. No, sv. J ur, vsai upamo, bo poslal že svoje pomočnike, da tega nebodigatreba čim preje spodč tudi iz Bohinja.
g Prvi april. Hudomušni prvi april je tudi pri nas marsikoga speljal, da se je skoraj z nejevoljo spomnil, da je le prvi april.
g Podnora. Za bistriški vodovod je železniško ministrstvo letos podelilo drugi obrok subvencije, namreč 5000 kron.
Iz ljubljanske okolice.
Sostro pri Ljubljani. V nedeljo, 29. sušca je imelo k. s. izobraževalno društvo svoj
drugi mesečni shod, na katerem je g. dr. Mihael Opeka predaval o značajnosti in značajih. Zanimivo in živahno predavanje govornikovo je spremljalo glasno veselje in odobravanje nnogobrojnih poslušavcev. Krepki konec govora pa naj bi si vsak vtisnil globoko v srce: Ncscio fleeti! Ne udatn se! Stal bom z društvom in za društvo. — Velikonočni ponedeljek zopet nastopijo naši pevci in igralci na društvenem odru. Ze se jih veselimo. Takrat pridite pogledat, kaj so vam naši fantje pripravili za pirhe. — Rožni mesec majuik pa nam prinese prelepo jubilejno slovesnost \ čast Lurški Roži Skrivnostni.
Moste. Hudomušni ljudje šepetajo, da hi neki Zakotnik rad splezal pri prihodnjih volitvah na županski stol, in zato se je vršil oni shodek. Ze mogoče. Morda bi bil Zakotnik še dober gospodar, gotovo pa boljši kakor sedanji, ali mož je zabrenkal na napačne strune. Ne verujemo, da bi mu Lavtar in Berce pomagala do županske časti. Mož se je v atres-n zmotil.
Iz Posavja. Srednjeveški vitezi so hodil, kakor se bere v knjigah — iz svojih gradov v bližnjo okolico, in tudi uganjali burke. Nek l)(;n Kišot je divjal po vaseh, in sc včasih metal z mlini na veter, ker je v svoji neumnosti mislil, da so sovražni vitezi. Iz ljubljanskega grada pa ie začel penziionirani fajmošter Berce delati izlete v ljubljansko okolico. Bil je enkrat na Posavju pri Tinčku, kjer je pri svojem »nastopu« zabavljal čez škofa in našega gosp. župnika. Pa je bil samo enkrat, ker je grozdje prekislo. Najbrž se je bal. da bi mu v posebnem mazilu namočene metle ne pre-krtačile suknje, in ni ga več. Sedai se je pa zaletel v Moste. Mogoče misli, da so Moste tudi kakšen mlin na veter, kakor je mislil oni Don Kišot. Prišel je morda z lepim namenom, da bi pomagal Zakotnik u na županski stolec. Pa ne bo dosti src užgal, ker ga mi kmetje dobro poznamo iz gostiln. Ze takrat nam gosp. niso bili nič kai pri srcu. Pa tudi družba, v kateri jc bil v Mostah, ga nič kaj ne priporoča. Socialni demokrat, pa Berce. pa še par liberalcev zraven, to ni vaba za trnk. To ne vleče.
Moste. Predzadnjo nedeljo je napravilo vodmatsko liberalno društvo, ki menda nima te pravice, nek shodek pri Zakotniku. Po so šli ti gospodje najbrž s težko vestjo na shod. ker po vasi še povedano ni bilo. da bo shod. Slaba vest ! Shod ie bil tudi slabo obiskan. Socialni demokrat Lavtar, Zakotnik iiz Most. vpokojeni župnik na ljubljanskem gradu Berce, Tonha iz Most, ki pa ima nted nami že tudi svoj pečat, in še nekaj drugih enake baže se je prikradlo na shod. Imeli so namen ustanoviti izobraževalno društvo. Berce je zabavljal čez kmete, kako so neumni, ker so na polji zidali šolo. in kako so Posavci zabiti, ker se dajo v zadrugi drugim voditi namesto da bi sami vodili. Ti čudni zborovalci so hoteli zinašiti vse pod en klobuk, in so se nekam varovali priti s pravim imenom na dan. En teden so tavali s pokritim obrazom, zadnjo soboto so pa to novorojeno dete že tudi krstili, in je imenovali. Krščeval je socialni demokrat Lavtar, ki je priznal, da sta se socialno-demo-kratična in liberal, stranka združili in da imata isti namen, in da lahko tudi v Mostah skupno (Telata. Priznal je, da je društvo napredno-narodno, pravzaprav nerodno. Za botra sta bila pa Zakotnik in Oražem iz c. kr. kmetijske zadruge. Potem so iskali za novorojeno dete zibelke, prostora, kamor bi je položili. Pa zibelke, kjer bi je zibali, ali prostora, od koder bi širili izobrazbo, niso našli. In dete — društvo bo še nekaj časa moralo biti kar na prostem zunaj. Nič čudnega. Saj to dete je bolj
Jganskc sorte, in taki navadno prenočujejo pod milim nebom.
Iz ra/nih krajev Gorenjske.
g Cerklje. Proti občinski volitvi se je pritožil učitelj Lapajne. Ni mu všeč izvolitev, in v pritožbi jc navedel nekaj jalovih izgovorov, ki so pa zraven še po večini lažnivi. Umevno ie, da se Lapajnetova jezica ne poleže tako lahko, ker jc trdno pričakoval, da bodo liberalci zmagali vsaj v prvetn razredu. Zdaj je pa tisti izmed mož Slovenske Ljudske Stranke v prvem razredu dobil več kot polovico več «lasov kot najboljši liberalni kandidat. Toda Lapajnetu in njegovi jezi se mi prav nič ne čudimo, ker jc še mlad in neizkušen. A da se mu da.io za nos voditi stari liberalci, je nekaj p< sebnega. Želimo še enkratne volitve, da pokažemo Lapajnetu in njegovim backont, da je 1.4 nesrečna številka, do katere jc prinesel najboljši liberalni kandidat. Mi namreč kot ljubitelju svobode pustimo tudi Lapajnetu prosto roko pri njegovi nesrečni politiki, najodločneje pa moramo zavrniti njegovo ravnanje, da v Soli otrokom razlaga, kdo je liberalec, kdo klerikalec. Ravno tako odločno smo proti temu. da hi učencem popisaval, kako »stare babe« molijo in da je njih molitev za nič. Mi pa vprašamo učitelja Lapajneta, kakšna jc pa njegova molitev, ko se ga tako redkokrat vidi celo v cerkvi. Zgledi vlečejo. Zahtevamo za naše otroke pouka brez politike in pohujšanja! Zato smo tudi šolo zidali in plačujemo učitelje. Šolske oblasti pa resno opozarjamo na tak poduk in zagotavljamo, da nc bomo prej mirovali. tla bo red v šoli Prvo je šola, potem pa politika!
g Kmečka zveza za kranjski okraj ie imela predzadnji pondcljek na Novi pošti v Kranju občni zbor. Njeno delovanje je bilo precej ži-vahno, ker jc priredila lansko leto 16 političnih shodov v okraju. Sklenilo se ie priklopiti tudi loški okraj. Za načelnika je bil izvoljen župan Janez Kuralt iz Mavčič, za odbornike pa: posestnik Bidovec Jožef iz Zaloga, župan Al. (irošelj iz Poljan, kaplan Janez Florjančič iz Stare Loke, posestnik Franc Hartman iz Suhe, posestnik Jož. Kristane iz Srednje vasi, posestnik Jernej Filar iz Rune, župan Fr. Smid iz Selc, posestnik Andrej Sink iz Sp. Desnice in kaplan Valentin Sitar iz Kranja. Po občnem zboru, ki jc bil jako številno obiskan, je imel g. Legvart izvrstno predavanje o povzdigi živinoreje v kranjskem okraju. Sklenila se je resolucija, naj se nastavijo v vsakem okraju kmetijski potovalni učitelji.
g Iz St. Jurija pri Kranju. Velika žalost in izguba je zadela našo -šenčursko faro, ko smo izgubili skrbnega in gorečega, za vse dobro vnetega dušnega pastirja, gospoda svetnika Antona Kukeljna. Nismo mogli verjeti, ko pride dne 26. sttšca iz Ljubljane od škofijstva telegram: »gospod župnik Kukelj tu umrl«. Saj smo jih še videli zjutraj v spovedniei, tnaše-vati in sv. obhajilo deliti. Izgubili smo veliko z gospodom svetnikom. Bili so vzgleden duhovnik, vnet pridigar in spovednik, vneti pa tudi za lepoto hiše božje, to priča lepa vzorna cerkvena oprava. Pa tudi v političnem oziru so bili mož na svojem mestu. Imeli so dobro urejeno kmetijo, katera je bila zraven dušnega pastirstva njih največje veselje. Kako priljubljeni in spoštovani so bili ranjki med farani. se je pokazalo že takoj v s >boto, 28. sušča, ko so jih njih dobri farani v veličastnem sprevodu spremili iz Kranja v Šenčur. Posebno pa se je pokazala ljubezen in vdanost do njih v nedeljo, 29. svečana popoldne, ko smo jih spremili k večnemu počitku v velikanskem sprevodu. Pri tem veličastnem sprevodu so bila zastopana vsa šenčurska društva. Ko so veleč. gosp. dekan iz Kranja, Anton Koblar,
blagoslovili rakev, je društveni pevski zbor zapel v slovo »Oj spavaj sladko srce drago«. V cerkvi so gospod dekan imeli krasen govor rajnkemu v slovo. Gospodov duhovnikov je bilo 38. Ob grobu jim je zapel društveni pevski zbor v slovo še dve ginljivi žalostinki. Ljudje so rekli, da taccga imenitnega pogreba še ni bilo v šenčurski fari ali pa še kje drugod nc. Počivaj v miru, blaga duša in uživaj plačilo, ki si ga zaslužila! — Želimo pa tudi kmalu naslednika !
g Iz Mošenj. Misel o mostu črez naš jarek je lepa, umestna, nikakor pa ni nova. Ze več desetletij se misli na to, kako bi se mogli ogniti nevarni poti po jarku. Tedaj, ko so obdelovali kamenje za podstavek novi cerkvi na Hrezji, se je dotični gramoz dovaža! na pot proti jarku in se je resno mislilo na zgradbo lesenega mostu čezenj; pa prišlo jc drugače in lepi načrt je padel v »graben«. Sedanja pot po jarku z obeh strani je utrudljiva, nerodna, pozimi pa naravnost smrtno nevarna. Šolska mladina je p rimo rana dan za dnevom hoditi to pot, odrasli pa zlasti ob nedeljah in praznikih. — Ravno zaradi tega jarka je naša vas tako ločena od sveta in občinstvu tuja, dasi ima kaj prikupljivo, romantično lego ter dohod iz Radovljice prav pripraven in senčnat. Novi most bi privabil romarje in turiste k nam, si. planinskemu društvu pa priporočil, da se ugodno preuredi in ttgladi senčnati pešpot skozi gozd od okrajne ceste do Mošenj. Zato Mošnjani m sel o mostu veselo pozdravljamo in iskreno želimo, da bi skoro prišlo do zgradbe, zlasti zato, ker se nudi ravno sedaj tako lepa prilika, da pridemo do lepega, veličastnega mostu s primeroma prav majhnimi stroški. Čujemo namreč, da bi železje s škarpami in vsem delom vred stalo kakih 12.000 kron in je tudi upati kakih denarnih podpor v tej za vso občino prevažni zadevi.
Dolenjske novice
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Radeč pri Zidanem mostu. Obliuba dela dolg, zato obljubljeno in dolžno brž izpolnim. Gospod Lisjak rni je namreč naročil, naj izrazim v njegovem imenu »Domoljubu« prav prisrčno zahvalo za reklamo. Pravi, da ga hodijo zdaj tnnogobrojno obiskovat in ogledovat in da res plača za to vsak najmanj 20 vinarjev. M'slil je že obesiti kšeft na klin, ali kar iznenada mu pride pcmoč od tam, od koder jo je najmanj pričakoval. Prisrčna hvala torej »Domoljubu« v lisjakovem imenu! Pardon! Na zadnjem našem večernem sestanku nas je prosil, nai pustimo ime lisjak, naj mu raji rečemo »prostak«, akoravno je majhna šarža. »Vidite, dragi moj!,« nam pravi, »lisjak jc premeten in prevejan, in to o meni veste, da ne morete trditi, sicer bi me v »Narodnem domu« ne bili vjeli. Jaz sem popolnoma priprost in neuk človek; česar se lotim, vse mi izpod-leti; kamor vtaknem nos, povsod dobim krco po njem: zato pa pravim, da sem prostak, popolnoma priprost prostak. Le nekaj mi je na meni všeč, namreč moj trdni značaj, moje jekleno nemško-slovensko-liberalno-klerikal-na-mokraško srce. Zato me pa tudi vse ljubi in spoštuje. Ako danes kandidiram v cestni ali občinski odbor, okraj in občina bi si obliznila vseh pet, vseh deset in še več prstov, pa ne maram; kaj se bom vmešaval v take stvari, po katerih moje srce prav nič ne hrepeni in na katerih sama zavist in sovraštvo visi!« — »Ce se reš ne meniš za nobeno stvar,« mu ugovarja Lazarjev Vini, »kaj se pa preklaš po ' »Narodu«!« — »Saj vam rečem, da sem pro-
stak. Tako nerodno sem se lotil, da so na prvi pogled uganili mene in mojega kilavega pisa-ča. Niso še imeli časopisa v rokah, pa so že vedeli kdo in kai bo pisal. Piši me v uho vsa politika, od nie se ni še nik.do zredil. Ne Printern nikake take stvari več v roke, ko bi bogvekaj ne. Še v cerkev ne bom več hodil; dozdaj ste me videli redkokdaj, odzdaj pa še manj.« — »Prav govoriš,« potrdi Moresov Toncelj, »jaz sem tudi takih misli. Ne vem, kaj tako s iijo z novo ceikvijo; ko bi bilo po mojem, še ta je prevelika.« —Litrova gospa in glasni gospod grof Sentajte sporazumno ugovarjata. »Pustimo brezplodno besedičenje,« miri Lazarjev Vini. »povej nam raje, ti pri-prosti prostak, zakaj si pa agitiral na vse krip-1 Je zase in se vsiljeval za cestnega kandidata, ako se res ne meniš za nikako stvar.« — »Zato ravno pravim, da mi recite prostak,« se opravičuje ogovorjeni. »V resnici se zdim sam sebi tako neumen, kot da seni se skregal s pametjo. — »To si vsaj po pravici povedal,« dostavi zopet Vini neusmiljeno; »neumen si pa že tako, da te ne izmodri niti žalostna izkušnja. Osel se spodtakne ob kak kamen le enkrat: tebi pa ni zadosti spomina, ako se spodtakneš, ampak robantiš in proklinjaš, kaj je to, da se nisi nič pobil. Cemu neki šušmariš in sanjariš o županstvu? Zopet boš naletel! Misliš-li, da je le en naš tržan ali občan tako prismojen, da bi volil tebe Nemca.« — »Tako jo boš skupil, kakor oni nesrečni petek, 3. aprila, pri volitvah v cestni odbor, ko te je cel okraj potegnil za aprila,« povzame gospa Litrova, »in povrh še, kakor tvoj sosed, koji ima »ksela«, Id meče iz slovenske gostilne slovenske pevce, češ, da se poje pri njem le »taič«. Drug za drugim mtt obračajo zdaj hrbet.« — »Ako ste me že tako ugnali v kozji rog,« se uda gospod prostak, »bom pa kar na vsa usta povedal: samo še zdaj mislim poskusiti svojo srečo, ker mislim ,da se kdo Iožje oženi, če je fant in župan, kakor če je samo fant z naslovom »oče«, pa nič župan; pa mislim še zraven, gospoda moja, in vas prosim in od vas pričakujem, da me boste pri tem vsaj vi podpirali.« — »A tam te žuli čevelj!« zakriči gospod grof Sentajte. »Nekaj lisjaka tiči pa vendarle še v'tebi. Ali prijateljsko ti povem: niti iz te moke ne bo kruha; kriv si pa sam!« — »Kako to?« vprašuje g. prostak ves zbegan. »Kako to?« pomaga Toncelj, »ti ne veš tega? Predolg jezik imaš. tako je to! Ali ti je bilo treba vsakemu obesiti na nos, kako si v družbi kartal pred kakimi petimi leti na ongavi »mizi« in kako ste si svetili? Katera te bo pa marala, ko si tako nečeden, da to celo sam razbobnaš? In ta tvoj preklicani »mavšelj« vsak večer! Misliš, da je katera tako udarjena, da se bo tebi na ljubo tresla vsak dan in vsako uro, kdaj priderejo v hišo orožniki? Samo enkrat naj se mavšljarji malo sporečejo, pa bi bilo po tebi in po njej!« — »Sploh pa,« pretrga in konča gospod grof Sentajte s kričavim glasom, »kolikor tc poznamo in kakoršnega si se pokazal do zdaj, konstatiramo: oženi se po Veliki noči s fiasko ali z žensko masko, tak fant kakor si ti, bo slab mož, in tak mož kakor si ti, bo slab župan. Na nas se ti ni treba posebno zanašati : vendar če boljšega ne dobimo, boš pa ti zamašek — in lahko noč!«
d Iz Globeli pri Sodražici. Počasi se daleč pride, pravi pregovor. Tudi mi korakamo počasi z zgradbo dalje, a tem gotovejše spe-tno do cilja, ko nas podpirajo dobrodušno požrtvovalni dobrotniki. Upamo, da če bode tako vsa stvar napredovala, bode naša cerkvica vrh Sedla slovesno blagoslovljena v poletju. Darovi za cerkvico, katera je razen cerkvenega stropa in 3 m zvonika, sezidana, prihajajo vedno od dobrotnih ljudi. Tudi za zvonove smo nabrali precejšnjo svoto denarja, a
čakati moramo še, da borno zmogli za dva zvonova; prihitite, bližnji in daljni, da nam pomagate do izvršitve. Izmed darov smo dobili od našega prepožrtvovalnega preč. gosp škof. svetnika in župnika v pokoju Baltazarja Bartola zopet krasen dar, prekrasen kelih, pa-teno in aitami križ. katero je izdelal g. Ivan Kregar; delo hvali umetnika. Tudi Missale imamo; daroval ga je preč. gospod župnik Krumpestar in zraven še svoto denarja za napravo zvonov. Preskrbljeni smo tudi, da ne bo stolpno zidovjc prazno, ampak bo ura to-varišica zvonovom. Daroval je uro preč. g. župni upravitelj na Gori, ki nam je tudi obljubil, da jo uredi sam. Saj je znan kot izvrsten strokovnjak in mehanik. Izmed naših preč. gg. so darovali za zvonove preč. pr. župnik iz Poljan in preč. g. župnik iz Velesovega precejšnje svote denarja. Tudi za darove, nabrane med farani sledečih župnij, se tem potom zahvaljujemo: gregorskim, poljanskim, ribniškim, gorniškim, loško-potoškim in bloškim, seveda tudi domačim sodraškim, ki nam stoje vedno ob strani ob vsaki sili. Darove je pošiljati na župni urad v Sodražici. Tem potom se zahvaljuje prav prisrčno stavbinski odbor vsem dobrotnikom, zlasti preč. duhovščini, in sveta Družina jim poplačaj stotero. — Stavb, odbor za zidavo cerkve sv. Družine.
d Iz Loškega potoka. Naš »Tabor« je priredil prejšnjo nedeljo predavanje. Qovoril je č. g. Bajec. Predaval je zanimivo snov o liberalizmu. Pokazal je program te struje in orisal njega pogubno delo na verskem in gospodarskem polju. Žalosten pogled m Francosko, kjer se ti kaže uničevanje vere in ropanje, preganjanje cerkve, to je cilj in delo liberalcev in njih bratcev framasonov na verskem poliu. In ta cilj imajo tudi drugi liberalci, naj bodo tu ali tam, tudi če so prijazni in nad mero ljubeznivi. Li ni vseh zavednih katoličanov sveta dolžnost boj takim strupenim sovražnikom in uničevalcem cerkve! Nadmerne obresti, odcruštvo, kmetskemu stanu toli pogubna borza, omejevanje svobodnega združevanja nižjih revnejših stanov, to je pa delo liberalcev na gospodarskem polju. Poslušalci so z zanimanjem sledili enournemu in poljudnemu govoru. »To je dobro, da se nam pove o liberalcih, vemo vsaj, pri čem da smo«, tako je izrazil eden navzočih svojo zadovoljnost nad govorom. Gospodu govorniku iskrena hvala in na svidenje! Pazili smo na znake liberalizma, ki so se prikazali že pri nas, no sedaj pa »pravijo«, da oni niso več liberalci. Prav! samo če je spreobrnitev sigurna in zanesljiva. Na bodrilo g. predsednika se je vpisalo do 20 novih članov. »Tabor«! le neustrašeno naprej na polju prave izobrazbe in jasnega poduka!
d Iz Črnomlja. O belokranjski železnici. Predpriprave že prav lepo napredujejo. V Črnomlju, Semiču in Metliki imajo inženirji svoje glavne postojanke. Izmerjena je že proga od Novega mesta mimo Uršnih sel in Lazov do Kumpmantla, kjer bo večja postaja. Predora tu ne bo nobenega. Ker pravi tir še ni določen, se meri od Kumpmantla proti Metliki in proti Črnomlju nad Petrovo vasjo, zraven cerkve v Rodinah, pod Stražnim vrhom po najlepših vinskih goricah do Dobličke gore, kjer bi se proga v 500—600 m dolgem predoru nazaj vrnila, ker bi bilo prenizko jo izpeljavah proti Dragovanji vasi. in nad Jelšev-nlkotn ter mimo Tuševega dola obrnila proti Črnomlju. Obe progi, od Kuinprnantla do Metlike in od ravnotam do Črnomlja, bi bili skoraj jednako dolgi; torej pride v poštev le daljava od Črnomlja mimo Gradaca do Metlike. Ker v zadnjem slučaju stranska proga od Metlike do Črnomlja odpade, ne bi bili stroški nič večji, še celo baje manjši. Razlika je torej ta, da bi bila potem glavna proga za kakih 10 do 15 kilometrov daljša, kar je gotovo malen-
kost za daljavo 600 -700 kilometrov od Du-naja do Dalmacije. Ce nas Crnotualice vlada pusti na cedilu, nam res s samo stransko progo ne bo dosti pomagano. Metlika bo cvetela iu mi ne bomo dosti naprej prišli. Pa če tudi pustimo vso to zavidnost, saj se je treba pri tem tudi na drugo ozirati. Koliko premoga imamo v bližnji okolici in koliko lesa v i o-ljanski gori? Upajmo, da se nam naše nade uresničijo in v kratkem času vskliknemo: »Dočakali smo, kar smo si želeli!«
d Iz St. Janža. Izredno ugodno zimo smo imeli letos, kakor nalašč za rigolanje; sai je pa tudi zrigolanega precej v eliko. Vina imamo še, je izvrstna kapljica, pridite ponj. »Domo-Ijubovih« naročnikov je precej, a bilo bi jih lahko veliko več, ko bi se bolj zanimali za dobro berilo.
d Iz Fare pri Kostelu. Naša hranilnica in l»osojilnica jc imela skupnega prometa leta 1907 206.688 K 7 vin. Posluje četrto leto za župnije: Fara pri Kostelu in Banjaloka. — Novi poštni urad dobimo pri Fari po prizadevanju našega vrlega poslanca g. Jakliča. Iskrena hvala. Bog ga živi! — Tudi pri missino letos pri družbi sv. Mohorja lepo napredovali. In to gotovo zato, ker bode družba to leto izdala zopet molitvenik, in to kaže sledeče: lansko leto je bilo vseh udov v naši župniji 80, letos jih je pa 127. 88 jih je naročilo vezan molitvenik, torej več nego je bilo lansko leto vseh udov. Tako pri nas ljudstvo vsako leto v obilnem številu naroča vezan molitvenik. Gotovo malokje tako, primeroma s številom vseh udov. Naj bi skrbela družba sv. Mohorja za to, da izda vsako leto molitvenik, potem se ne bo krčilo število udov, ampak le večalo.
d Iz Toplic na Dolenjskem. Sv. misijon od 14. do 22. marca se ie sijajno, na splošno veselje in zadovoljnost obnesel. Vsak dan je bilo več poslušalcev ganljivih misijonskih govorov, vedno bolj je rasla gorečnost taranov, porabiti to ugodno priliko za zveličanje svoje duše. Obhajanih je bilo do 2500 ljudi, na prste bi jih lahko našteli mrzle duše, ki jih ni bilo blizo. Posebno veličasten je bil sklep. Cerkev je bila do zadnjega prostorčka napolnjena, dosti ljudi je moralo zunaj ostati, procesija je bila trikrat večja kot navadno. G. župnik so bili precej v začetku postavili sv. misijon pod varstvo presv. Srca Jezusovega in brezmadežne Device Marije, to varstvo se je res izkazalo nad vse ljubeznivo in mogočno. Pri procesiji se je prvikrat neslo novo bandero Marijine družbe s sliko Marije lurške in sv. Neže. Bandero je krasno izdelano in dekleta se ne morejo načuditi njegovi lepoti. Nekaj posebnega je to, da slike niso na platnu, ampak v žamet umetno všite. Platno se rado lomi, slike v mehkem žametu pa se brez škode zvijejo in spravijo. — Tudi to ie bilo nekaj posebnega. da so se med sv. misijonom dvakrat v Toplicah ustavili premilostni g. knezoškof. Bog daj stanovitnost v spreobrnjenju! Toliko molitve, kot zdaj se v farni cerkvi še ni storilo, odkar stoji. — Dne 29. marca je umrl g. Vaclav Telatko, rojen leta 1834. na Češkem. V eliko let je služil pri vojakih kot pek. Tudi v Toplicah je c. kr. kasarno preskrboval s pristnim komisom. Prijaznega poštenega Ceha je vse rado imelo. Tujci so radi šli k njemu na kavo, tako okusne kave in finega belega kruha ni bilo nikjer dobiti kakor pri njem. Med sv. misijonom ie obolel, prosil je, da ga naj pride spovedat eden g. misijonarjev. Naj sladko spava na bratski slovenski zemlji! — Dne 6. marca je šlo 16 mož naše občine pod vodstvom g. župnika k poslancu Šukljeju zaradi železnice. Obljubil je ves svoj vpliv v to obrniti, da dobimo postajo belokranjske železnice na Uršna sela. Meseca maja se bo to odlo-
čilo, ko Iki komisija vso črto obšla. Takrat naj se župani in drugi veljaki potegnejo za koristi svoje občine.
d Lipoglav. Za škodo, povzročeno po črvu, nam je po posredovanju naših vrlih poslancev vlada naklonila znatno podporo, za kar se vsem, ki so k temu pripomogli, na tem mestu prisrčno zahvaljujemo.
d Iz Polja nie pri dolenjskih Toplicah. Pie-tečeno nedeljo se je nam raz prižnice oznanilo, da pridejo naš prevzvišeni gospod knezoškof 18. marca v našo župnijo. In res so se v sredo popoldne ob treh kar natihem pripeljali in so takoj odšli v spovednico, kjer so pozno v noč, blizo do 10. ure spovedovali. Drugo jutro na sv. Jožeia dan, na vse rano ob 4. uri so bili žc zopet in sicer do 10. ure v spovednici. Ob ]0. uri so imeli prelep govor in potem sv. mašo. Popoldne po blagoslovu oh 3. uri podali so se zopet v spovednico ter tam vztrajali pozno v noč črez 9. uro. Ravno tako so bili tretji dan na vse zgodaj do 10. ure predpoldan v spovednici. Skoraj vsi verniki cele župnije so sv. spoved pri ljubem nad-pastirju opravili. V petek okoli poldne so nas milostljivi gospod zopet zapustili. Ker se jim pri njihovem odhodu nismo mogli dostojno zahvaliti, nai nam bo dovoljeno, da preljubemu vladiki tem potom našo prisrčno zahvalo za njihov trud in našo ponižno uJanost izjavimo. Itog nam ohrani in poživi še mnogo mnogo let krepkega in zdravega našega pre-Ijubljenega in milostljivega knezoškofa! — \ imenu cele župnije: Franc Fink, župan.
d St. Lovrenc ob Temenici. Človek bi skoro ne verjel, da ie mogoče tako lagati, kakor se laže pri nas o mlekarni. Ko ie začel odbor pretresava» misel, da bi se zidala nova mlekarna, planili so na to novico kakor gladili volkovi na poginjene živali in začeli po vsej okolici strašiti, koliko bodo ljudje morali plačevati. »Jaz sem bil zraven, ko so vzeli za mlekarno .30.000 K posojila«. Drugi je videl 60.000 K, tretji je pričal za 70.000 K- In vendar ni mlekarna vzela vinarja druzega posojila, kakor ga je imela že popred na hiši in svojem orodju. To se bo vse natančno povedalo ob računu mlekarne, ki se bo vršil cvetno nedeljo popoldne ob treh v kaplanijskih prostorih. Pridite zraven vsi. da se prepričate o dobrem poslovanju. Že zdaj pa lahko razodenemo, da je izpečala mlekarna prvo leto, ko ie bil tako težaven pričetek, 112.000 litrov mleka in izplačala udom za mleko čez 17.000 K. Zdaj ga imamo pa v treh mesecih že 58.000 litrov. Dobro so nam došli tudi sosedi na cvetno nedeljo, ki se hočejo o stanju mlekarne natančneje podučiti, O čistem dobičku bomo pa šele na občnem zboru natančnejše govorili. — Te laži nasprotnikov so tem bolj čudne, ko je v pravilih čisto jasno povedano, da ie vsak zraven deleža porok le za 30 K- če vse gre, more ud le 40 kron z deležem vred izgubiti. — Pretekli mesec smo začeli tudi kupčijo z jajci. Nekaterim se je ta kupčija zdela zelo sramotna in poniževalna. To so pač čudni ljudje. V gostilni sedeti cele dni. nerodnosti počenjati — to ni poniževalno. Toda revežem pomagati je sramotno! Nismo se menili za to. Začeli smo srčno in šlo je dobro. Že prvi mesec smo izplačali ljudem 744 K 84 vin. za jajca. Nekatere žene so dobile za ta mesec čez 30 K. Tako so dobili Anžurjevi iz Martinje vasi 30 K 64 vin., Stihovi 30 K 15 vin. Vsi ostali pa tudi prav znatne zneske. — Nai le lažejo, naj obrekujejo nasprotniki, mi bomo pa z delom pokazali, da nam ie res sreča revežev na srcu.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Iz Vrhpolja. Dne 2. aprila ob 7. uri zjutraj je blagoslovil g. kanonik in dekan vipavski nove orgije vrhpoljske župne cerkve. Nato ie bila pridiga. Govoril je gosp. župnik sla-l enski: Kakšne nauke za duhovno življenje nam dajejo orgije in zakaj jih sv. Cerkev blagoslavlja. Orgije ie naredila tvrdka Mayer iz hcldkircha na Predarlskem. Imajo deset spremenov. Kolavdator P. Hugolin Sattner jih je iako pohvalil. Po prid'gi je bila sv. maša, pri kateri so se oglasile nove orgije in peli vrli vrhpoljski pevci. Orgije stanejo nad 4000 K m so že plačane. Zato pa čast vrlemu g. župniku vrhpoliskemu in vneti niegovi čedi. Vrh-iioijcern pa častitamo, da imajo tako izboren inštrument v svoji cerkvi. Tvrdko Mayer pa z mirnim srcem lahko priporočamo.
n Občni zbor »Zveze« bo na belo nede-l.io ob 4. uri popoldne. Z občnim zborom bo združeno tudi predavanje. Torej bo vsa stvar iako zanimiva. Na noge torej zvezna društva. Pridite v polnem številu!
Postojnske novice.
u Tiskarski škrat nam je ponagajal v zadnjih postojnskih novicah. Iz učiteljev je napravil učiteljice. Oni stavek se mora torej pravilno glasiti: Zalilo nas je eno, da .ie tudi par učiteljev stalo ob potu in zaničljivo se czi-ralo po vrstah ljudi, ki so šli gledat igro.
n Liberalna izobrazba. Ali je »Notranjec« /l iKizabil na zadnje državnozborske volitve? Ali se še spominja, kako je neki njegov pristaš čutil, da so mu hlačice preveč? Ali ne ve več, kako je bil oni mož kaznovan, ker je delal iavno pohujšanje? Ce hoče, da opišemo takratno Dolesovo ravnanje, to lahko storimo! l'otem se bo videlo, katera izobrazba je Iniljša.
iz Logatca.
n »Rokovnlače«, veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih priredi na velikonočni ponedeljek »Izobraževalno društvo« v Dol. Logatcu, na kar že zdaj opozarjamo. Glavne \loge so v izbornih rokah. Zanimanje je za igro veliko. Domačini in sosedje, na svidenje i.a velikonočni ponedeljek pri »Rokovnjačih«!
n O rokovnjačih je predaval 22. marca t. I v gorenjelogaškem »Izobraževalnem društvu« društveni knjižničar Anton Urbas. Prav lepo nam je pred oči postavil rokovnjaško zalego in nam podal zanimivo sliko iz domače zgodovine. Poslušalci so z zanimanjem sledili prvemu nastopu vrlega mladeniča in občudovali njegovo pridnost in vnemo. — Tako je prav. Veselilo nas bo, če bomo še katerikrat imeli priliko poslušati koga iz svoje srede. Pogum velja! — Na cvetno nedeljo — če ne pride kaj vmes — bo predavanje v Dol. Logatcu, na belo nedeljo pa pride predavat član »Slov. dijaške zveze« visokošolec g. Puntar. Možje in mladeniči, udeležujte se pridno predavanj, ker pri njih vedno izveste kaj novega!
n Za novo faro v Dol. Logatcu je govorjenje zopet nekam utihnilo. Govorilo se je, da jo letošnje leto, ko obhajamo kar tri jubileje, prav gotovo dobimo. Potem bi bili mi v Dol, Logatcu res na konju! Nadejamo se in hrepenimo, pa je že tako: Iskrica ugasne vselej, predno se še dodobra razgori. Da bi le res ne bilo! !
n Smešen in zmešan se nam še nikdar ni ztiel tako občinski sluga iz Gor. Logatca, kakor ono nedeljo, ko je s svojega klicarskega trona pred farno cerkvijo iskal »Domoljubo-vega« dopisnika. Mož je menda mislil, da nosi dopisnik ime napisano na čelu. Namuzall smo
se mu; dopisnik, ki ie stal slugi tik pred nosom, pa ie dejal sam pri sebi tako-le:
Maček, če kašo rad bi nam pihal, pazi, da gobčka ne boš si oparil! — Kdo pa potem bi »štiince« pobiral, kdo nam potem bi s kainna klicaril?...
Kajne, hudo je, če »Domoljub« koga samo poboža, kai pa še, če ga uščipne ! ?
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hrenovic. Pretečeni ponedeljek se je imel odpeljati naš g. kapelan Matej Ahačič na previdevanje v Hruševje. Ravno so hoteli odriniti, pa se splašita konja, drvač po klancu proti trem ostrim vogalom v veliki ožini. Ob prvem se kar naenkrat voz prevrne, da padeta gospod in cerkvenik z voza, konji pa so leteli v divjem diru naprej. Sreča v nesreči je bila, da se nista oba ubila; ampak gospod kapelan se je pobil le po obrazu in si izpahnil roko, cerkvenik hruševski se je pa le lahko poškodoval na roki. Hvala Rogu, da se je tudi posrečilo gospodu zdravniku Kocmuthu vse zdravljenje.
n Nova Lurška kapelica v Studenem pri Pogojni. Bilo je dne 27. svečana 1858. V Lurdu na Francoskem se je že enajstič prikazala blažena Devica Marija pobožni Rernardki. Naročila ji je: »Pojdi povedat duhovnikom, naj tukaj postavijo kapelico!« Francoski narod je l)osliišal glas te nebeške prikazni; sezidal je na onem kraju ne samo kapelico, kakor je Marija želela, postavil Ji je veličatsno cerkev, ki je sedaj največja božja pot na svetu. Marija ni ostala dolžna za to Ji izkazano ljubezen. Na tisoče je že dobilo po priprošnji Lurške Matere božje čudovito telesno zdravje, koliko jih je ozdravila na duši! To Njeno delo usmiljenja se še vedno nadaljuje. V spomin na to čudovito prikazovanje Matere božje v Lurdu, v znamenje naše ljubezni do Marije hočemo tudi mi v naši župniji postaviti novo kapelo Lurške Matere božje. Proračunjena je na 1500 kron. Vse te svote sami ne moremo pokriti, ker ima naša župnija večinoma bolj revne prebivalce; storili bomo svoje, vendar nam bo še veliko manjkalo. Zato se obračamo s ponižno prošnjo do Vas. da nam priskočite na pomoč. Hvaležni bomo za vsak najmanjši dar, še bolj za večje darove. Za vse dobrotnike se bo brala letos vsak mesec sv. maša. vsak mesec hočemo eno uro moliti pred presv. Rešnjim Telesom, da Vam ljubi Jezus in Njegova brezmadežna Mati Marija vse to tisočerr.o povrneta! Ta dar, ki ga boste dali v čast Lurški Materi božji bo tudi nekoliko pripomogel k onemu ključu, s katerim Vam bo Marija odprla vrata v nebeško kraljestvo, saj se Ona imenuje in je tudi »vrata nebeška«. Darove sprejema blagajnik: Dom. Janež, župnik. — Odbor za zidanje Lurške kapele v Studenem pri Postojni, dne 24. sušca 1908. Frančišek Simšič, predsednik. Mirko Fegič, nadučitelj, tajnik. Dom. Janež, župnik, blagajnik. Odborniki: Fr. Furiali, Fr. Ostanek, Iv. Rajec, Fr. Štrukelj, Fr. Brezec, Jož. Kobal, F. Križman, Iv. Brenčič, Iv. Jurca, Iv. Mrhar.
n Iz Loža. Ker se sumniči, kot bi bil jaz povzročitelj dopisa v »Domoljubu« /. dne 2. aprila t. 1. št. 14, izjavljam, da nimam podpisani nikake najmanjše zveze z dotičnim dopisom, kar naj blagovoli slav. uredništvo potrditi. V Ložu, dne 5. aprila 1908. Ivan Türk, posestnik in meščan. — Op. Uredništvo drage volje potrdi, da gosp. Ivan Türk ni pisal še nič za »Domoljuba«.
TOS*?
Iz raznih krajev.
Kahh-a, dne 24. marca 1908. — Cenjeni »Domoljub«, ki nam vsak teden prinašaš toliko novic — prijetnih in neprijetnih — iz naše mile slovenske domovine, sprejmi med svoje predale tudi naslednje vrstice iz dežsle palm ia piramid — iz starodavnega Egipta. Slovenci, sploh Slovenke, smo precej zastopani tukaj v tgiptu. Marsikatero dekle se napoti tu sem črez Sredozemsko morje v sladki nadi, da si tukaj prisluži s svojo pridnostjo in marljivostjo toliko, da bo mogla stopiti v premožnejšo hišo za nevesto; marsikatera že omožena ženica se s solzami v očeh poslovi od svoje dece, včasih šele od par tednov starega deteta in od ljubega moža in gre služit »v Aleksa:idri-jo« (tako pravijo), da s svojimi rokami reši hišo dolgov in propada. In več ali manj je prišla vsaka ali pa vsaj večina od njih, kakor jim je bila pač sreča naklonjena, do zaželjenega cilja. A ne le ženske, v zadnjem času se je začelo vabiti tudi moške Slovence, posebno mlado inteligenco, naj pride v Egipet, kjer jo čaka sijajna bodočnost. Reklo se: kar je Severna Amerika za delavce z rokami, to je Egipet za delavce z glavo. O plači se je povedalo dvakrat, tudi trikrat več, kakor je v istini. A ni vse zlato, kar se sveti! Kdor pametno živi in je varčen, si ravno tako lahko in še lažje prihrani v Evropi, kakor v Egiptu ali pa v Ameriki. Pisec teh vrstic ni gotovo sam, ki je šel na limanice onim neresničnim podatkom !
Posebno sedaj v času denarne krize, je tukaj v Egiptu precej slabo. In nerazumljivo je; da se nobeden tukajšnjih Slovencev, katerim je baje toliko ležeče do blagostanja slovenske naselbine v Egiptu, ni ganil in razposlal po slovenskih časopisih oglasov, v katerih bi pojasnil sedanji žalostni in kritični položaj Egipta. Zakaj so to storili naši domoljubi v Ameriki? Povsod smo čitali svarilne glasove: »Ne v Ameriko!« Na mestu bi bilo takrat, da bi se zaklicalo našim dekletom: »Ne v Egipet, tam ni sedaj za vas kruha!« Na splošno rečeno, tukaj v Kahiri vlada sedaj beda in revščina. Človeka srce boli. ko vidi toliko za-pričetih stavb in podjetij, a so sedaj brez delavcev; nekatere tovarne so zaprte. Trgovci in trgovski pomočniki — kolikor jih je še v službi — stojijo na pragu prodajalnic s pre-križanimi rokami. Po bankah in pisarnah, iz-jemši nekaterih, sedijo uradniki brez dela in si z igro preganjajo čas. Ni dolgo, oakar je vlada odpustila iz službe čez 35 % (reci: petintrideset odstotkov) delavcev. Vse toži in tarna. Pač pa ie sodnija za civilno-pravdne stvari preobložena z delom. Ne more naprej, preveč ima dela vsled konkurzov iri banke-rotov.
Družine, ki so imele prej po več služkinj, držijo sedaj po jedno; one pa, ki so imele poprej po jedno ali dve, nimajo sedaj nobene. S kom jih plačati? Ni dela, ni zaslužka, ni denarja! Ponesrečena igra na borzi je spravila marsikaterega milijonarja v največjo stisko in potrebo. V Kahiri, o Aleksandrih mi ni znano, srečuješ na ulici inteligentne može, ki so včeraj kakor trgovci, bankirji, uradniki itd. pre-širno sedeli po svojih uradih in si kopičili svoje bogastvo z ogromnimi dohodki od svojih podjetij, plač itd. in še z ogromnejšimi dobitki na borzi; a danes gledajo kakor bi te prosili za milodar. Uradnik, trgovski pomočnik i. dr. si ni v svesti, da ga jutri vsled pomanjkanja dela kar meni nič tebi nič in brez vsake poprejšnje odpovedi ne odpustč iz službe. Ne eden, na stotine takih slučajev se šteje. Dan na dan se množi število onih, ki so brez dela. Pristojni konzulati jih vsled postopanja in prosjačenja odpošiljajo v domovino. V ulici Mousky, t. i.
v ulici prodajalnic in bazarjev, kier je navadno največji promet, da se človek ne more ogniti človeku, kočija kočiji, je seuaj vse tako klavrno in leno; trgovci, zlasti pa manjši, stoje brez vsacega opravka.
Na tisoče anierikanskih bogatašev, ki so druga leta prezimili po tukajšnjih hotelih in vilah in so puščali v Egiptu svoje tisočake da ne rečeni milijone, je letos vsled krize v Ameriki izostalo in ž njuni seveda tudi milijoni dolarjev. Vsled tega se je tukajšnja kriza še pomnožila. - In kdor bi mislil, da ne trpi naša naselbina pod tem udarcem, bi se jaKo motil Vsi več ali mani! Koliko deklet je v Kahiri brez službe! Dva dni v službi, tri dni ne' Družine ne morejo plačevati niti lastnega stanovanja, kako potem služkinje. A brez s uz-be biti pri taki draginji pomeni: zapravljati svoj p: prejšnii prihranek. In ni težko uganiti, na katero pot bi zašle take nesrečmce, ko hi ne bilo tukaj nekoliko požrtvovalnih slovenskih ženic, pri katerih dobivajo hrano in stanovanje. — Slovenska naselbina v Kahiri je bila dosedaj brez vsacega vodstva. Dosedanji duhovnik č. o. Luka i cržič se ie kaj malo brigal — menda vsled svoje bolehavosti — za naše zasebno življenje. Opravljal je le svojo dolžnost v cerkvi. Kaj več upamo od novo-došlega č. o. Evgena Staneta iz Ljubljane. Od tega moža upamo, da ho posnemal vzgled slovenskega kolega č. g. B. v Aleksandriji 111 da bo delal na to. da se v Kahiri združimo z rojaki in rojakinjami iz Alcksandrije. kar bo gotovo velik korak v procvit in dobrobit naše naselbine. Torej z združenimi močmi ! --Od 22. do 29. marca so vodili novodošli č. o. Stauet duhovne vaje v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Jožeia. V obilnem številu smo se udeleževali teh vaj. Sicer osamljeni in zapuščeni. a vendar verujoči in upajoči smo peli pri blagoslovu: »Marija, k Tebi, uboge reve — Mi zapuščeni vpijemo« itd. — Za danes dovolj, prihodnjič več! Slovenski rojak.
Iz Csaki (iorbe na Erdeljskem. Sprejmi dragi »Domoljub«, v en kotiček svojih predalov par vrstic od nas kranjskih Hrvatarjev, tako nas vsak nazivlje. ako ravno smo na Erdeljskem. Najprej poedravljamo vse zavedne volivce S. L. S., ker ste tako mogočno pokazali pri deželnozborskih volitvah svoje prepričanje. Tudi tni kličemo živela S. L. S.! Ziti«* smo imeli precej trdo. snega in mraza dovolj, posebno se je odlikoval mesec svečan z mrazom in snegom. Ko pa je nastopil sušeč, je vreme postalo južno. 3. marca zvečer je bila pa strašna noč. Bliskalo se ic nepretrgoma, treskalo, strašni vihar je podiral debele hraste in bukve, vmes smo čutili tudi močen potres in strašno bučanje. Mislili smo. da bo konec sveta. Precej drugi dan smo zvedeli, da eno uro od nas, blizu vasi Tjetiš. je pustil potres grozne posledice. Pisatelj teh vrstic sem na svoje oči videl te strašne razvaline. Okoli šest iohov rodovitnega polja je popolnoma vničeno, sein-intie je zemlja odprta 10—15 metrov globoko Kjer je bila poprej lepa ravna lega, se vidiic» zdaj globoka brezna med razpokanimi skalami. Četrt ure na okoli teh razvalin, je zeinljq vsa razpokana, semintie več ali manj odrta da se ljudje bojijo s živino blizo. H koncu naj še omenim, da smo na praznik sv. Jožefa zložili za sveto mašo, ker v tej deželi ne praznujejo tega lepega praznika. A mi nismo hoteli biti omenjeni daii brez službe božje. Lepo ie bilo videti, ko smo se je raztin varhov vsi udeležili. Neki star mož mi je rekel: 2c hodim čez petdeset zim po šumah. pa da bi nas samih Kranjcev bilo toliko v cerkvi, nisem še nikoli videl. Dragi moji sotrpini, tako bi lahko vsako nedeljo storili, ker je tako biizo naša cerkev Izjeme so le tam, kjer ni blizo katoliške cer«
kve Pozdrav vsem bravcem »Doinoljubo, vini« Tebi pa dragi »Domoljub, obilo naročnikov želi več fantov starotrške m sv. Uda občine. Notranjsko, vsi zvesti somišljeniki i> L. S. Anton Lavrič. delavski nadglednik. doma iz Oore pri Sodražici (Dolenjsko).
Alkohol in izseljeništvo.
n.
»Amerikanarja« je lahko od daleč spoznati med našimi domačini: zabuhel rdeč obraz, dostikrat narasel trebuh in gosposka suknja. In od blizu in daleč prihajajo znanci povpraševat, kako je v Ameriki. Amerikanar zapali cigaro. postavi sc široko, pogladi brado ali trebuh. pa začne bahato pripovedovati o dobrem zaslužku, delu, o ameriškem pivu. o mesu, o salonih itd.
»Saj ti se tudi pozna«, pristavi nek znanec, »ali doma ne bo tega«. Iu poslušalci si slikajo v domišljiji res nekako obljubljeno deželo. Kaj je lepše našemu človeku kot »dobro jesti, dobro piti, malo delati«, a da jc to res, vidijo na došlein Amerikanaijii. In neka tajna želja in zvedavost vleče vse tja.
Amerikanar se ne more privaditi na prejšnjo domačo hrano mnogo stori umišljenost in gizdavost — najbolj se inu pa toži po ameriškem pivu. Domače delo mu tudi ne gre kaj od rok; posebno hudo se mu zdi, da ie v Ameriki delal po osem ur na dan. potem je bil prost Kot ptica; šel je s prijatelji v »laon« in pil, dokler je hotel in kolikor je hotel; sedaj pa delaj in skrbi cel dan, dolgo v noč, pa še v nedeljo in praznik nimaš za pol litra vina; ali če vendar enkrat ostaneš v gostilni, te žena zmerja in pride po te.
In ne preteče pol leta. ko začne z glavo majati in misliti, kako bi se dalo nazaj priti. — Le je pa v takih okoliščinah, da ne more nikakor nazaj, sanja vedno o obljubljeni Ameriki in ti tka k čut nezadovoljnosti ga veže na domačo grudo in rodno družino ... S svojim mikavnim pripovedovanjem pa jih odpravi mnogo mnogo, zlasti mlajših v »obljubljeno deželo«.
(Dalje prih.)
Narodno gospodarstvo
I. živinorejska razstava v Selcih.
To vam je lilo kakor iz škafa 4. oktobra 1907. Same kisle in puste obraze si videl to jutro v Selcih. »Ne bo nič z razstavo.« so rekli nekateri. »Preložimo jo « so nasvetovali drugi. Kaj stno hoteli, dežju se nismo marali udati. posebno ko je prihitela premovalna komisija in mengiška godba, ki nam je v trenutku nabrusila pete, da smo jo udrli za njo na razstavni prostor.
Zmne so prignali zadružniki in ne-zadruzniki prav lepo število iz cele doline vendar smelo trdim, da bi jo še enkrat toliko ob ugodnem vremenu.
Dvoje se mi zdi posebno važno pri tej razstavi. I. pouk in 2. navdušenje.
Prvi poučni štiridnevni tečaj smo imel. v Selcih leta 1906 po zimi. Koliko so gospodarji in gospodinje pri tem po-
učnem tečaju pridobili, ve le tisti, ki je poznal razmere preje in sedaj. Da prekašajo sedaj mnogi gospodarji vzorne živinorejce na Solnograškem in Tirolskem glede snage pri živini in v hlevih, trdim po vsej pravici kot očividec. Dvakratno krmljenje so vpeljali že mnogi in vsakdo je s tem jako zadovoljen. Hleve so nekateri preuredili uprav vzorno. lJrepričanje o koristi gnojnih jam je že splošno prodrlo in marsikateri gospodar je v jeseni pokazal s prstom na krasne poljske pridelke, katerim je gnojil le z gnojnico, kaj šele mrva! Napajanje telet z napajalniki napreduje očividno od dne do dne. Pravilna odreja telet nam kaže krasne uspehe.
Krona temu poučnemu tečaju pa je bila v jeseni prva živinorejska razstava čistega pinegavskega plemena.
Raznovrstne napake in prednosti pri mladi in odrasli govedi nam je kazala in razlagala komisija. Kako pazno, vkljub najhujšemu nalivu, so sledili gospodarji in gospodinje nasvetom in opazkam komisije, ki jc bila pri odbiri govedi za premije zelo natančna.
Kar smo slišali preje v šoli pri poučnem tečaju, to smo videli sedaj na lastne oči. Zato svetujem to-le: Kjerkoli ste imeli kmetje poučni tečaj, glejte, da priredite kmalu na to tudi živinorejsko razstavo, kajti poučni tečaj je za ušesa, razstava za oči in roko! Cim več razstav, tem večje zanimanje in napredek.
Dunajska vlada, razni deželni odbori tirolski, solnograški, koroški itd. poraz-dele leto za letom znatne vsote za prireditev takih razstav in poglejmo živinorejo tam in pri nas!
Omeniti moram prav pohvalno, da so prihiteli mnogi kmetje po štiri, pet. šest do sedem ur daleč na našo razstavo, na pr. Horjulci. ki so kmalu potem osnovali enako zadrugo. Nekoliko zanimanja in požrtvovalnosti je treba, pa gre. V Svico, na Pincgavsko, na Dansko naš kmet ne more, lahko pa obišče domače razstave, ogleda domače vzorne hleve in knjigovodstvo. Kako lahko bi se priredila velika razstava prvo leto na Gorenjskem, drugo na Dolenjskem, tretje na Notranjskem s pomočjo države, dežele in živinorejskih zadrug! Treba je le dobre volje in zavesti; kmet je steber dežele in države!

Postrežba toóna!	Nizke cene I
Prlporoiatn gg> Čevljarjem In p. t. oMlnitvu
,voi° trgovino ae usnjem
novo
ÒMljaPtklmi potreb-
•cinami v Ljubljani sv. Patra
oasta 2, nasproti cerkve frančiškanov.
lZ.Ä£om- d* 1 dobrlm bl»e°<n In i'i'klml cenami zadovoljim vte c. odjemalce in proslm ob.lnega oblika.
2844 52-10
K. A. Kregar.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahteva Ite v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
»Vsak dan tri žlice.« Bolnik pogleda recept in vzdihne: »Ko bi bil vedel, da žlice pomagajo, spraznil bi bil že ves žličnik.«
Slabosti
telesne ali vsled bolezni, hitro zdravi
Scott-ova emulzija.
Scottova emulzija se lahko označi za čisto redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno lahko prebavna in slastna —
Tudi najbolj izbirčen bolnik se hitro navadi na Scotta in celo najbolj oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč.
Prilli» It • lo znamko - ribičem - kot po-roitvenlm znakom
•• SCOTT-n» Milo.
CtDi litimi iteklulel 8 I 50 t Dobi M v vich lekarnah.
Dober odgovor. V železniškem ku-peju je med drugimi popotniki sedel tudi nek duhovnik mirno v svojem kotu. Mlad liberalen gospod ga je ves čas zbadal postrani. a duhovnik ni odgovoril ničesar. Končno vpraša liberalni gospod norčuje sc: »Častiti gospod, kaj pa naj storim, da zapišem svojo dušo hudiču? Treba mi jc denarja?« — »Hudič je zelo pameten, gospod, on ne da nobenega krajcarja za tako reč. ki jo lahko dobi zastonj,« odvrne duhovnik mirno.
tlč«oee za č«i>ljer5Ko obrt
poštenih starišev sprejme takoj lnan Lukanòiò, Godeiič, p. Skofjaloka.	839 3-1
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubljana, 6. aprila.
Pšenica domača.....23.—
Rž..........19,—
Oves.........17.—
Ajda, črna.......19.—
Ajda, siva.......18.50
Proso, rumeno......17.—
Proso, belo.......18.—
Ječmen........16.—
Fižol, rdeč.......18.—19.—
Fižol, koks.......18 —
Fižol, mandatoti.....14.—
Iz modernega zakona. Soproga: »V meni vse vrč!« — Soprog: »O. kako srečna si, jaz pa moram vživati surove cmoke.«___
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Oradec, 4. aprila: 41, 9, 88, 70, 89. Dunaj, 4. aprila: 19, 43, 7, 1, 4.
Vabilo
k
občnemu zboru
Odbor za preddela gradbe železniške proge Škofjaloka - Železniki vabi najvljudneje vse častite p. n. čiane odbora in vse, ki se za to gradbo zanimajo na občni zbor. ki bo na cvetno nedeljo, dne 12. aprila 19(8 popoldan ot> 3. uri v prostorih qostilte gosp. Thaler-ja v Železnikih.
Dnevni red:
1 Poročilo o dosedanjem delovanju.
2.	Posvetovanje in sklepanje o nadaljnih korakih, posebno glede sestave posebnega načrta in o sredstvih.
3.	Volitev načelnigtva in sicer načelnika, namestnika in blagajnika.
4.	Eventualni predlogi.
Olede na važnost položaja se prosi za obilo udeležbo	833
Za odbor:
Karol »itez Strahl
t. £ namestn. načelnik.
C 826 1-1 1
Toro] ozdravi
«Mir.-
val-vanmki aparat
Izumljen od imrr. rrot. dr. Sanden, ki učinkuje pri apečrm ilofoko na naravnost čudovit način Ozdravi protin, revmailzem, neuralgljo in uč nku|e proti nervoznostl, bledici, hlpo-hondrip, astmi, hripavosti, krču, kotnim boleznim, želo-dlčnlm boleznim, Inlluencl, kail|u. šumenju po uSesih,
flavobolu. zobobolu 1 t. d.
Jporaba člslo prlprosta — Cena kompletnega aparat« z navodilom je IOK. Razpošilja
M Felth Nacht., Dunaj VI,
Marlahilferstrafie 45
N TJ QT
¥ "a -T
a š e lj^
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček p pi sta i 30 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
t zavoj 40 vinarjev. Edina Izdelovalulca :
: Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če ae polije
80 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani : Lekarna .pri zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji.
a	o- r
I	O 5
u,	O N*
e	S e
0)
Premeten deček: Gospod: «Zakaj se jočeš. fantek?« — Deček: »Zgubil sem dva krajcarja, zdaj bom pa tepen.« — Gospod (da mu desetico): «Zakaj pa še jočeš?« — Deček: »Sedaj bi lahko imel dvanajst krajcarjev. če ne bi zgubil dveh.«
Naši otroci. »Kaj si pa ti dobila za liožič, Marička?« — »Kaj, punčko; jo bom pač spravila, da se bo enkrat moj otrok igral ž njo.«
Siro/iit
Radi izbornega okusa ga tudi otroci radi uživajo.
Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
ireipltijej« Slralia „Rtahe" Havllal prataatrjl \m riravalkl. Si roll« Izboljikj« tok tor pospešuj« redllntrt teles«.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno. lavimi zavoj „Roche".
F. Hoffmann-La Roch« A Co.
Basel in Dunaj lll/l, Neulinggasse 11.
»Hoehè
Dobi se na zdravn. predpis * lekarnah à K 4 — steklenica-

lluatr. brošure H II. o

« Na|fe*IJll (ilkl l<*rl
Cen posteljno perje!
1 kg air «g« dobro
•kA«n« K fr-, boiacca 114». 1 M Mi»,
K 1*00, pohlilcrR 5 K 10 ». 1 lš prt» Dat«, ■nein«-Mlege, IM-Hcneffa K 6 40, K »•—. Pri ■ aratila S k|
l«pt«Tljeie pMtelja, predoreega Selega, rndetege
rtlatevega aU raa>tak.il>(> nanklnrs, I pernic« 170 ca «•Ira, |{| aa «Iraka, s «o»tm sl»Tm trpatnia per|M 1«!,. R.I. p ab aall» airi» peilem 12 K, 14.« •alila alala «akon K 14 -, « "t1«'*1« » «■ M aa ilr«h (tU, K > 40, tf 4-. P.«»« pa pon«tf. K II - daNa frank«.	»«« »•"■'•
baiai «aral|<aa, bla» aa mmc trank« naia) I« «raa daaar ia «eprtmerao Bla»«. .
J. BEB1SCB, Deienlce 71, innovo, Certo.
■	2729 10-5
Pozor! Öitaj! Pozor!
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevlh, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, uspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-r Ica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od-
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu it. 65. (Slavonija).
Cena stekleni M »In. Dobl»a le » lekarnah aH direktno »?®»1e K1W (J steklenici) Iranko nrtldlnl Udrto-
»alnld Vo.tfibnl-orl l.karnl/ Pr.gn-K.rolinln do,.
Zaloga: Lekarne H. Mardetschllger, Ljublana, JurflJe» trg. B3~ Poior prid ponnr«|«n)l I	r> ,
V juino-nemftki predilnici
lep, dobro katoliški kraj, dobi dalo
več rodbin.
Dobra plača, cena zdrava stanovanja so na razpolago. Dobre Jole v kraju. Sellini stroški se dajo predujemno In vračujejo po dogovoru. Prijave z navedbo za delo sposobnih oseb pod šifro „8. J. 2650» na Rudolf Moaae, Augaburg, Ba-varsko.	77y' 3_j
Tovorno zo poljske In Indurir, železnice
m. Kris * Co.
Tovarna za železniški materijal
il aormalnotirne stične železnice.
Puna] I. Biberstrasse 9
Praga, Lvov, Brno, Budapešta.
827
Skozi 14 let preizkuleno 166
Rlaino uopno
dobite najceneje pri Mihaal Barthal I Co. Dunaj X/3.
Zopet lepa prilika.
Goatilna z «rtom aa odda « najem
od t. maja naprej pri veliki cesti blizu farne cerkve Šmarje In blizo kolodvora Šmarje-Sap. Več se izve pri Ivanu Zajao, Smarje-Sap	835
Pozor!
Pozor I
Prani rumeni (ebollii VOSßK
se kupi v vsakej meri. Ponudbe z vzorcem je poslati na tvrdko. C. F. Schubort, Grodoo, Murplatz I0-I2. 681 5-1
Nove velikocvetne
begovtije
3 letne čebuljice, 20 krasnih vrst, enost. in polne, cveti do 20 cm premera, teiko ločljive od vrtnic in kamelij, v 7 glavnih baivah po 10-60 vin. — Glokainija 16 barv à 30 v. Preaimn« grmiòi 50 bogato cvetočih vrst à 20 vin. Iglaato dravja 10 vrst K 2-50. Nove teje vzpenjajoCe vrtnica 3letne a 60 vin. Višnjeve gladio!., vzpenj. raatlina, bele in rumene kale, kaaa, georaine. oelar. Boalja, lilija, .rum itd 20-30® X' V?e zanesljivo cvetoče za sobo in vrt. - Zahtevajte bogato Ilustr. cenik in navodilo brezplačno. «M «" 4.
JOSIP SUM, Potanatéin, Čaftko.
Kje je lisica?
Krepkéja dečka
nad 14 let starega, ki ima veselje do pakavake obrti in je poštenih starišev, se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji v uk v pekariji Lovro Suft-nik v Škof ji Loki.	802 3-1
OhronKov zdravogo m
želodca -
? ohranitvi, puoyeiavaa|n la V araraarl prebadanja tar odstranitvi na dietna* nprtla. PreiikuSeno ia Ubranih majboij-■h O oapetnih adravilnih adi skrbno aa-pravtyaao, tek abt^ajoCa in prabavfyutia po-ndiltii in lahko odvaJa|o4« domača adra-vflo, U ublaši in odstrani «nane nawiadka ne-aawraoeti, ala bo diete, prohlajeqja, in soprnafa aafftfa, a. pr. gorečico, napenjanja, ne«mane »«Milte kislin ter krče je dr. *o— bmimam aa Man.« te lekarne & FRAGNERJA v PRAOL
Svarilo i -mm *
▼O dali «mbalata linaio poetarlo deponovano var-atraao «namko.
m™ imSmTi vTitii
t.kk. draraega 4*ba»tte«e
a<pr/ Črnem orla" mmtmm t Mali llraaa, ogel Nerade ve al. 203.
Pa pal« ra>p«Mt|a aa rsak daa.
• R, pel ataklaalaa I R.
'"«>■* Hardataebllfer, J. Mayr. »I7S
Ribarsko orodje
na debelo in na drobno izdeluje in pošilja najceneje prva avstrijska tovarna za ribarsko 0r°Ae	Leitmar, Waidhofen
a./d. Ybbs. Zaloga angl. in . ameriških izdelkov. Ceniki zastonj.	"728 5-1
Potar, kmetic In Inn tje I v moli lekarnllkl prskal, kal.ro Ilario! em It ì5 Iti. it mi |t oo-irtCllo, iJaaome izneltl srtdilvo sa raet brk In la*, proli Izpe-danlu Iti In » odstranita*
RrItila (luskin) na «lavi, to js apllor II. I. Ceni (Iranko ne vaako pollo): 1 lončlf 3 K Wv-2 lončka 5 K Prosim da ae ns roti samo od mene. Naalov |e : P Jurlèlf, lekarnar v Pakrscu H. 65. Slavonija Denar se poills nsprel ali s poitnlm povzetlem 3729 to—1
Samo Bdni
Havrc New-York
Fraiootka prakomorika družba. Odpotuje « Iz Ljubijaae «aak torak. Voza« listo In pojasalla da|e samo
Ed. šmarda
ubi. konc. potovalna pliarna Ljubi Jan«, Dunajska oaata št. IS, nasproti zna~e gostilne pri „Figoveu".	1878 26 <J
Kdor hoče dobro domačo pijačo
narediti, dobi se najboljše in najcenejše pri
Franc Humljak 782 2-1
26.
Priložnostni nakup!
Namesto.....gld. 10--
samo ...... h I'75
30.000 komadov prodanih
stane lepa „Giuria" srebrna s plombo 36 urna anker-remontolrna žepna ura,
prima kolesje z lepim glaviz. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gld. 75 kr. 076
Dal|e ponulam pozlačeno, 36 urno. (»eleprlma švicarsko kolesje) remont, uro zlepo pozlačeno verlilco za aamo 2 50 gld. Zs vssko uro triletno pismeno jamstvo. — Po povzetju pollljs
Izvoz ur KOHANE Krakov it. 48.
Za MugaJaJofe deaar naša). Mnogi so aaročlli po drakrat.
Runpprt Olomuc m (23) m Morava
pošilja svetovnoznani pristni
olomuški kvargel
o
izbornl domači sirčki),
Ponudi v najboljši kakovosti od Olomuca (povzetje). - Št. II. 80 v., št. III. K 104. 51. IV. K 120, št. V. K 1 60 kopa (60 kosov). Zabojček za po-skušnjo polnih 5 kg franko na vsako pošto avstro-ogrsko K 4'30. Vsak poskus zagotovi zveste odjemalce.	837
20000 ostankov =
10-20 m dolgih, nejfineiélh, popolno brer napake, obeljeni, primerni za	najflne|io telaeno ali posteljno perilo
Rumburlka tkanina . ,.............po 24 kra|c.	meter
Cefìr za domato obleko, bluze, predpasnike, otroike obleke. Iz-
borns kakovost, lepi neinl vzorci............ '"'i	.	■
Tennla-llanela za turisi, srsjce In damske bluze, krasni vrord . , 18',	,	,
Oksford za srajce, pisani vzorci, perilno..........17",	.	.
Kanavna za posteljne prevleke, zajamč. parlino, gosta kakovost,
tlvshae barre. 80 cm Urok.............«24	.	.
120 ................35
Rjuh« brez ilvs, S m dolge, 150 cm Uroke.........90	,
Kuhinjske brisač«, iahov vzorec............ J J»	.	•
Brisače ta posodo, rdeCe karlrene............10	.	•
?kd2fi^s:v.:il: EMIL FUCHS, Nachod I.
Nsjmsnl se poillja 5 kg ta poskuinjo — ca «5 metrov. Nengslsloče se vzame radavol|s nazaj ; vzorci se prlloie le tavoju ta poskuinjo._815 1
Ako ka=
Vproialte svojega zdravnika mu
te sto hripavi, lasletoni ali nahodni, ako težko dihate la se ponoči potite, Je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali HalApi.Ja« lipo« medeni sirup (Rp. : Syr. thlllae 300 gr). Njegov učinek pri kaSJju, hripavosti, zasiezenju, teikl sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potegu itd. se splošno pri-«nava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 5 K, 3 steklenice franko 16 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga aa Avstro-Ogrsko : Lekarna pri »apostolu«. Budim» poèta, Joaefsriag 84/4*	2694 20-15
voda za lase edino gotovo
učinkujoče sredstvo pri pleil, Izpadanju las, luskinah ? LOVACRIN povzroči polno svltlo brado ter lase. Dobiva se v steklenicah po K S'—, 3 steklenice K 12--, 6 steklenic K 20 - v mnogih drogerijah, partumerijah In lekarnah monarhije sli naravnost pri	670 2—1
Foith aasl.,
DUNA] VII. Rlchtergasse Nr. 9.
Lira-kolesa
NiAUL y
I0BB0S®
Nalbftljie kolo sveU 1 Hedoseiao glada kakovosti ta Izpeljave.
IzVi.r materiial. li'no dele. ailno libka v><nja so «n»ki saaiake Lr»a. Jamstvo
8 leta. Nizke rene.
Carine prosto
od avstr. rsspoiilj. Zahtevajte kot bravec tega Usta lastonj nujno*. cenik. Zastopniki se iSfejo.
Rlhard Ladewig
M16 : Pranzi a u
Poatraeh »M
Hlapec h konjem
se sprejme na graščini Srebrniče pri Novem mestu. Isti mora biti okolu 30 let star, ter vesten in priden. Plača 20 kron na mesec. Natančneje pri graščaklnjl gosp Karolini Witscht, Srebrniče pri Ru-doifovem. (Dolenjsko.)	784 3-1
Dobroldoča samoprodaja
najstarejšega, v vseh kulturnih državah patentiranega In nad 20000 izvodih razširjenega po svoji zmoi-noatih absolutno nedoseinega
razpraševalnega aparata „Atom"
(češki izdelek)
za ročni in električni obrat se odda še za nekaj dežel solventnim tvrdkam. — Šef tvrdke Rihard Bäsch iz Prage se mudi v bližnjih dneh v Ljubljani v hotelu „Union", kamor naj se pošiljajo morebitna vprašanja,	834
Ravno dofclo sa praznike I 830 1
Svilnate in polsvilnate rute
najnovejše vrste v veliki izberi na debelo in na drobno po ugodni ceni se dobe v gvantnl trgovini pri
R. Miklauc, LJubljana
Stritarjeve (Spitalake) ulice fttev. B.
pri Škofu" v Ljubljani
» » i
Poga&arjev trg (sadni trg) v veliki mestni hiši.
Mizarskega učenca
IS—16 let starega, sprejme takoj Filip Lazar, mizar, Jasenioe, Oorenjsko.	824 3—i
V kuhinji in sobi
se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
Hm i
Njega Cistota je zajamčena s 25.000 K.
Trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
prlparofa i«a|« y«Htt« nI«g« itajraiaavrstnejllk klokukav, ti-lln4ro« In ftplt, kakor tudi naj-trpelnajllh Ur najflnejilh Čevljev,
(■fainifti >► t.'Hmenjam JVaUrt itf/i/o t	pa ce/n in
tv- rtt\si/ni*p. ti ixjti rny ve cl<rnsy
cSimo/i""i/07i ctclXa
v JJuAficiiiS y. t ivównsM» u/tcr-SV XirtiiHiri&ujl/lyn valu tkfo «rhrryt/us*,.
L
Istotam sprejmejo •• iotn ia ulna
IJivi zsstspsiiki.
KAŠLiUJOČIM •
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspeino
TH9M0NEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolaiuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju ttga sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kailju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po polti franko proti poSiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430 c. kr. dvom. zalagatelja 24—1 • 1 — Prag« III., ftt. 203 Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
^ - Pozor na Ima araditva, v* Izdalovatalja In na var-
atvano znamko.

Zastonj
2554
zahtevajte moj lluitrovanl cenik o urah, zlatnini, srebrninl Itd.
Dr. Heger, urar, Juvallr In gravar.
Oalck I. Kapuclnaka ul.4 (Slavon I
U Ameriko In Kanado
rajzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
Bližnji odhod i
Is Trsta: Panonija 14. aprila, Carpatija 28. aprila.
Altonija 5. maja. Iz Liverpools: Lusitania J5/4 in 16 5, Maure-
tanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odiasele, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Lechner v Gradeo po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani	337 i2_2
Josip Kordia
rama«, radele In btM »nT la'aa-
ISiìcJ*	I""? rrmh*' T,,h ml trav: Irav-
aualce, metane za .uho In mokro temilo, n.|bol|ia tava ta ilvlno In kon e, |<ien>k. rep., v„ ,r, . JT
Slin nk.°rnSrhh -."K kuhlni,!k)h »Ii« taeTl|.Mk
po nlzkib cenab _ Poèmim polom itvriuiejo .« naročil, lotno in aolldno

I. kraoj.ao podjatja ta aiaatne .t,k ■ aratro In .llkaol« aa ataklo
Aug. Agntale,
□■nsjaka ccala I3a, poitg,figove»
.« prlparata pr.6a.llil dabaaitial Ig p. a «lava. abclealva » n.pr.vo c.rkv.nlb akn.< tametulm.teklar.l.or, ,u .Hk.nena alekl. •tavbenlh del, napi .va nk.lrof, Ud. IU. -trn. Indi t ialiti ratllčno pnrcelan.k. Ia eteurae poi, i , namlz|« (a.tlln In ta-nbnlke, «»«U.««, okvire Itd pa na|nll|lfa cs o.b Narl.l, ceniki In proratuni nt « c<«.£ \=.nnj. mnngi rprltevala ta davr>-Ci-	.'..>-„ -1l.m.lr,n. t ogle« .
"iT 1» (0
Izdajatelj lo odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
5t. 15
Zahtevajte zastonj
in poltnlne prosto mo| veliki, bogato ilustrirani gUvii katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih srebrnih in zlatih ur In vseh vrat solidnih zlatnin „ srebrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih phpriv po izvirnih tovarniških oanah.
Niklasta remontoarka ... K Sistem Roskopf patentna ura , Švicarska, originalni sistem
Koskopf patent ■ . . , Registrirana .Adler Koskopf'
nikljasta remont, na sidro , Srebrna remontoarka .Gloria* kolesje, prosto .... Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov...............
Budilka............, 2-90
Kuhinjska ura........, 3..
Schwarzwaldska ura .... , 280 Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brej rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornlca za ure v Mostu
— Jan Konrad —= —
c. (n kr. dvorni dobavitelj v Mostu ftt. 93C Češko).
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
4-
*-»
7-
8-40
Osebni kredit sa
aradalke častnike, ačltelje Itd. bamostojul konzorciji ia hranilnic« <b prednjem« urtdniik draštvs • la|t|a po nal-zmernejilh pogojih tudi proti daljlim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Na-alovl konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njeraciYodstvu uradn. druatva, Dunaj, Wipp Uogerstrasse 2i. 24i» I
Kuverte s firmo,
-	■ pisma, ■ ■
-	račune Itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : Katoliška : tiskarna v Ljubljani.
Velika moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. Kune §
Ljubljana, Dvorn! tr$ it. 3
(na vogalu Židovske ulice)
Strokovnjaftka postrežba z
izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem praimatu označenih cenah.
t*
Naročila po meri ti čnn In prltoino dobro
»■ /U
J
«rt Hana. Čeika.
-----peetelja« perje I
*Jß a»» law. K »-M. bat|l« K ir-, ••'f-* «kabljaaa K W-, bala K a*-, anelnobela, kol pak mehko .kabli K to—. ■	«*-. Po«l|a Iraška pa pa-
»Mita Zamena dovol|en. proti po»r«lt»1 poitalne. Baaadlkt Sacbaal, Lobea b. IM
Tlakala .Katoliška Tlakama'