H LIST ZA TELESNO KULTURO e ; n# m Ljubljana - nedelja, 1. decembra 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII Izadaj* tiskovni svet •Polet« — Ore}a uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični uradnik Andrej Poniž — Rokopisov ne vra-•čamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — OredniMvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/HI, uprava: Miklošičeva gledalcev 1500. imela Sobota več od igre, igrala je bolj povezano in tehnično bolje od gostov. Napad, pa se, je Izgubljal v nepotrebnem kombiniranju v ■ kazenskem prostoru, premalo so streljali, večkrat pa jim je pot do vrat prekrižal odlični Istenič. Kljub premoči Sobote je malo manjkalo, da gostje niso zmagali. To bi se zgodilo, če ne bi sicer odlični - vratar napravil napake, ker je stal predaleč izven gola. To napako je izkoristil v 81. minuti Perič in rezultat izenačil. . -Za današnje srečanje .bi lahko rekli, da bi si Sobota zaslužila zmago, saj je prikazala eno najlepših iger in navdušila gledalce. Reči moramo, da smo od gostov pričakovali SOBOTA: Vrdujka, Sečko,. Horvat I, Sarotar, Zver, Perič, Novak, Pučko, Tkalčec, Maučec, Horvat II (Miloševič). . OLIMPIJA B: Istenič, Gugolj,. Godcev, Djordjev, Rotar, Velkavrh, Škufca, Škraba, Vukotič, Oblak, Kranjc. STRELCA: v 37. minuti. Škraba za Olimpijo in v 81.. Petič za Soboto. SODNIK Vodnik je sodil nezanesljivo. Gledalcev 600. F. Maučec Triglav: Vagaja, , Brezar, Scnk, :rman, Perkovič, Martinovič, ,Nor-č, Verbič, Gošte, Tigrica, Simno- - Sobota Olimpija B 1:1 (0:1) M. Sobota, 1. dec. — Današnje srečanje med rezervnim moštvom Olimpije in. Sobote je bilo zelo zanimivo in: lepo, čeprav je bilo odigrano na blatnem in težkem terenu.' • v začetku je Sobota ostro napad-ne bi bilo v vratih Olimpije odlič-la in bi lahko prišla v vodstvo, če nega Isteniča, ki je danes reševal tudi najnevarnejše napade. Po začetnem pritisku domačinov so se zbrali tudi gostje, ter izvedli več nevarnih protinapadov. V enem izmed teh je, uspelo Škrabi v 37. - minuti doseči vodstvo.-Za tem Je imela Sobota še nekaj: priložnosti za gol, 'ki jih napadalci niso znali izkoristiti, enkrat pa še je žoga odbila od vratnice. Tudi: v drugem, polčasu je Svoboda Celje I . 3:1 (2:1) Ljubljana, 1. dec. — v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja sta se v derby srečanju pomerila domača Svoboda in Celje, Izid tek- . me je namreč odločal o uvrstitvi v tem delu tekmovanja. Tekma je bila odigrana na težkem, blatnem in spolzkem igrišču. Zato. igra ni nudila posebnega užitka, saj igralci niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Žoga se je večkrat ustavila pred vrati obeh moštev, od koder so igralci z nabijanjem odstranjevali nevarnosti. Gostje tudi v današnji tekmi niso nastopili z najmočnejšim moštvom, saj smo pogrešali kar pet standardnih igralcev, med njimi tudi vodilnega na lestvici strelcev Devčiča. Kljub temu pa so se Celjani prvi znašli na igrišču in dosegli tudi prvi gol iz.povsem nenevarne situacije. Reberšak*'je iz precejšnje razdalje pos-lal žoga,, pred vrata domačinov. Te akcije hrmihče spremljal. Vratar Jazbinšek je tako jieprotee .- pomrettomAr ‘da je žoga prek njega zletela v mrežo. To domačinov ni zbegalo. Nasprotno. :■ . Vsebolj pogosto so prehajali v kazenski prostor Celjanov . in vedno bolj. nevarno ogrožali vratarja Si-munoVlča. V enem izmed številnih napadov je igralec gostov igral z roko v kazenskem prostoru in Dju-Mč je spretno prevari! vratarja in izenačil ■ rezultat: Po tem golu je Svoboda zaigrala še bolje in kmalu tudi dosegla vodilni gol. V nadalje-. vanju je bila igra bolj ali manj enakovredna. Gostje so sicer nekajkrat nevarno napadli vendar brez uspeha. ISfa-drugi strani pa je imel vratar Slmunovič pblhe roke dela. Bolj -ko se je bližal konec tekme, v tem večji premoči'so bili domačini. Zal je prišlo.prav v zadnjih minutah do grobe igre. Zaradi ugovarjanja je sodnik izključil najprej Reberšaka, za kar pa menično, da je bila nje-, gova odločitev preuranjeha. Tudi'. zadnji gol je -Svoboda dosegla iz enajstmetrovke. Strelec je bil ponovno Djukič. V. kazenskem prostoru so namreč Celjani znišili Sla-niča in sodnik; je že drugič pokazal na belo točko. Zmaga Svobode je zaslužena^ rezultat pa ustreza dogodkom na Igrišču. SVOBODA: Jazbinšek, Torkar, Banjanac, Toni, Djukič: Pirc, Valjavec, Verbič,. Mestek, Slanič, Pal (Dermaž). CELJE: šimunovič, Kolenc, Ferme, Mihelin, Jošt, Letner, Žvižej (Mešiček), Bezenšek, Reberščak, Čretnik, Kačičnik. STRELCI: Reberščak v 5. min. za Celje ter Djukič v 16. in 86. min. (obakrat iz 11-m) in Verbič v 21. min za Svobodo. SODNIK: Legat iz Maribora. P. Žagar Aluminij Olimp 0:0 Kidričevo, 1. dec. — Kakšnih 3CQ gledalcev, kolikor se jih je zbralo ob igrišču v Kidričevem, z današnjo igro nikakor ni bilo zadovoljnih. Obe moštvi sta se »odlikovali« z ne-učinkovitolstjo in neprisebnositjo pred obema vratarjema. Res je, da na težkem in spolzkem igrišču ni bilo mogoče prikazati boljše igre, vendar vseeno- oba napada zaslužita negativno oceno. Skoraj med vso tekmo so bili domači nogometaši v veliki premoči, vendar jim kaj ve? kot veliko število kotov ni uspelo doseči. Gostje so se od vsega začetka opredelili na redke protinapade, ki pa so prav tako ostali neizkoriščeni. Posebej lahko pohvalimo le oba vratarja, Krambergerja in Bevca, ki sta nekajkrat uspešno posredovala. Sodnik Janežič iz Ljubljane je vodil današnje srečanje do-bi;o, pa tudi igra Je bila fair in brez grobosti. Proti koncu tekme so imeli domačini še nekaj izrednih priložnosti, , toda napadalci niso in niso znali spraviti žoge v mrežo. Aluminij: Kramberger, Markovič, Muršec, Gerečnik, Mesarič, Vodušek, Soršak, Avbelj, Kovač, Spehonja, Urbance. Olimp: Bevc, Hojnik, Ekselensti, Ratej, Podgorelec, Cater, Repinc, Vogelsang, Telič, Zajc, Sindelfeld. Sodnik: Janežič Iz Ljubljane. Jože Vrabl Ljubljana | Maribor B 2:2 (0:0) Ljubljana, 1. dec. Na spolzkem Igrišču sta se danes obe moštvi le težko znašli. Ves prvi polčas so napadalci kar tekmovali, kdo bo na obeh straneh zapravili več ugodnih priložnosti. Oba vratarja sta se neštetokrat znašla v mat poziciji, toda med napadalci Maribora in Ljubljane ni bilo nikogar, ki bi znal potresti mrežo. Akcije so bile sicer zelo hitre, vendar so zaključni streli vselej zgrešili vrata. V drugem polčasu je igra postala živahnejša. Zo-. pet so se vrstile nevarne situacije pred obema vratarjema, toda napadalci so še vedno mnogo grešili. Končno je 45-letnemu Plazniku uspelo povesti geste v vodstvo. Po tem golu so domačini končno le malo bolj urediU svoje vrste in Dermastia je kmalu izenačil. Kmalu za tem je Dolenc dosegel vodstvo za domačine in vše je kazalo, da bo Ljubljana končno-le slavila zmago. Kljub vsemu pa gostje niso popustili in domači vratar je moral večkrat drzno posredovati. Osem minut pred koncem srečanja je branilcu gostov Bogdanu uspelo prevariti domačega vratarja in doseči končni rezultat. Posebej ne bi pohvalili nikogar, saj nihče fli * pokazal kaj več od ostalih. Vrdčli. smo povprečen nogomet, ki je" verjetno tudi posledica •omilsl tega, da tekma ne sodi v konkurenco in ne odloča o uvrstitvi na prvenstveni lestvici. Sodnik je svoje delo opravil "dobro. Ljubljana: Kalšek, Belantič, So-štar, Daneu, Kristič, Skušek, Poženel, Dolenc, Djaferovič, Dermastia, Ostanek. Maribor: Bračič, Bogdan, Planko, • Strelci: Dermastia v 62. in Do-Kek, Stiftar, Šprah, Frangeš, Plaznik, Satler, Sranc, Božič, leno v 77. minuti za Ljubljančane, ter Plaznik v 57. in Bogdan v 82. minuti za Maribor. Sodnik: Kalin iz Ajdovščine S. Trbovc N. Gorica Rudar 1:1 (0:0) Nova Gorica, 1. decembra — Kljub pomembnosti današnjega srečanja, pri tem seveda mislimo predvsem Rudarja, je bila tekma v Novi- Gorici zelo slaba,. Obe moštvi sta igrali zelo raztrgano in nepovezano, pa tudi ugodnih priložnosti si danes napadalci niso znali ustvariti. Gostje so seveda na vse itačine poskušali odnesti iz Nove Gorice kar največ, ker bodo točke v spomladanskem delu zelo, zelo potrebovali. Res je, da je Rudar še vedno eden glavnih tekmecev za prvo mesto, še posebej zato, ker je v današnjem zadnjem kolu Kladivar izgubil srečanje na domačem terenu. Ves prvi polčas je potekel v nezanimivi igri, tako da so številni gledalci že začeli zapuščati igrišče. Tudi v drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Prvi so prišli v vodstvo gostje, toda njihovega veselja je bilo kaj kmalu konec. Pet minut pred koncem tekme so domačini izenačili in tako je Rudar osvojil le eno točko, ki pa vsaj zanj ne pomeni neuspeha. Sodnik Bertok iz Kopra je na trenutke s svojimi nerazumljivimi odločitvami precej razburil duhove In vsa sreča je, da v Novi Gorici zopet ni prišlo do neljubih dogodkov po končani tekmi. Nova Gorica: Lukman, Ter-pin, Anič, Tirlakovič, Markič, Križaj, Uršič, Reščič, Pejovič, Leban, Kuzmin (Ristič). Rudar: Bantan, Lamovšek, Lukančič, Pristov, Šorl, Breznikar, Mak, Hribar, Knaus, 2ibret, Halilagič. Strelca: Anič v 85. minuti ža Novo Gorico in KnauS v 80. minuti za Rudar. Sodnik Bertok iz Kopra. 4 A. Franko Kladivar 12 10 0 2 32:12. 20 Rudar H' ■ 7 3 2 3£:16 17- Svoboda 12 8 1 3 30:18 17 Celje 12 6 1 5 37:22 13 Triglav 12 6 1 4 21:18 13 Slovan 12 6 1 5 23:20 13 Nova Gorica 12 ,4 3 ' 4 4 15:26 12 Aluminij 12 5 t 4 ' 19:20 11 Železničar 12 5 1 6 17:24 H. Ljubljana 12 4 2 6 21:20 10’ Sobota 12 4 1 " ;'7 19:28 9 Delamaris 12 3 2 7 ‘ 11:27 8 Olimp 12 . 0 2 10 6:32 2 IciillUlllllllllllllllllllilllllillllllllillllllllllllilllllUIIIIIIIIIIDIM ■ ■ K Jm SL 3 . B B borbeno igro, predvsem švftjega hio-štva, ki se je v zadnjem času odlikovalo po borbenosti. Mislili smo, da bodo tudi v današnjem srečanju pokazali, ^se svoje znanje in da ne bodo razočarali svojega občinstva. Oboji pa so prikazali medlo in nezanimivo igro. .Gostje, so že v 6. minuti preko Radovana dosegli vodilni gol. Po tem smo pričakovali, da se bo razvila ostra borba, do katere pa ni prišlo, ker so domačini igrali zelo počasi in netočno.. Za razliko so »bili gostje hitrejši in pri podajanju nekoliko točnejši, bili pa so- pred vrati neučinkoviti. Eni kot drugi ' so imeli nekaj odličnih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. V. zadnji minuti prvega polčasa so bili gostje pred stoodstotno priložnostjo, pa je tudi ta ostala neizkoriščena. V začetku drugega polčasa so Izolčani začeli bolj živahno ter točno in ostro streljali na vrata gostov, v katerih je. bil vratar »Mo-, žetič; vedno r..". mestu. Namesto, da bi se igralci Delamarisa šfe bolj potrudili, so popustili. Gostje pa te slabosti domačinov niso znali izkoristiti, Švetla točka prt .domačinih je bil vratar Formo, ki je požrtvovalno in do konca branil svoja vrata. V tem delu jgre so igralci Delamarisa nekajkrat prodrli do nasprot--nikoVih vrat, vendar brez uspeha. : V enem teh napadov Kostič imel lepo- priložnost,- (la bi rezultat izenačil, pa se -tudi ta zadnja priložnost ni uresničila. Delamaris: Eermo, Čeme, Marjanovič, Markežan, Jerkovič, Božič, Škof (Kovačič), Cartal, Januš, Kostič,. Milojkovič. Slovan: Mozetič, Udovič, Po vše, Gruden, Nikič, Okroglic, Virant, Radovan, Nikolič, Kitič, Regally. Strelec: Radovan v 6. minuti. Sodnik: Blekač iz Šoštanja. Maraš ' Lestvica SNL izven konkurence Kladivar Rudar , Olimpija B Svoboda Slovan Maribor B Celje ! Triglav 14 11 1 2 39:14 5 23 14 0 3 2 41:18 21 14 9 3 2 53:24 21 13 8 1 4 ,32:23 17 14 . 7. a i-iSs:'.*,* 33:24 13 5'' 5 3 35:26 15 14 h: Nova Gorica 14 4 5 5 17:32 Železničar Ljubljana Aluminij Sobota Delamaris Olimp *■ 1 7 41:35; 13 ! I I i? s "ž ^ - 4 3 .7 , 24 :25 : 3 5 6 20:34 4 2 8' 23:33 338 13:36 0 3 11 . .8:42 11 iž 9 3 Mladinci SNL Sobota : Olimpija 1:4 (1:1) Aluminij : Olimp 3:2 (3:1). . Ljubljana : Maribor 1:1 (0:0) Delamaris : Slovan 1:2 (0:1) Kladivar : Triglav 2:2 (1:1) Nova Gorica : Rudar 1:2 (0:0) Svoboda : Celje — tekma ni bila odigrana, ker'so mladinci Celja prispeli ha igrišče z enourno zamudo. Delamaris Slovan * 0:1 (0:1) Koper, 1. dec. — Okoli 600 gledalcev je pričakovalo od zadnje tekme v letošnjem letu: zanimivo in 1. (1) Maribor 2. (2) Svoboda 3. (3) Železničar 4. (4) Kladivar 5. (5) Olimpija 6. (7) Slovan 7. (6) Sobota 8. (8) Ljubljana 9. (10) Rudar 10. (9) Nova Gorica 14 11. (11) Olimp 14 0 42:8 ,,24 1 43:12 23 1 22:7* 23 10 14 10 4 13 11 1 14 10 3 14 9 2 3 38:9 14 - *• 14 14 14 14 6 0 4 1 Strelci SNL " 19 GOLOV Devčič (Ce) 17 GOLOV Bajželj (Ol) 15 GOLOV . Oblak (Ol), Nikolič (Sl) J 14 GOLOV Halil&gič (Ru) 9 GOLOV , Pvornik' (KI), Maučec (So),] Verbič (Sv) . . , 7 GOLOV Frangeš (Mrb), Kovač (Al),' Binkovski (Tr> 6 GOLOV Knaus, Žibret (oba Ru), Toplak, Kranjc (oba Mar), Kneže-vič (Sv), Spehonja (Al), Šimnovec (Tr). TENIŠKI POKAL KRALJA GUSTAVA V finalu: ugoslavija : Danska 3:0 Beograd, 1. decembra. Teniška reprezentanca Jugoslavije je sinoči dosegla enega svojih največjih uspehov z zmago v tekmovanju za pokal kralja Gustava., V finalnem srečanju proti Danski sta Jovanovič in Pilič dobila vse tri partije. V prvem srečanju Je bil Pilič boljši od. Leschlyja. s 6:4, 6:2. Zmago je dosegel y pičlih 35 minutah. Mnogo bolj zagrizeno je bilo srečanje med Jovanovičem in Ulriehom. Potem ko je Bora vodil v prvem nizu že s 4:1, Je njegov nasprotnik izenačil rra 4:4, potem sta se menjavala v vodstvu do 8:8, ko je Jovanovič dobil na. nasprotnikov servis in zma- -gal z 10:8. V drugem nizu Je Jovanovič. izgubil prvi. niz, čeprav je serviral,, zato je niz prepustil nasprotniku z. 0:6. V odločilnem tretjem nizu je Jovanovič zanesljivo zmagal s’ 613: 'Finale '- in osVejitev pokate1 je' odločilo 'srečanje:»fivojie, kjer.-, sta: 'Jovanovlč, in . Pitič premagala. Ulricha in Leschleya s-6:4, 3:6: in 6:3., Ta.dvoboj .je bil najlepši na vsem,finalnem tekmovanju. Po finalnem dvoboju, je predsednik Teniške zveze Jugoslavije Mirko Mastilovič predal jugoslovan- . ski reprezentanci pokah kralja Gustava. V borbi za tretje mesto je Švedska premagala Francijo s 3:0. Lani je Jugoslavija v istem teknio-vanju osvojila četrto mesto medtem, ko se prej tekmovanja ni udeleževala. ' TROJNA ZMAGA JUGOSLOVANK . Bad Neuenar, 1. dec. — Včeraj’'so'igrali zadnje kolo čdnske-ga turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo žensk. Lazarevi-čeva je premagala Axtovo, Jo-vanovičeva je remizirala z Iva-; novo, prav tako Nedeljkbvičeva s Sanacksovo. Končni vrstni red: 8 1 5 42:13 17 725 27:24 16 545 25:26 14 464 20:24 14 536 21:27 13 8 32:30 12 , 4 i o 20:34 o Nedeljkovič 11,5, Jovanovič 11, 2 2 10 i3:4i 6 Lazarevič 9,5, Ivanova 8,5, Rin- 12,. (12) Triglav 14 13. (13) Delamaris ‘; 14 is’ «2 j* } J ® .. der 7,5 itd. Prve štiri so se uvr- (fiSRSr v oklepajih1 pomenijo stile na turnir kandidatk, Rin-vrstni red v preteklem kolu.) derjeva pa bo prva rezerva. ""'t'. •' / Nevarno življenje pri 300 km na uro JUAN MANUEL FANGIO JE PO MNENJU STROKOVNJAKOV AVTOMOBILSKEGA ŠPORTA NAJBOLJŠI DIRKAČ, KAR JIH JE BILO NA AVTOMOBILSKIH DIRKALIŠČIH. V NJEGOVIH SPOMINIH,. KI JIH JE PISAL DELOMA SAM, DELOMA PA JE O NJEM PISAL NJEGOV PRIJATELJ IN-MENA2ER MARCELLO GIAMBERTONE, BOMO LAHKO BLIŽE SPOZNALI NE LE SAMEGA FANGIA, AMPAK TUDI ŽIVLJENJE VRHUNSKEGA AV-TOMOBILISKEGA DIRKAČA NASPLOH, PROSTOR NAM NE DOVOLJUJE OBJAVE TEH SPOMINOV V ČELOTl, AMPAK SE BOMO ZADOVOLJILI Z IZVLEČKOM, KI BO VSEENO NAZORNO PREDSTAVIL PETKRATNEGA SVETOVNEGA PRVAKA. vlačnost vsega, kar Je bilo v zvezi z avtomobili. t Za razumevanje vsega se moramo vrniti precej let nazaj: tja do 24. junija 1911, ko sem' bil rojen v majhnem, zaspanem mestecu Bai-carce, približno 400 km oddaljenem od Buenos Airesa. Moj oče Je imel sedem ipt,»ko Je sledil družini V ■ Argentino. Bil sem četrti od skupno šestih otrok. V življenje so po vrsti vstopali: Ermihia, Jose, Ceha, Jaz, , SMRT PRIHAJA NA .DIRKALIŠČE Ni lahko govoriti o svojem otroštvu. Po tolikih letih so spomini že nekoliko zabrisani. Ne glede ni to pa sem popolnoma zanesljiv v spominu na poseben dei mojega življenja — tisti del, ki je v zvezi s štirimi kolesi. V mladosti sem čutil skoraj neomejeno pri- * <. M m Ruben in Carmen. Bili smo zelo (notna družina, zelo navezani drug na drugega. Moj oče, Loreto Fangio; je bil strašen delavec. Malo je' bilo hiš v Balcarce, ki jih kot dekorater pročelij, ni obdelal. Svojega dela se je loteval vedno s strastjo In reči smem, da je bil mojster svojega poklica, skoraj umetnik. Danes, ko je odložil orodje, se lahko ponosno sprehaja po mestu In ogleduje »svoje« hiše. Smo pač taki v Balcarce. Ce se stvari lotimo, se Je s strastjo, sicer pa se je sploh nc. Ce bi se lotil istega posla, ki je v glavnem služil mojim someščanom za, preživljanje — pridelovanja krompirja — potepi ne bi doživel tistega, kar sem sl želel. Kljub temu pa me'še danes navdaja z večjim ponosom biti meščan Balcarce kot pa osvojiti svetovno prvenstvo v avtomobilizmu. Temu se ne smete čuditi, kajti 40.000 prebivalcev mesteca so bili moji prijatelji, še več, skoraj sorodniki, toliko so namreč storili zame. Kaj pa moja mati? Erminia Fangio Je bila mati, ki je bila vsega zavidanja vredna, tako so rekli v mestecu. Zanesljivo vem, da se je malo mater na svetu tako treslo za svoje otroke kot moja, še posebej pa zame. V svojih prvih dirkalnih dneh bi raje videl, da bi med dirko izgubil kolo kpt pa da bi mati vedela, da dirkam. Sestre so mi povedale kako je mati prisluškovala v poznejših letih neposrednim radijskim prenosom z dirk, kjer sem nastopal. Vidno se je tresla, še posebej, kadar je reporter umolknil. Kar dih ji je -zastajal, ko se je ponovno oglasil. Vse bi dal svoji materi, vendar dobro vem, da ji je bilo moje najdragocenejše darilo sklep, da bom prenehal dirkati. Kot da bi se pomladila, potem ko Je odpadel stalni vzrok za skrbi in vsaj skrito razburjenje v tistih 20 letih mojega dirkanja z avtomobili. Vrnimo Se k mojim otroškim letom. Prav tak sem bil kot drugi dečki v Balcarce. V šoli so učitelji opažali, da mi je šlo dobro le v tistih predmetih, ki so me privlačevali. Kot vsi fantje mojih let, sem se poskušal čim bolje zabavati, ne da bi pri tem preveč delal. V nekem trenutku, ko se mi je odprla možnost odhoda v Buenos Aires na tehnično šolo, sem šele prav spoznal kakšen čar je bila zame mehanična delavnica gospoda Capetinlja, kjer sem že tedaj prebil velik del svojega prostega časa. Rad sem prodiral v čudovite skrivnosti motorja, ki Je bil zame vedno nekaj skrivnostnega, skorajda magičnega. Deset, enajst let sem Imel, ko sem se navadil delati v garaži. Tedaj so bili starešji mehaniki zame, malega smrkavca, skorajda geniji: kadar so z rokami tipali po notranjosti motorja, sem Jih opazoval s spoštljivim strahom, tako kot študent medicine spremlja delo znamenitega kirurga pri težki možganski operaciji. Prišel pa je dan, ko se je gospod Capetlni odločil, da se preseli. Prišel Je k nam domov s predlogom, da me vzame s seboj. Mati pa se je uprla. Nekaj časa sem mislil; da •je konec čudovite dobe sredi motorjev in avtomobilov, da se bom moral pač vrniti v običajno, dolgočasno življenje. K-sreči pa je bila v našem mestecu se ena avtomehanična delavnica in tako sem Se kmalu znašel pri gospodu Viggianu, kjer sem tudi prišel do ustrezne zaposlitve in zaslužka. V tej delavnici pa sem res postal kvalificiran mehanik, ki so mu čuda in skrivnost motorja počasi le postala domača. ' - , - ■ •,'■ Se danes se skorajda ganjen spominjam, da so imeli v tej delavnici leseno cizo, ki je služila za odvoz odpadkov in smeti iz delavnice. Ta ciza je imela montiran neverjetno star 'motor tipa Evans, ki šo ga pred mnogimi leti vzeli z motorne--ga kolesa, ki je končalo med starim železom. Kakršen je motor pač bil, toliko je še bil Pri moči, da Je . poganjal cizo in nas fante, ki smo se s tem »avtomobilom« vozili. Sicer pa smo ga uporabljali samo »službeno«. Enkrat, dvakrat na teden smo se'menjavali pri odvozu odpadkov in to je bilo ga nekatere kot na primer mene, največje veselje, za druge pa neprijetnost. Prvič v življenju sem pač imel priložnost voziti motorno vozilo, ki ml je bilo popolnoma pokorno. Vožnja In dirkanje z avtomobilom pa mi je počasi prehajala V kri in postajala moja strast. Vedno bolj sem bil nemiren in kar sam bi si zgradil' cesto, ki bi me popeljala daleč od Balcarce. Podzavestno in nekako neurejeno sem videl svoje življenje daleč,, od domačega mesta, v svetu. Šestnajst let sem imel, ko sem napravil prvo veliko napako v življenju, ki pa je k sreči ostala brez , posledic. Z dvema tovarišema istih let sem pobegnil od doma. Odpravili smo se v Mar de Plato, iskat delo. Nisem, hotel živeti na račun družine, to je bila pač ena od tistih mladostnih trdoglavosti, ki tolikokrat uporablja besedi »vedno« in »nikoli«. Trojica ubežnikov smo sklenili sporazum, da bo tisti, ki bo dobil zaposlitev, toliko časa dokler ostala dva tudi- ne dobita dela. ostala dva vzdrževal. Bili smo pač trije moderni mušketirji, vendar ta naša romantična improvizacija ni dolgo trajala’. Pet dni po našem begu sem videl prihajati svojega očeta, ki nas je s svojo zvito abruško pametjo kaj kmalu našel. Dobro je sklepal, da, nismo šli niti v Tandil, večje mesto od Balcarce, ampak tudi v notranjosti in prav tako dolgočasno, niti v rojstno mesto moje matere Tres Ažrtizos, ki se ni mnogo razlikovalo od obeh. Naravnost v Mar de Plato je šel, vedoč, da je tb bilo .za.nas tisto mesto iz. sanj, kjer naj bi začeli'novo življenje. -»Sin moj,« mi Je rekel mirno in to me je skoraj, bolj udarilo kot zaušnica, »kdaj vendar si nam bil breme? Osem nas je in res ne plavamo v denarju, toda v hiši Loreta Fangia je še vedno dovolj za življenje vseh.« Vrnil, sem se v Balcarce in oba moja mušketirska tovariša tudi. Doma sem bil prav tako lepo sprejet kot vedno. Počutil sem- se kot razsipni sin za katerega so zaklali tolsto tele. V resnici so mi pripravili asado, pečenko pečeno na oglju, gastronomsko specialiteto Argentine- Tako se je nadaljevalo moje življenje med motorji. Na dVorišču domače hiše sem s pOmočjo bratov in prijateljev pričel postavljati nadstrešek. To naj bi bil začetek mehanične delavnfee. Težko nam je šlo, ker vsega res nismo mogli dobiti zastonj, denarja pa tudi ni bilo. Dolgo nismo mogli naprej, nazadnje pa se je nekdo Od nas spomnil opuščene hiše na robu mesta, ki Je že razpadala, vendar je imela streho iz še vedno dovolj uporabne opeke. Strehi naše mehanične delavnice je bila torej tu. Mamutske »enostavne« igre ALI BO ORGANIZACIJA TEKMOVANJ V INNSBRUCKU POTEKALA ZADOVOLJIVO? Samo še 59 dni nas loči od pričetka IX. zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku. Vsi, ki bodo na kakršenkoli način aktivni ati vsaj pavisni udeleženci te velike prireditve, z zanimanjem spremljajo tako stopnjevane napore organizatorjev, kakor tudi pospešene priprave tekmovalcev - smučarjev, hokejistov, drsalcev,’ sankačev in dirkačev z bobom. Avstrijci so ves čas govoriti, da bodo njihove igre »enostavne«, kaže pa, da jim to: ne bo uspelo v prav veliki meri, ker bodo na mnogo področjih najbrž podrti dosedanje olimpijske rekorde za zimske igre. Sicer pa - več o tem v našem razširjenem olimpijskem »biltenu«. Takole bodo poskrbeli za športnike Kako bo poskrbljeno za tekmovalce? Vprašanje za uspeh Iger v celoti ni odloainega pomena, vendar eden tistih pomembnih kamenčkov v olimpijskem mozaiku, ki n« sme stati na napačnem mestu, da ne pokvari celotne slike. Poskušali bomo predvideti bivanje ene od ekip, najbolje kar jugoslovanske. Olimpijska vas obsega 3 in pol stanovanjskih blokov, ki imajo po lč nadstropij in po 33 stanovanjskih enot v vsaki polovici bloka. Jugoslovanska ekipa bo bivala v severni polovici 4. bloka skupaj z reprezentancami Sovjetske zveze. Poljske, ČssR, Bolgarije in Madžarske. Po Posameznih sobah bosta bivala eden do dva športnika, vodja vsake ekipe pa bo imel vedno svojo sobo, ki bo tudi nekoliko drugače opremljena. pohištvo je iz fonda avstrijske vojske, in sicer postelja, miza, omara, Stoli itd. vodje ekip ,bodo Ime-li opremo častniških bivališč. Vsi prostori bodo imeli centralno kurjavo, vsaka stanovanjska enota *no kopalnico in iz kuhinje preurejen še pomožni prostor za umivanje, nadalje bojler in vsaj po l telefon za vsako ekipo. V vsakem bloku bo tudi pisarna bloka, zdravniška ambulanta, prostor za masažo, prostori *a garderobe itd. V vsakem bloku bo restavracija » kuhinjo, kjer pa ne bodo jedil Usti, ki v istem bloku Pak Je razdelitev P° Pičnih kuhinjah: nemško-avstrijska. romanska, anglo-ameriška in skan-hinavska ter slovanska in azijsKO-orientalska kuhinja. Prehrana bov istih prostorih za športnike in šport-nice, medtem ko vse tekmovalke bivajo v posebnem bloku. Ceha penziona je 8 dolarjev. . , , , Prevozi tekmovalcev in funltcio-»arjev bodo opravljeni z določenimi *teviii kombijev za vsako ekipo in Po 1 osebnim avtomobilom (Volks-tvagen) za vodjo ekipe. V olimpijski vasi bodo še naslednje institucije: informacijski brad, prevajalska služba, telefonske informacije, špedicija, lekarna in Prostori ?a obiskovalce, izven vasi, ^ neposredni bližini, pa še vsi osta- servisi, ki bi jih tekmovalci uteg-hili potrebovati. Pa še dostop v vas. Možen bo v»em tekmovalcem in uradnim 8PremljevaIcem, vsem v vasi zapo-sl«nim in ožjemu krogu iz vrst organizatorjev. Vsi ostali bodo morali Prositi za dovoljenje, če bodo ho-v posamezne bloke, pač pa bo Prost dostop v prostore za obisk«. Sedma sila v superlativih 0 Ogromno dela si je dala komisija za tisk, radio in televizijo. Po pripravah sodeč bodo imeli predstavniki sedme sile doslej najboljše delovne pogoje na veliki športni prireditvi. Z nekaj številkami bomo poskušali nakazati ogromnost tega posla: 0 1000 akreditiranih novinarjev 0 32 teleprinterjev in 83 telefon--sklh kabin v Press-centru • 1340 dvojnih telefonskih linij bo vodilo iz Press-centra v novem kemičnem institutu • 6 pomožnih Press-centrov na ledenem stadionu, pri skakalnici, v Iglsu, Lizumu in Seefeldu z 28 teleprinterji in 75 telefonskimi kabinami • 50 ur programa bo lahko prenašala vsaka TV mreža v Evropi, Avstrijci pa bodo lahko gledali 100 ur. • Po 20 TV in radijskih kabin na vsakem tekmovalnem prostoru. • samo V tej službi to delovalo več kot 1000 ljudi pod vodstvom šefa komisije, znanega komentatorja Bertla Neumanna. Ax»mer Lizun, ima idealna smučišča, če le ne bi bilo to področje Mjnb vsem naporom tako težko dostopno. Na sliki vidimo Hoadl, ki bo s svojimi strminami eden od glavnih tekmovalnih prostorov PROMET UREJEN? Nobenega dvoma ni, da bo premet problem Številka ena iger v Innsbrucku. Avstrijske oblasti so v letih priprav storile mnogo za izboljšanje prometnih razmer, vendar popolnoma zadovoljive rešile ni bilo mogoče najti. Na nekaterih primerih bomo to lepo videli. . Letališče so močno povečali n omogoča pristajanje tudi šti-^biotornim letalom, seveda ne ludi reakcijskim. Železnica bo slej ko prej bajvažnejša prometna žila Innsbrucka in je’vložila mnogo sred-®tev in dela v izboljšavo predvsem na odseku Innsbruck—See-eld tako imenovane Karwen-belske proge, ki gre iz Innsbrucka prek Garmisch-Parten-^rchena v Munchen.' Posebni ~iympia-ekspres iz Mtinchna bo Innsbrucku v 113 minutah. *\®*en močno okrepljenih red-vlakov predvidevajo vrsto Posebnih vlakov iz vseh smeri. Močno so povečali kapacitete postaj, ki bodo morale sprejeti doslej še nezabeleženo število vlakov in potnikov. Najtežje je bilo kolikor toliko »odpreti« gledalcem področje Axamer Lizum, kjer bodo vse alpske panoge razen smuka za moške. Cesto so razširili in popravili, pa vendar predstavlja še vedno glavno ozko grlo. S povprečnim vzponom 8 •/• se ta cesta dviga od vasi Axams (870 metrov). Cesta bo odprta le za uradna vozila in avtobuse, ki bodo vozili gledalce (200 avtobusov da organizator). Računajo, da bo intenzivnost 2 avtobu- PREDSTAVLJAMO tekmovalne proge Posamezne olimpijske proge smo sicer bolj ali manj podrobno že obravnavali, vendar jih tokrat želimo podati zbrane v obliki najvažnejših tehničnih podatkov. smuk moški (Patscherkofel) smuk moški rezerva I (Hoadl) smuk moški rezerva II (Pfriemeskopfl) smuk ženske (Hoadl) smuk ženske \ rezerva > > gi§ v b 2-2 C Cft le li S > i s eš 1952 1085 867 3120 2340 1490 850 2700 1800 1050 750 2700 2310 1605 705 2510 (Pfriemeskopfl) veleslalom moški 1560 1050 510 2000 1250 (Birgitzkopfl) veleslalom ženske 2100 1570 530 (Hoadl) slalom moški 2050 1550 500 1250 kvalifikacije (Birgitzkopfl) 1730 1600 130 350 slalom mošld finale (Birgitzkopfl) slalom ženske 1770 1570 200 470 (Birgitzkopfl) 1730 1600 130 350 bob (Iglas) 1133 995 138 1506 - sankanje (Igls) 1133 S 1020 113 1064 - - tj gl £ li ?! ■r U n 15 km moški (Seefeld) 592 81 196 1390 15 km kombinacija moški (Seefeld) 502 70 174 1368 30 km moški (Seefeld) 932 94 244 1368 50 km moški (Seefeld) 1578 98 197 1335 4 X 10 km moški (Seefeld) 355 70 134 1328 5 km in 3 X 5 lem ženske (Seefeld) 10 km žensk« 146 39 64 1262 (Seefeld) 218 54 124 1308 (Seefeld) 729 96 173 1356 20 km biatlon moški H—Me»>— sa na minuto, kar bi omogočilo prevoz blizu 20.000 gledalcev v 4 urah, razen tega pa računajo z nekaj tisoč pešci in smučarji, ki pa bodo morali po stari cesti. Promet po mestu bo omejen in v centru sploh prepovedan. Policija in žandarmerija bosta imeli polne roke dela pri urejanju permanentne zmešnjave v prometu, ki jo bodo poskušali razvozlavati tudi s helikopterji. Parkirni prostori bodo omogočili parkiranje v naslednjem obsegu: Axams 12.000 osebnih avtomobilov, Seefeld 7000 osebnih avtomobilov, Igls 10.000 osebnih avtomobilov, mestno področje Innsbrucka 17.000 osebnih avtomobilov. Organizacijski komite bo imel za potrebe organizacije in uradnih udeležencev iger na voljo 250 kombijev in 100 osebnih avtomobilov (oboje Volkswagen). 15 KRAT INNSBRUCK NA KRATKO MAKSIMALNO število tekmovalcev, ki jih lahko posamezna država prijavi v okviru svoje ekipe je 118, vendar tako številne reprezentance v Innsbrucku ne bo, ker so vštete tudi vse rezerve in pa ne dejansko število nastopajočih. Poimenske prijave bodo končali 10. januarja. MORDA lahko takoj navežemo predlagano število Jugoslovanov. Po panogah naj bi bili zastopani takole: tek moški 4, alpsko smučanje moški 5, alpsko smučanje ženske 2, hokej 17, v vodstvu bodo trenerji za tek, skoke in alpsko smučanje ter hokej, kakor tudi po eden vodja smučarjev in hokejistov, zdravnik in šef celotne ekipe. Vprašanje sankanja je še odprto. PRODAJA VSTOPNIC, ki so precej drage, gre odlično in organizatorji si že lahko manejo roke. Doslej so prodali že za 3 milijone šilingov več vstopnic kot v celoti na igrah v Cortini 1358. PRVI bodo stopili v tekmovalno areno hokejisti s tekmami za uvrstitev v -A in B skupino. Razpored je naslednji: vse tekme bodo v torek, 28. januarja — v sejmski dvorani 9.00 CSSR : Japonska, 11.30 Kanada : Jugoslavija, 14.00 Sovjetska zveza : Madžarska, 17.00 ZDA : Romunija, 20.00 Norveška : Švica, na ledenem stadionu 15.30 Švedska : Italija, 13.00 Nemčija : Poljska, 20.30 Finska : Avstrija. Dva MESECA pred igrami se je na trgu smučarske opreme pojavila novost: smučarski čevelj iz gumija. Pirelli hvali svoj proizvod kot popolnoma vodotesen, brez šivov, s posebnim zračenjem, brez potrebe čiščenja itd. Cena od približno 22.000 do 23.000 dinarjev. ENA NAJVEČ JIH novogradenj v zvezi z igrami je takoimenovani most Evrope. To je najvišji most v Evropi, M v skupni dolžini 815 m vodi avtomobilsko cesto takorekoč prek Innsbrucka. Najvišji nosilec je visok 181 m. Novi most bo olajšal tako dostop do Innsbrucka, kakor tudi omogočil boljšo povezavo tekmovalnih prizorišč. OB VSEH tekmovalnih progah so postavili številne podstavke za TV in filmske snemalce in fotoreporterje. Samo ob progah za' alpske panoge je več kot 80 takih prostorov in menijo, da bodo imele te službe doslej najboljše pogoje za delo. VSE ČASE bosta merili švicarski firmi Omega (smuk, teki, sankanje) in Longines (ostale alpske panoge, bob). V AXAMER LIZUMU so aprila letos pričeli graditi nov hotel, ki bo imel skupno 200 prenočišč, od katerih jih bodo med igrami lahko uporabljali 100, ostali prostori pa bodo na razpolago novinarjem in organizatorjem. V SEEFELDU so na cilju za teke prišli na originalno misel, da omogočijo gledalcem boljšo vidljivost. Tekači bodo startaii in prišli v cilj na nekakšnem podnožju, ki je za 1,20 m višje od tal in jih bodo tudi oddaljeni gledalci lahko dobro videli. OGROMNO DELA v zvezi z igrami je opravila tudi posebna enota avstrijske vojske, ki je delala med letom v jakosti 425 mož, medtem ko bo pozimi štela skupno 2208 ljudi, ki bodo pripravljali proge, delali v službi prve pomoči, pri TV in radijskih napravah. AVSTRIJSKA VLADA je odobrila brezplačne vstopne vizume vsem uradnim udeležencem iger — tekmovalcem, funkcionarjem in novinarjem. OLIMPIJSKI FILM bo v barvah, pravzaprav gre za dva filma v produkciji domačina Thoa HSrmana. Ekipe za fihn so mednarodne. FILMSKE KAMERE bodo najbolj pravični sodniki pri vratcih slaloma. Vožnjo vsakega tekmovale snemali in filme takoj Vožnjo vsakega tekmovalca bodo :oj sproti razvijali s strojem kapacitete 720 m na uro. KEGLJANJA na ledu ni v uradnem sporedu Iger, pač pa bodo pripravili dve ekshibicijski tekmovanji v vseh panogah tega športa. Pomemtma pridobitev Je tudi fllmanje vsake vožnje v slalomu, kjer bo film prevzel vlogo nepristranskega razsodnika o pravilno ali nepravilno prevoženih vratcih MED ELITO SLOVENSKIH •"1 ŠPORTNIKOV 1963 MIROSLAV CER/.___ Vse trofeje so mi dragocene MIROSLAV CERAR JE 2E TRIKRAT OSVOJIL NASLOV NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA. TUDI LETOS JE BILA ZANJ NADVSE USPESNA SEZONA IN NAŠTEJMO NA KRATKO LE NJEGOVE NAJVECJE USPEHE. JANUARJA JE NA TURNIRJU REPUBLIK V LJUBLJANI OSVOJIL PRVO MESTO, FEBRUARJA JE BIL V AMSTERDAMU MEDNARODNI TURNIR, NA KATEREM SO NASTOPILI ITALIJANI, TEKMOVALCI IZ ZAH. NEMČIJE, KOMBINIRANA EKIPA IZ BENELUKA IN JUGOSLOVANI. MIRO JE SPET OSVOJIL PRVO MESTO. MAJA JE NASTOPIL NA TEKMOVANJU ZA POKAL VARŠAVE IN DOSEGEL DRUGO MESTO ZA JAPONCEM MITSUKU-RIJEM. NASTOPILI SO JAPONCI, POLJAKI, CEHOSLOVAKI, MADŽARI, ITALIJANI, JUGOSLOVANI, NORVEŽANI IN FINCI. JUNIJA JE BILO V ZBENJANINU DRŽAVNO PRVENSTVO, KI JE PRINESLO MIRU NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA. NASLEDNJI MESEC JE BILO V BEOGRADU EVROPSKO PRVENSTVO, OZIROMA TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPE. MIRO CERAR JE KOT PRVI TELOVADEC ŽE DRUGIČ OSVOJIL NASLOV EVROPSKEGA PRVAKA. NA POSAMEZNIH ORODJIH PA JE BIL PRVI NA KONJU TER DRUGI NA BRADLJI, DROGU, PARTERJU IN V PRESKOKU. OKTOBRA JE MIRO NASTOPIL NA PREDOLIMPIJSKIH IGRAH V TOKIU, ^KJER JE ZASEDEL 7. MESTO, BIL PA JE PRVI NA KONJU IN 3. NA BRADLJI. USPEHOV TOREJ DOVOLJ, DA BO TREM NASLOVOM NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA DODAL MORDA SE ENEGA . .. Na naša vprašanja Je odgovarjal zbrano, tako kot zna zbrano pristopiti k orodju. Kateri šport vaa razen orodne telovadbe še veseli? — Ce se kakšne športne panog« lotim, potem Je to le za zabavo, saj Imam res zelo malo časa. Posebno pozimi me stisne prt srcu, ko v hribih zapade sneg. Tolažim pa s« kot večina telovadcev, češ ko bomo prenehali s telovadbo, . se bomo takšnim užitkom posvečali v večji meri. Kako Je ime vašemu sinu7 — Miroslav. Katera Je vaša najljubša trofeja? — Ce bi se odločil za eno najvažnejših po uspehu, bi delal krivico, ker ne vem zakaj, ml je vsaka prf svoje dragocena. Nikoli se ne morem odločiti za tekmo, ki' bi rol bila naj dražja za uspeh, ki bi bil po mojem največji. Kakšen poklic si želite? — Za zdaj sem sklenil takole: ROMAN LEŠEK Počitnice na stadionu CELJSKI ATLET NAS JE LETOS RES PRECEJKRAT RAZVESELIL. ZMAGAL JE NA VSEH DOMAČIH TEKMOVANJIH, OSVOJIL NASLOV DRŽAVNEGA IN PRVIKRAT TUDI NASLOV BALKANSKEGA PRVAKA. NE VEMO VEC KOLIKOKRAT JE POPRAVIL DRŽAVNI REKORD IN OBSTAL SEDAJ PRI ZNAMKI *,75m. OSVOJIL JE SE ZLATO MEDALJO NA SREDOZEMSKIH IGRAH IN DRUGO MESTO NA DVOBOJU SKANDINAVIJA ! BALKAN. Z DRŽAVNIM REKORDOM SE LETOS UVRŠČA NA 11. MESTO MED EVROPSKIMI SKAKALCI OB PALICI. Lešek je na naša vprašanja zelo hitro našel tudi odgovore: — Kaj mislite nad letvico? — Ali bo ostala na stojalih ali ne?! — V katerem plesu najbolj uživate? — V polki! Ta ima namreč največ poskokov! — Kje preživljate počitnice? — Na stadionu! — Kateri poklic bi najraje opravljali? — Kaj drugega kot poklic atletskega trenerja. — Bi si upali teči maraton? — Kje pa?! Se hoditi ne, kaj šele teči! — Ce bi vi odločali, kaj bi storili z boksom? SLAVKO ŠPAN Slavko Špan — Vaš najboljši rezultat v skoku v višino? — Zelo malokrat sem poskušal Največ kar sem dosegel je MB em in še to v trenerki. — Filmska igralka, ki vam ja najbolj všeč? — Sotla Loren! , — Znate plavati? — Znam! Držim se na vodi, pa tudi naprej še pridem. Vse skupaj pa gre precej počasi! — Vas je strah potresov? — Bojim se jih! Kadarkoli slišim o novem potresu, me neprijetno prizadene. — Zahajate rajši v opero ali dramo? — Trenutno ne zahajam nlka-r , -__„T mor. Kadar sem v Ljubljani pa ze- Zl. 1° rad_stoplm v Dramo. Zelo rad stopim v Dramo LETOŠNJE USPEHE ENEGA NAŠIH NAJBOLJŠIH ATLETOV, BI NAM GOTOVO ZMANJKALO PROSTORA. ZATO NAŠTEJMO LE NAJVAŽNEJŠE: LETOS JE DR- ŽAVNI PRVAK, BALKANSKI PRVAK, ZMAGOVALEC NA 3000 m Z OVIRAMI V DVOBOJU CSSR : JUGOSLAVIJA, OSVOJIL JE 2. MESTO NA DVOBOJU BALKAN : ■ P: vino? Miroslav Cerar SEZON V SVOJI KARIERI. TAKO JE SODELOVAL NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BRAZILIJI, KJER JE BIL UVRŠČEN V SVETOVNO PETORKO NAJBOLJŠIH KOŠARKARJEV NA SVETU. JUGOSLAVIJA PA SI JE PRIBORILA DO SEDAJ SVOJ NAJVECJI USPEH Z DRUGIM MESTOM IN SREBRNO MEDALJO. PRAV TAKO PA JE DANEU VODIL KOT KAPETAN MOŠTVO BELO-PLAVIH NA BALKANSKIH IGRAH V ATENAH IN NA EVROPSKEM PRVENSTVU V faROCLAWU (3. MESTO) TER SE NA VEC MEDNARODNIH TEKMAH. PO ODSLUŽENJU REDNEGA VOJAŠKEGA ROKA JE PONOVNO NASTOPIL V MOŠTVU OLIMPIJE, KI SI JE LETOS PRIBORILO 3. STO V DRŽAVI. PO MNENJU VSEH DOMAČIH IN TUJIH STROKOVNJAKOV JE BIL EDEN NAJBOLJŠIH KOŠARKARJEV V LETOŠNJI SEZONI. Kako ste se odločili za košarko? — Po naključju. Kot dijak sem prepovedal! — Kakšen bo Izid košarkarskega srečanja med Francijo In Jugoslavijo v Strasbourgu? — Gotovo bo zmagala Jugoslavija. — Kdo bo prej na Luni, Američani ali Rusi? — Kolikor sem obveščen, Rusi ne nameravajo na Luno (nedavne ujeva Hruščova)! ‘ — V kateri lokal zahajate v Celju? — V »Koper«. — Kaj ' najprej preberete v Po- izkušnje, letu? ker si preveč izmišljujejo in ne na« — Atletsko rubriko, ki pa je -Odkrito vam povem, ne bi g. i^NDINAVIJA IN NA MEDNA- leeno — V zadnjem času ja, saj predvsem v nočnih urah neprijetno vznemirjajo. Imate mnogo simpatizerk? — Ne vem, to mi le drugi pripovedujejo. Vaše želje? — urediti sl končno enkrat redno življenje. Kako gledate na novinarje? Slabo. Imam slab1 Idj' pišejo tistega izjavljam. zelo skopa . .. RODNEM MITINGU V SIENI. Z NOVIM DRŽAVNIM REKORDOM 8:38,6 JE LETOS DEVETI NA SVETU IN V EVROPI. • Resna vprašanja in resni odgovori: — Kako je kaj s študijem? — upal sem, da bom končal februarja prihodnje leto. Sedaj, ko mimo vsega še delam, pa gre vse skupaj bolj počasi. — Katero deli? Kateri Iportni dosežek vas ™ najbolj navdušil? - — Miro Cerar je vzor nas v**2j ki veslamo v osmercu in zares m se spoznali z njim. z eno bese®" — radi bi ga posnemali. 1. decembra 1963 OLET Wllllllllllllllllll!IIIIIHHIIIIIIIIII!illllllllllllll!llllllllll!llllllllll!l!inillll!l!l!l!llllll!!llllllllllllllllllll!llllll|j|||||||M Tudi letos slovenski športniki niso ostali praznih rok. (ličnih dosežkov je bilo tudi v letu 1963 mnogo in ko je treba izpolniti anketni list za deseterico nafbolfših slovenskih športnikov, je treba dobro premisliti in se odločiti, ali je večji uspeh naslov evropskega prvaka v orodni telovad- i bi ali pa odlične igre, ki jih je pokazal Ivo Daneu na letošnjem svetovnem S prvenstvu v Braziliji« Tu so še zlata medalja s svetovnega prvenstva ka- jjj nuistov, kjer sta Bemotova in Justin zasedla 1. mesto v mešanih dvojicah, S pa spet dobra igra mladega reprezentanta v namiznem tenisu Vecka, nekaj f odličnih nastopov Zajca na smučarskih skakalnicah, pa več kot odlični do-1 seški atletov Loška in Špana in odlična uvrstitev veslačev blejskega os-marca. Tu pa so še odlični hokejist Felc, odbojkar Urnem!, kolesar Bolte-žar, judfst Huptman in še cela vrsta drugih. Izbrati smo po našem mnenju 10 najboljših slovenskih športnikov, jih obiskali in za naše bralce pripravili krajše razgovore z njimi, obenem pa! še enkrat našteli njihove letošnje največje dosežke. V ponedeljek, 9. decembra pa bo na Ravnah slovesna razglasitev najboljšega slovenskega športnika, ki ga bomo določili na osnovi Poletove ankete. Ta prireditev je postala že tradicionalna in nosi tudi tradicionalni naslov »Med elito slovenskih športnikov«. "lilllHIHIIinilllHlIHIIItlHIIIIII llllllllllllillHlllillllllilllllilllll!lllllll!lll!llll!IIIIIIIHIIIIIIIIII!lllllllll!!lll|||||||ini[|||ill!ll|||l!l!llllllllll!lll|||||||||||||||||!llllllllllllli:illl!lllllll|||!l|!!lllll!||||||||||||||||||l!!||||||| ALENKA, BERLOT IN BORUT •' JUSTIN ■ Všeč mi je Elizabeth Taylor Borut: Oranžado, 'limonado . . . Ime nogometaša Olimpije, ki ga je sodnik izključil na tekmi v Zagrebu? Alenka: Mladenovič. ' Takole Borut: Nimam pojma! Nogomet vprašanja, hi moj konjiček. Vsi drugi športi, samo nogomet ne! Bi poleteli v vesolje? Alenka: Za zdaj še ne. Se ni varno. Borut: Vprašanje, kam? Verjetno, bi, sem namreč tudi delno avanturist! LIKE ALPSKEGA SMUČARJA, KAR MU PRIZNAVAJO TUDI TUJI STROKOVNJAKI. je odgovarjal na naša Kdaj ste prvič pripeli smuči? — Ko mi je bilo 4 leta, sem že začel hoditi z dilcaml. Se zanimate za glasbo. — Navdušen sem za šlagerje. Kaj menite na splošno o bese-ALENKA BERNOT IN BORUT fiilu slovenske popevke? Alenka: Žalostno žalostno ... Borut: Kaj izjemnega še nismo pogruntali. Menim pa, da je prav JUSTIN STA 10. AVGUSTA V SPIT-TALU OSVOJILA SVETOVNO PR- VENSTVO V SLALOMU MEŠANIH tako pametno ali neumno kot drug-Kanujev. je po svetu. »Poletova« nagradna anketa ZA NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA LETA 1963 PREDLAGAM: !>.....C.«ra.r...J..tei®ya.(^a3................. 2 Daneu (košarka).........*............j...........— • '"Ver not"-' J us ti n (kanu) ................ ’ "Lelek (atletika) ................; ......... s. ..„Ž.p.an.....(..a.tle..tlk.a..).-....-.-.... e..Lakft-ta..(.sm.uč.an4.e..)..............-... 7 .Klavora.....,(..Y.5..sla.&.j5...)...-.-.-... 8 .Vrbovšek.....(.plavanje..)......................... Bel tež ar (k® 1 esa.rstve)'................ 10......D.fil.č..(..J1.ak.e4..)................. Ime in priimek ...II.r.e.Clni.Š..t.V©.P®.l®-ta.. Naslov „..LJ.Hlb.l.J.an.a.i...C!.®P.H.®PJ.?V..?..5./X.X.I... 1 « 1 R i ■ ■ R B B B B B R R I R % I B E S E E H 'i B E S l Naš tip za desetorico najboljših Prvi anketni list za izbiro najboljšega slovenskega športnika 1963 smo letos izpolnili v naši redakciji. Vsi člani našega uredništva smo sodelovali v interni anketi, rezultate pa smo združili na listu Poletove nagradne ankete. S tem smo skušali olajšati delo naših bralcev in jim priklicati v spomin letošnje najboljše uspehe naših športnikov. Seveda ni rečeno, da morajo naši bralci prav tako ocenjevati uspehe naših športnikov, saj je bilo dosežkov letos še mnogo in izbira bo lahko dovolj pestra. Tu so še uspehi telovadca Šrota, kanuistov Ber-notov, ki sta na svetovnem prvenstvu dosegla drugo mesto, igralca namiznega tenisa Pirčeva in Vecko, plavalka Trtni-kova, košarkar Logar, smučarski skakalec Zajc, atleta Cer-van in Vivod, hokejist Tišler, odbojkar Urnaut, judoist Hauptman in še cela vrsta drugih. Dani Vrbovšek Vaš poklic? Alenka: Diplomiran ekonomist. Borut: Strojni inženir. 1 Ste lastnik osebnega avtomobi-Znamka? . Alenka: Jaz ne, pač pa mož. No, 10 se pravi, oba! DKW 1000 S. Borut: Da, Fiat 750. 1 • Imate sinčka ali hčerkico? I /'"NTl lo Alenka:-Na žalost še nič! Ni bi- LJl časa. Boruti'Se nič! Je še čas. Kaj vam v Poletu ni všeč? Alenka: Preveč nogometa! Borut: Samo nogomet ih nogo-To je preveč! Drugače nimam J?ritožb. Je vsestranski, videti pa je, včasih -ne dobite podatkov, kar Pa najbrž ni vaša krivda. * Ali bi se odločili za Emono ali a Baj-dam? r PETER LAKOTA S štirimi na smučeh V PRETEKLI SEZONI SO IMELI NASI NAJBOLJŠI ALPSKI SMUČARJI nekaj lepih uspehov. PA VENDAR, KO IZBIRAMO NAJ-Je Alenka: Rajši bi šla v Emono. BOLJŠEGA MED ALPSKIMI TEK-6 Več lzbire' MOV ALGI, MORAMO NA PRVEM ^lenosu) cen.H^epšaga okolji "fn MESTU- POHVALITI REPREZEN-RP‘Oh mislim, da, predraga samopo- TANTA LAKOTO, KI NAS JE S “Vežna restavracija ne ustreza svojemu namenu. Kolikokrat ste že bili na Triglavu? Alenka: Dvakrat. Borut: Sest ali sedemkrat. Sme slišali, da vam je všeč An-'bonjr Perkins (Sofija Loren)? SVOJO VOŽNJO IN TUDI DELOMA S SVOJIMI REZULTATI VEČKRAT PRIJETNO PRESENETIL. LAKOTA JE NAS DRŽAVNI PRVAK V SMUKU IN SLALOMU, BIL VEDNO MED NAJBOLJŠIMI JUGOSLOVANI NA . . RAZLIČNIH MEDNARODNIH PRI- keK Meni‘sf zdi PpremUd, no aru- REDITVAH, VSE POHVALE PA ZA-Sače je pa kar »fejst«. SLUZI NJEGOVO 12. MESTO V Borut: Ne bi rekel! Veliko bolj SMUKU V CHAMONIKU V OKVIRU je všeč »Betka« Taylor! TEKMOVANJA ZA POKAL KAN- Katero pijačo imate najrajši? DAHAR. LAKOTA JE OB ZAKJUC-Alenka: Kakšno dobro naravno ^*llO! KU SEZONE POKAZAL VSE OD- Kaj menite o alpinizmu? — Alpinisti so veliki heroji. Kaj vam je ljubše, kino ali gledališče? — Seveda filmska predstava. Vaše mnenje o atomski bombi? — Težka zadeva! Že v šoli nisem znal te snovi. So vam bolj všeč plavolaske ali črnolaske? — Črnolaske ... Kaj bi odgovorili, če bi vam ponudili vlogo v filmu? — Ne bi mogel verjeti, da je to res. česa si na Jesenicah najbolj želite? — Da bi čimprej zgradili žičnico na Črni vrh. Katero športno panogo najbolj cenite? —- Telovadbo in Cerarja. Kaj menite o kadrovski službi v JLA? — Za mene najbolj pereče vprašanje. (Dakota še ni odslužil kadrovskega roka v JLA. Op. ured.) DANI VRHOVSEK Najboljša dekleta so v Celju 18-LETNI PLAVALEC PK LJUBLJANA JE LETOS DOSEGEL VRSTO LEPIH USPEHOV. ZMAGAL JE NA VSEH DOMAČIH TEKMOVANJIH, RAZEN TEGA PA SE NA MLADINSKIH DVOBOJIH Z BOLGARIJO V SOFUI IN Z ITALIJO V SPLITU. SOLIDNO UVRSTITEV JE DOSEGEL SE NA MEDNARODNEM PLAVALNEM MITINGU V RIMU, NA SREDOZEMSKIH IGRAH V NEAPLJU IN NA MEDNARODNEM TROBOJU ITALIJA : NIZOZEMSKA : JUGOSLAVIJA. NA lOOm HRBTNO JE LETOS POSTAVIL NOV DRŽAVNI REKORD s Časom 3:03.3, ki ga UVRSCA NA ?. MESTO V EVROPI IN 16. MESTO NA SVETU. NA 200 m HRBTNO PA JE S ČASOM 2:23.5 LE ZA DVE DESETINKI SEKUNDE ZAOSTAL ZA’ DORCICEVIM DRŽAVNIM REKORDOM. Premišljeno Je odgovarjal m naša vprašanja. Zakaj ste se odločili prav ca hrbtni slog? — Tako najbolje vidim svoje nasprotnike. Vedno me muči, kje so drugi, zaradi tega sem izgubil že mnogo »dirk«. Plavalec, ki ga najbolj cenite? — Avstralec IVindle. Zelje v letu 1964? — Uspešno opravljena matura In Cknboljši rezultati. Vaš konjiček? — Prej sem zbiral plošče, sedaj pa razglednice. Najljubši pevec, oziroma pevka? — Cliff Richard in Connie Francis. Ste zaljubljeni? — Ne?! Kje so najboljša dekleta? — Kako morete kaj takšnega sploh vprašati? V Celju! Koga bolj cenite, Korača ali Daneua? — Daneua! Kakšna vprašanja? Bi imeli rajši Fička ali Spačka? — Fdčka! Pri Spačku mi že ime ni najbolj simpatično! Kaj menite o našem televizijskem sporedu? — Pri takšnem kakršen je, bi bilo vseeno, če ga sploh ne bi bilo! Kdo vas Je letos najbolj presenetil? — Sovjetski hrbtaš Mazanov. V Mostarju sem ga na 100 m še premagal, sedaj pa je kar naenkrat evropski rekorder! ALBIN FELC Andrej Boltežar Popolnega hokejista LETOS JE IMELA NASA rfOKEJ-SKA REPREZENTANCA VIDNE USPEHE. NA SVETOVNEM PRVENSTVU JE V B-SKUPINI OSVOJILA 5. MESTO. V SKUPNI OCENI PA JE NASE DRŽAVNO MOŠTVO NA 13. MESTU NA SVETU. MED NAJBOLJŠIMI IGRALCI JE BIL NAPADALEC FELC, KI JE STALNI ČLAN DRŽAVNE REPREZENTANCE IN OBENEM EDEN NAJBOLJŠIH IGRALCEV NAŠEGA DRŽAVNEGA PRVAKA JESENIC. STROKOVNJAKI TRDIJO, DA JE MLADI FELC NADPOVPREČEN HOKEJIST. KI SE NI POKAZAL VSEGA KAR ZMORE. Odgovarjal nam je takole: Kakšne odlike mora imeti popoln hokejist? — Brezhibno mora obvladati vse hokejske elemente. Verjemite, takšnega hokejista ni. Kaj bolj cenite, ročno ali umsko delo? — Eno brez drugega ne gre. Kako si zamišljate delo fotoreporterja? — ?!? Kako naj odgovorim? Vsak poklic ima dobre on slabe strani, tako tudi ta. Kje so vzroki za pogoste prometne nesreče? — Med drugim preveč vijugaste ceste. Bi radi postali zdravnik? — O, da! Toda oprostite, samo za določeno specializacijo. Vaša najljubša jed? — Ce si lačen je vse najljubše! Kako globoko ste se potopili že v vodo? — 5m pod morsko gladino. Katerega pisatelja najbolj cenite? — Tolstoja in Jurčiča. Kaj vam je ljubše, moderna glasba ali narodne viže? — Malo tega, malo onega. Bi lahko našteli 10 najboljših slovenskih športnikov. — Cerar, Lešek, Daneu, Cervan. Špan, Vrbovšek, Lakota, Zajc, Vecko, Bassin. ANDREJ BOLTEŽAR Rad bi študiral na Visoki šoli za telesno kulturo ANDREJA B^LTEŽARJA POZNAJO NE SAMO NASI, TEMVEČ TUDI TUJI LJUBITELJI KOLESARSKEGA ŠPORTA. LETOS JE OSVOJIL PRVO MESTO NA TRADICIONALNI MEDNARODNI DIRKI PO JUGOSLAVIJI. MIMO TEGA JE OSVOJIL NEKAJ NAJBOLJŠIH MEST NA ENODNEVNIH DIRKAH, PA TUDI NA NAJVECJI AMATERSKI DIRKI PRAGA—VARŠAVA— BERLIN JE OD 120 UDELEŽENCEV ZASEDEL 21. MESTO. BOLTEŽAR JE TUDI OLIMPIJSKI KANDIDAT IN ČLAN LJUBLJANSKEGA ODREDA. Odgovarjal je kratko in jedrnato: Kdaj ste imeli najtežje trenutke med tekmovanjem? . — Lani na zadnjih metrih pred Vršičem. Vaša najljubša zabava? — Kino. Všeč sta mi Kirk Douglas in Liz Taylor. Kaj mislite o novinarjih? —- Večkrat jih občudujem, še bolj pa njihova poročila . . . Katerega športnika najbolj cenite? — Cerarja. Vaš osebni konjiček? — Namizni tenis. ^ Vaše zasebne želje? — Rad bi se vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo. Ne vem, če je to mogoče. Kaj vam je ljubše, kolo ali motor? — Čudno vprašanje! n psa II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Tudi Maribor s točko iz Zagreba Zagreb : Maribor 1:1 (0:0) -Zagreb, 1. dec. —* Mariborski nogometaši so danes v srečanju proti vodečemu Zagrebu osvojili dragoceno točko, zapravili pa izredno priložnost, da osvojijo obe. Domačini so bili že na robu poraza. Napadalcu so v 15 minutah prvega in drugega polčasa s silovitim jurišem zaman poizkušali spraviti na kolena tokrat zares solidno 'in ostro obrambo vijoličastih. Potem so Mariborčani prevzeli igro v svoje roke. Ceh in Prosen sta suvereno gospodarila na sredini igrišča in zaposlovala svoje napadalce z uporabnimi žogami. Nekaj izrednih priložnosti je ostalo neizkoriščenih, slednjič pa je domači vratar Karar le kapitulirali. Bilo je to v 68. min. igre in domači igralci so povsem izgubili glavo. Napad za napadom se je vrstil proti vratom domačinov, sreča pa je bila na strani Zagrebčanov. Se več! Zadostovala je majhna nepazljivost v obrambnih vrstah gostov, da se je tehtnica nekaj minut pred koncem igre ponovno nagnila na stran domačih nogometašev. Zdaj so bili Mariborčani tisti, ki so se z vsemi močmi borili za točko in izbijali žogo iz kazenskega prostora eamo zato, da pridobijo na času. PRAVILNA TAKTIKA MARIBORČANOV Zagreb še zdaleč ni moštvo, ki zasluži tako visoko mesto na prvenstveni lestvici. Mariborčani so, kot kaže, izbrali edino pravilno taktiko, potem ko so že od prve minute naprej igrali izredno požrtvovalno in startali na prvo žogo. S takšno igro*so že v kali zatrli vse na oko lepe kombinacije domačinov, pa čeprav so si s tem zapravili simpatije domačih gledalcev. Na igrišču je prišlo do cele vrste neljubih dogodkov, na koncu pa celo do vsesplošnega obračunavanja, za katerega pa je v veliki meri kriv izredno neodločen sodnik Zečevič iz Beograda, ki je sodil izredno slabo in grešil v škodo obeh moštev. Čeprav se je prvi polčas končal mo, igre. Napadalci v vijoličastih dresih so mnogo streljali na vrata, v glavnem pa so to bili slabi in netočni streli, katere je domači vratar z lahkoto zadržal. KOPICA NEIZKORIŠČENIH PRILOŽNOSTI Mariborčani so bili v tem delu igre najbližji uspehu v 13. min. Kam bodo šle točke prihodnji teoen? Naslednjo nedeljo bodo nogo- g metaši II. zvezne lige še zad- s njlč prišli na igrišče in odigrali g zadnje kolo letošnjega jesenske- g ga dela prvenstva. BREZ PODCENJEVANJA §j Nogometaši Maribora bodo g zaključili jesenski del tekmova- g nja v II. zvezni ligi s srečanjem m v Ljudskem vrtu z zadnjim na g lestvici s Sparto. Zadnje sreča- g nje v Mariboru s Famosom je m pokazalo, da domači nogometaši J znajo doseči gole in zato ljubi- g teljl nogometa iz štajerske me- g tropole upravičeno pričakujejo M dve točki v srečanju z nogome- g taši iz Belega Manastira. Ker so Igralci Maribora že v B četrtek odpotovali v Ljubljano m na pokalno tekmo z Olimpijo, m smo se tokrat v klubskih pro- g štorih pomenili z igralcema Bog- g danom in Rajačičem, ki sta po- j§ škodovana. Rajačič si je poško- g doval roko že na prvi trening g tekmi s Kladivarjem. — Sedaj sem že dober in ob- g ljubljam, da bom spomladi = krepko pomagal svojim kole- B gom, nam je dejal črnolasi no- g gometaš, ki je prišel v Maribor jg iz Kraljeva. • In kako bo proti Sparti? g — Na papirju smo prav goto- g vo favorit! in prepričan sem, da B fantje ne bodo podcenjevali na- g sprotnika. Dve točki nam skoraj g ne moreta uiti. — V moštvu Sparte nastopa -tudi nekdanji igralec Maribora H Vukičevič. Zapišite, da je to g dober igralec, ki ve, kako se = igra nogomet, je zaključil naš g razgovor nogometaš Maribora s Bogdan. PROTI BORCU NE BO LAHKO j — Ne bo lahko, nam je na S vprašanje, kaj meni o zadnjem g srečanju v Ljubljani proti Bor- g cu dejal nogometaš Olimpije Sr- J bu. Res je, da bomo igrali doma g in da smo prav zaradi tega fa- g voriti. Vendar računamo s tem, m da je Borac moštvo, ki preše- g neča s tem, da tudi na tujem g osvaja točke. Dobro se torej za- g vedamo, da je Borac osvojil g mnogo točk na tujih igriščih. = • Kaj pa menite o zadnjih M igrah Olimpije? — Nobena skrivnost ni, da g smo v drugem delu prvenstva g zaigrali mnogo bolje kot na za- g četku. Prepričan sem, da bomo s zaigrali še bolje v spomladan- g skem delu, saj je spored srečanj s tudi mnogo ugodnejši za nas. g V naslednjem kolu se bodo srečali Čelik : Varteks Šibenik : Istra Lokomotiva : Bosna Olimpija : Borac Slavonija : Borovo Maribor : Sparta BSK : Zagreb Sl oboda s^amo« Markovič se je znašel sam pred vratarjem Zagrebčanov, njegov strel iz neposredne bližine pa je bil slab, tako da je Harar brez večje težave posredoval. V 27. minuti so Mariborčani ponovno izvedli izredno nevaren protinapad po tokrat izredno razpoloženem Markoviču, ki pa je žogo podal Amejčiču, čeprav _ je bil v ugodnejšem položaju za dosego gola. Nekaj lepih priložnosti je imel tudi Klančnik na levemu krilu, vendar Je v odločilnih trenutkih preveč okleval. Najbolj nam je ostal' v spominu njegov uspešen prodor v 38. minuti, kateremu pa je sledil slab strel. Kljub temu je žoga prevarila domačega vratarja, Markovič pa Je bil le za las prekratek in odlična priložnost je splavala po vodi. Pa tudi na nasprotni strani se domači napadalci niso preveč izkazali. Stoodstotno priložnost je zapravil Asimovič v 19. minuti, potem ko je Bolfek zgrešil žogo nekaj metrov od svojih vrat. Levo krilo Zagrebčanov se je znašlo popolnoma samo pred Vabičem, ki je s padcem, pod noge rešil svoja vrata. Nekaj sekund pred koncem prvega dela so imeli domačini še eno lepo priložnost. Kralj Je po desnem krilu 4n z roba kazenskega prostora silovito streljal v desni spodnji kot mariborskih vrat. Vabič pa je bil tudi tokrat na mestu in zanesljivo posredoval. JURIŠ NA VABICEVA VRATA 15. minut drugega polčasa je ml- ■ nilo v silni ofenzivi domačih napadalcev. Domala vsi igralci vijoličastih so takrat z mnogo sreče odbijali nevarne priložnosti pred svojimi vrati. Domačini so izvedli serijo kotov, slednjič pa je Vaba iz ugodnega položaja streljal visoko čez vrata. Bolj ko se je ura pomikala proti koncu, bolj je bilo očitno, da tudi zagrebški napadalci v svojih vrstah nimajo strelca, ki bi znal akcijo zaključiti z golom. Tako ■ ta pritisk ni rodil uspeha in Mariborčani so ponovno uredili svoje vrste. V 67. minuti so gostje izvedli ponovno nevaren napad. Jovanovič je izvajal kot, Markovičev strel pa je Harar s težavo zadržal. Od tega trenutka dalje so Mariborčani močno navalili in gol je dobesedno visel v zraku. NAJPREJ PIRC POTEM BUBANJ Uspešno bi se lahko končala še naslednja akcija Maribora. Iznajdljivi Prosen se je v 68. minuti znašel sam v kazenskem prostoru Zagreba. njeeov, strel pa je zadržala vratnica. Žoga se je odbila nazaj v polje, iz gneče pred vrati pa ni bilo uspeha. V Isti minuti Je Markovič prodrl po desni strani do same golove črte in v odločilnem trenutku podal žogo na pravo mesto. Pirc Je bil v ugodnem položaju in iz polnega teka neubranljivo streljal v desni spodnji kot. To je bilo zasluženo vodstvo Mariborčanov in kazalo je, da bodo Zagrebčani doživeli poraz na svojem igrišču.. Posebej še, ker so pričeli po prejetem golu igrati slabo in brez prave volje. Veselje v mariborskem taboru pa je bilo preuranjeno, kajti v 83. min. so Zagrebčani izenačili. Dračič je poslal uporabno žogo Bubanju, na katerega v tem trenutku nihče ni posebej pazil. Napako sta skušala pooravlti Bolfek In Vabič hkrati, prisebni Zagrebčan pa je iz tega troboja izšel kot zmagovalec, potem ko je žogo streljal mimo obeh mariborskih igralcev v prazno mrežo. Do konca srečanja Je preostalo še 7 minut in domačinom so zrasla krila. Zapisati pa moramo, da so v želi! za zmago nekoliko pretiravali, kajti zlepa ne pomnimo tako trde in grobe igre, kateri smo bili priča v zadnjih trenutkih današnjega srečanja. KAKO SO IGRALI? Kaj naj rečemo o posameznih igralcih? Bili so pod vtisom važnosti tega srečanja in le redko so pokazali vse svoje znanje. Maribor kot celota ni razočaral. Moštvo Je igralo oster in hiter nogomet, katerega nosilca sta bila tokrat izredno razpoložena Ceh in Prosen. V obrambi se . j e Vabič predstavil zopet v starem sijaju, nekaj neoprost- ljivih spodrsljajev, ki bi se lahko končali slabo, pa sta zagrešila Bolfek, posabej pa še Jovanovič. V krilskl vrstic sta ugajala Sizgoreo in Grubišič v napadu pa premetni Markovič, ki je bil nosilec skoraj vseh nevarnih akcij pred vrati Ha- H. ZVEZNA LIGA — VZHOD 1. Trepča (1) 14 9 3 2 33:19 21 2. Sutjeska (2) 14 8 3 7 23:18 19 3. Proleter (3) 14 7 3 4 32:20 17 4. Radnički B (4) 14 6 5 3 24:16 17 5. Bor (6) 14 8 1 5 22:19 17 6. Priština (5) 14 7 1 6 14:11 15 7. Bačka (7) 14 6 3 5 16:17 15 8. Pobeda (9) 14 5 4 5 25:21 14 9. Srem (11) 14 4 6 4 16:18 14 10. Budučnost (8) 14 6 1 7 24:18 13 11. Željezničar (10) 14 5 2 7 19:22 12 12. Borac^ (12) 14 3 6 5 13:15 12 13. Subotica (13) 14 5 1 8 16:25 11 14. Jeddnstvo (14) 14 3 4 7 21:30 10 15. Spartak (15) 14 4 2 8 15:26 10 16. Radnički S (16) 14 2 3 9 15:33 7 | rarja. Amejčič je mnpgo preigraval, ni pa prišel do f.strela., Pirc J se je odkupil z učinkovitim zadetkom, omeniti pa velja, da sta bilaskupaj z ArnejČičem in Prosenom glavna tarča domačinov. Klančnik Je v zaključnih akcijah vse preveč okleval. tako da ga je trii nično vodstvo pred koncem prvega polčasa zamenjalo s Toličem, ki pa se na mestu levega krila ni dobro znašel. Pri Zagrebčanih so bili Aumiler, Bubanj In Kralj najboljši posamezniki. Sodnik Zečevič iz Beograda z današnjim sojenjem nikakor ni opravičil priznanja FIFA. Peter Kancler llllllllIllIlIllilMBillilMIIIlilBffllBKlIinEilBIIIB ■ | II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD | 1. Zagreb (1) 2. Borac (2) 3. Olimpija (3) 4. Maribor (6) 5. Borovo (9) j 6. Varteks (4) 1 7. Čelik (5) I 8. Sloboda (10) | 9. Lokomotiva (7) | 10. Bosna (11) | 11. BSK (8) | 12. Istra (13) 1 13. Famos (15) 1 14. Slavonija (12) | 15. Šibenik (14) | 16. Sparta (16) .. 14 9 3 2 30:12 21 14 9 1 4 29:21 19 14 6 3 5 22:11 15 14 6 3 5 25:14 15 14 6 3 5 18:15 15 14 5 5 4 21:19 15 14 6 3 5 17:16 15 14 6 2 6 26:27 14 14 5 4 5 16:18 14 14 4 6 4 13:19 14 14 5 3 6 17:17 13 14 6 1 7 16:23 13 14 4 4 6 15:29 12 14 4 3 7 20:25 11 14 3 4 7 12:21 10 14 2 4 8 17:27 8 Mlin Borovo: Olimpija 1:0 (1:0) Borovo, 1. dec. Ljubljanski nogometaši so bili v Borovu sprejeti z velikim zanimanjem. Nogometni navijači iz Borova so že prej vedeli za sestavo enajstorice Olimpije ter je posebno Rudinskl vzbujal veliko zanimanje in na stadionu se je za tako majhno mesto zbralo1 rekordno število gledalcev. Takoj ob začetku poročila moramo zapisati, da so nas gostje razočarali, razen odličnega branilca Moreta ter Kapidjiča in Mladeno- viča, so vsi ostali igralci, igrali slabše kot smo pričakovali. Z druge strani pa so domači nogometaši zmagali popolnoma zasluženo, z najtesnejšim rezultatom 1:0. O današnji tekmi moramo zapisati še tole: tehnično vodstvo Olimpije je bilo po tekmi zelo nezadovoljno s sodnikom Dvorničem iz Subotice, ki je dosodil dve enajstmetrovki v korist domačih. Za tisto, ki jo je dosodil v 39. min., je bil povsem upravičen, saj je nekdo Edini gol na pokalni tekmi med Mariborom in Olimpijo je dosegel Kapidjič s prostega strela z razdalje približno 25 m. POKALNA TEKMA SRS ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Olimpija v zaključnem delu tekmovanja Zagreb: Harar, Galekovič, Meštrovič, Slunjski, Stani-šič, Aumiler, Kralj, Bubanj, Vaba, Dračič, Azinovič. Maribor: Vabič, Jovanovič, Bolfek, Sizgoreo, Grubišič, Ceh, Markovič, Prosen, Arnej čič, Pirc, Klančnik (Tolič). Strelca: v 68. minuti Pirc za Maribor, v 83. minuti Bubanj za Zagreb. Sodnik: Konstantin Zečevič ter mejna Popovič in • Panič (vsi Bgd). Gledalcev 2500. V četrtek popoldne je bila na stadionu ob Titovi cesti finalna tekma SRS za Jugoslovanski nogometni pokal med Mariborom in Olimpijo. Žal je deževno vreme preprečilo, da bi si tekmo ogledalo rekordno šte-yj4o3gledalcev, kljub temu pa se je na stadionu zbralo približno 5000 gledalcev. Zaradi dežja so bili prikrajšani tudi nogometaši, ki na zelo spolzkem igrišču niso mogli pokazati vseh svojih sposobnosti. OLIMPIJA : MAiRIBOR 1:0 (1:0) Olimpija: Erič, More, Jovi-čevič, Jalševec, Kulenovič, Kapidjič, Frančeškin, Mladenovič, Zagorc, Rudinski, Com. Maribor: Grloci (Vabič), Jovanovič, Sizgoreo, Grubišič, Bolfek, Ceh, Markovič, Prosen, Ar-nejčič, Pirc, Klančnik. Strelec: Kapidjič v 19. min. Sodnik: Jakše zelo dober. Če bi bili napadalci Maribora spretnejši, bi si v drugem polčasu, ko so bili v očitni premoči, prav lahko zagotovili vstop v zaključni del tekmovanja. Vendar pa jim je smola ali -a nespretnost napadalcev to reprečila. Medtem ko je Olimpija v prvem delu igrala še kar zadovoljivo, pa so bili napadi Ljubljančanov zaradi počasnega Mladenoviča in Rudinskega premalo nevarni. Spet pa moramo pohvaliti Moreta, ki je odlično opravil svojo nalogo, in pa Cerna, ki je, kot kaže, v izredni formi. Edini gol je dosegel Kapidjič iz prostega strela z razdalje približno 25 m. Po zaključku tekme je član Izvršnega sveta SRS, tovariš Boris Kocijančič izročil kapetanu Olimpije Mladenoviču pokal, ki ga je poklonila Nogometna zveza Slovenije in čestital zmagovalcem. Olimpija se je tako uvrstila med 16 najboljših moštev v državi v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal. Naslednje kolo bo na sporedu marca prihodnjega leta. / ŠPORTNA NAPOVED 1. Rijeka : Hajduk 0 2. Trešnjevka : Željezničar 2 3. Crv. zvezda : Vojvodina 1 4. Radnički : Beograd 1 5. Novi Sad : Partizan 1 6. Sarajevo : Dinamo 1 7. Velež : Vardar 1 8. Bor : Sutjeska 1 9. Subotica : Trepča 2 10. Istra : Čelik 1 11. Varteks ; Sloboda 2 12. Borovo : Olimpija 1 šahovske novice Državno prvenstvo v Zenici — V prvih štirih kolih so se igralci iz naše republike dobro borili, saj so vsi trije čisto pri vrhu ali tik pod njim. Njihovi rezultati so: Kržišnik: Gojak 1, Velimi-rovič 1, Ivkov 0 in Meštrovič 1. Pirc: Bradvarevič 0,5, Sokolov 0,5, Jovanovič 1 in Trifunovič 0,5. Parma: Ivkov 0, Meštrovič 1, Bukič 1 in Čirič prek. (najmanj remi). Vrstni red pa je takle: Bradvarevič, Ivkov, Kržišnik in Trifunovič 3, Bertok, Matulovič, Pirc in Udovčič 2,5, Čirič in Parma 2 (1) itd. Zenski conski turnir — V Bad Neuenahru (ZRN) so se vse tri Jugoslovanke uvrstile več kot odlično, na prva tri mesta in se tako kvalificirale za turnir kandidatk skupaj z Bolgarko Ivanovo. Kolikšna je bila ta premoč, priča naslednji podatek: če izvzamemo njihov . medsebojna srečanja, so v 33 partijah proti igralkam jih držav zabeležile rezult. 23:4 v svojo korist. Končna ra : tev: Nedeljkovič 11,5, Jovanovič 11 (obe brez poraza), Lazi revič 9,5, Ivanova 8,5, Rinder (ZRN, prva rezerva) 7,5 itd. od obramnih igralcev igral z rc!«> in naj strožja kazen je bila povsem na mestu. Manj pa je bil upravičen dosoditi enajstmetrovko v peti minuti igre, saj večina ni vedela, zakaj se je Dvomič odločil za najstrožjo kazen. Seveda pa vse to ne opravičuje slabe igre gostov, ki niso navdušil} gledalcev iz Borova. C.e bi igrale1 Olimpije igrali tudi v prvem polčasu tako kot so nadaljevali v, druj gem delu, potem prav gotovo ne W poraženi zapustili Borova. V drugem delu so se zelo trudili, vendar je bilo prepozno . . . KRATEK OPIS V 5. minuti je sodnik dosodil enajstmetrovko, ker je bil storjen prekršek nad Popovičem v kazenskem prostoru. Večina udeležencev današnjega nogometnega srečanja ? Borovu je bila prepričana, da Je bila kazen prestroga. Popovič je izvajal 'enajstmetrovko, vendar Je streljal močno mimo vrat. V 22. min. je imel Rudinski idealno priložnost za dosego1 gela. 2cg° mu je lepo podal More, ki je P? krilu predrl do 16-metrske£a prostora. Napadalec Rudinski pa priložnosti ni znal izkoristiti in je strelja1 nad vratnico. Ze v naslednji minuti je imel Rudinski še eno priložnost, Namesto, da bi streljal močno, pa je bil udarec premehak in žoga je odšla v cut. V 39. minuti je nekdo od obrambo gostov igral z roko v kazenskem prostoru. Najstrožjo kb.zen je izvedel Capo, ki je zanesljivo ukan11 vratarja F-riča. V nadaljevanju so bili Ljubljančani boljše moštvo in so v zadnjm dvajsetih minutah nevarno ogro" I žali domačega vratarja Gligorije-viča. Med napadalci pa ni bilo ni' kogar, ki bi znal streljati na vrat« v pravem trenutku. Zasluge za zmago domačih im* danes prav gotovo obramba Borov3’ saj so bili igralci vedno na mestu Bilo je več ugodnih priložnosti 3 Olimpijo in tako je na primer ^ 83. min. Srbu močno streljal n3 vrata, vendar je Gligcrijevič žogo v zadnjem trenutku odbil v kot. Uspeh bi lahko prinesla tudi kombinacija Mladenovič—Frančeškin’ i vendar je bil branilec Marjanovič hitrejši in je v zadnjem trenutku odbil žogo v out. Borovo: Gligorijevič,1 Kur' i banovič, Marjanovič II., Ca; j po, Bajramovič, Marjanovi j L, Stojanovič. Vujovič (iz' j ključen v 74. minuti), P°' povič, Podkonjak (Pakter)* Vilhelm. Olimpija: Frič, More, J°' vičevič, Kokot, Kulenovič Kapidjič, Zagorc, MladenO' vič, Srbu, Rudinski (Fran' češkin), Corn. - . Strelec Capo v 39. minut1 iz enajstmetrovke. Sodnik Dvornič iz Subo' tiče. Gledalcev 1500. Tako bi lahko še naštevali n?,j vame situacije, ki so jih pripravlj igralci Olimpije, vendar nihče ^ njimi ni znal žoge usmeriti v mrež;C7’ TRENER STANKOVIČ NEZADOVOLJEN ^ Po končani tekmi v Borovu je trener Olimpije Branko Stanko^1 dejal, da je moštvp igralo slabo * brez pravega prizadevanja. Dejal -tudi, da je moral zaradi % slabe zamenjati Rudinskega z mnogo 11 trejšim Frančeškinom. Vodstvo Olimpije je bito mnenja, da je sodnik sodil pristr^j sko, saj za podobne situacije, kc' v moral dosoditi najstrožjo kazen korist Olimpije, tega ni storil. Omenili smo že, da je bil bfi, boljši igralec na igrišču More. ^ie bro pa sta pri Olimpiji igrala Kapidjič in Mladenovič. F v- domačih moramo pohva* 9 kril sko vrsto, ki je najzaslužnejša uspeh. Sodnik Dvornič ni sodil po ^n Kem kriteriju za obe moštvi. Ob* , nimo -e dejstvo, da je obrain^j igralec domačih Kurbanovič v roko v obrambnem prostoru. iik Dvomič pa ni dosodil enaF., ra st rovk e v korist Olimpije. So^ kovn piščalka je ostala nema. . Božidar Markoti® I 1 SGP »ZIDAR« Kočevje KOLEKTIV ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE D^»\TO0VV.V\.V\XXVVV\.XV^KS»« TPOIBT 7 1. decembra 19631 I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA TOČKE ZA »SPODNJI V naslednjem kolu: Vardar: Rijeka, Dinamo : Velež, Partizan : Sarajevo, Beograd : Mavi Sad, Vojvodina : Rudniški, željezničar : Crvena zvezda, Hajduk : Trešnjevka Sarajevo : Dinamo 2:1 (2:1) Sarajevo, 1. dec. — V borbeni, dinamični .in fair tekmi je Sarajevo doseglo dragoceno zmago nad zagrebškim »plavim«. Vsi igralci domačega moštva so igrali prav dobro, le Ferhatovi-ču ni šlo kot običajno. Domači so prišli v vodstvo v 15. minuti, ko je Mušovič iz hitrega protinapada zadel mrežo danes nezanesljivega Škoriča. Dinamo je izenačil v 30. minuti (Rauš). Sedem minut kasneje je Mušovič izkoristil nesporazum med Ben-com in Skoričem in dosegel končni rezultat. Najboljši igralci: Sirčo in Vujovič ter Belin, Braun in Lamza. Sarajevo: Sirčo, Fazlagič. Vujovič, Crnogorac, Biogradlič, Pr-Ijača, Arsanlagič, Siljkut, Fer-hatovič, Mušovič, Blaževič. Dinamo: Skorič (Crnkovič), Belin, Braun, Ramljak, Benco, Kasumovič, Kobeščak, Zambata, Rauš, Lamza, Knez. Sodnik: Stankovič iz Beograda (odlično). Gledalcev 15.000. Rijeka : Hajduk 1:1 (0:0) Reka, 1. dec. — Razpoloženi napadalci domačega moštva so im^Ji veliko lepih priložnosti za dosego gola, vendar je bil Jurič, ki je danes nastopil prvič v tej sezoni, dobesedno nepremagljiv. Kljub premoči Rečanov pa so prvi dosegli zadetek Hajdukovci (Ferič v 66. min.). Krivec gola je bil vratar Jantoljak. ki pa je 8 minut kasneje izenačil iz 11-metrovke, ko je Bego igral v kazenskem prostoru z roko. To je v tej sezoni že tretji gol za vratarja Jantoljaka. V 75. minuti je prišlo do incidenta, ko so Bego, Ferič in Fulgozi napadli Ra-dakoviča. RIJEKA: Jantoljak, Miievoj, Ra-bac, Radakovič, Brnjač, Vrankovič, Lukarič, Zadel, Veselica, Naumovič, Vukoje. HAJDUK: Jurič, Djaja, Zuber, Jerolimov, Papec, Bego, Hlevnjak, Nadoveza (Fulgozi), Ankovič, Kraljevič, Ferič. SODNIK: Cahun (Duga Resa). Trešnjevka : Željezničar 0:2 (0:0) Zagreb, 1. dec. — Današnja tekma je bila zelo važna za Trešnjev-ko, saj se nahaja prav na dnu lestvice. Zagrebčani so igrali zelo nervozno, Sarajevčani pa mirno in poletno. Trešnjevka je imela premoč na igrišču (posebno v drugem polčasu), niso pa jo znali izkoristiti. Strelca golov: Smailovič v 74. in Osim v 82. minuti. Trešnjevka: Muak, Granc, Gra-čanin (Rukavina), Balant, Muškovič, Bradač, Jovičič, Kovač I., Vučkov, Kovač II., Pintarič. Željezničar: Radovič, Staka, Kranjc, Matič, Kulovič, Zemko, Ga-šič, Dizdarevič, Smailovič, ^ Crv. zvezda : Vojvodina 2:1 (1:0) Beograd, 1. dec. — Crvena zvezda je zasluženo zmagala. Oba gola je dosegel veteran Ko-stič (v 28. in 75. minuti). Novi Sad je igral zelo slabo. Pohvalo zasluži le prizadevni Pavlič, ki je tudi »zabil« edini gol za svoje barve (v 85. min.). Zapisati je treba, da je tudi enajsterica, ki vodi na lestvici, igrala povsem povprečno, brez večjega naprezanja in brez upadljivih potez. LESTVICA I. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE 1. Crv. zvezda (1.) 12 7 5 0 18:9 19 2. Beograd (3.) 12 5 5 2 21:12 15 3. Dinamo (2.) 12 6 3 3 15:9 15 4. Sarajevo (4.) 12 6 3 3 23:16 15 5. Željezničar (7.) 12 5 3 4 18:18 13 6. Partizan (5.) 12 5 2 5 23:13 12 7. Radnički (9.) 12 4 3 5 13:14 11 8. Vardar (6.) 12 4 3 5 16:18 11 9. Novi Sad (11.) 12 3 5 4 11:17 11 10. Vojvodina (8.) 12 4 2 6 17:18 10 11. Velež (12.) 12 2 6 4 13:16 10 12. Rijeka (10.) 12 2 6 4 14:21 10 13. Hajduk (14.) 12 2 4 6 13:18 8 14. Trešnjevka (13.) 12 3 2 7 16:32 8 (V oklepaju je uvrstitev v prejšnjem kolu) u, *_xa- Osim, »Poletova« • nagradna anketa ZA NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA LETA 1963 PREDLAGAM: Ime in priimek Naslov ........ Opomba: Kupon za anketo o najboljšem slovenskem športniku 1963 je treba izpolniti tako, da vpišete imena športnikov v gornji seznam od 1. do 10. Kupon je treba izrezati ter poslati najpozneje do 5. decembra 1963 na naslov: Uredništvo Poleta, Ljubljana, Cankarjeva 5/III. Vsa kupone bomo upoštevali pri. nagradnem žrebanju. Prva nagrada 10.000 dinarjev, druga nagrada 5000 dinarjev in tretja nagrada 3000 dinarjev. Vsak udeleženec ankete lahko sodeluje z neomejenim številom anketnih listov. UREDNIŠTVO »POLET« Duspara (Bračulj). Sodnik: Botič iz Valjeva. Gledalcev 5000. Velež : Vm&m 3:0 (2:9) Mostar, 1. dec. — Velež je igral precej boljše cd Vardarja; lahko> bi celo zmagal s še višjim rezultatom. Kljub temu pa gostje niso zapustili slabega vtisa. Borili so1 se požrtvovalno do konca in bi lahko dosegli gol ali dva. Strelci: Oručevič v 15/ in 36. minuti (zaradi slabe obrambe gostov) ter v 51. minuti Selimotič. Velež: čurkovič, Rodin, Rašič, Selimotič, Šestič, Radii je vič, Cerkič, Glavovič, Lazovič, Oručevič, Barbarič. Vardar: Miloševski (čočkov), Ri-stovski, Mcjsov I, Dacevski. Dojči-■ novski, Popovski, Ilijevski, Dončev-ski, šulinčevski, Mcjsov II (Gerasi-movski). Kovačevski. Sodnik: Djurdjevič iz Beograda. RadničM : Beograd 1:0 (1:0) Hovi Sad : Partizan 2:1 (1:1) JESENICE (J. L.) — Danes je bilo tu mladinsko in pionirsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Rezultati: mladinci: 1. Klevišar (Tr), 2. Buh (Jes.), Somrak (Tr) — Mladinci dvojice: 1. Kastelic-Use-nik (Lj), mladinke posamezno: 1. Zrimec (Ol), 2. Juvane (Lj), 3. Kai-serberg (11), mladinke dvojice: 1. 1. * Zrimec-Škerl (Ol), 2. Kralj-Ju-vanc (Lj), mešano dvojice: 1. Zri-mec-Krnc (Ol), 2. Zirovnik-Klevišar (Tr), pionirji: 1. Tičar (Tr), 2. Poz-. nič (Ce), 3. Gutemberger (Fuž), pionirji dvojice: Gutemberger-Jurak (Fuž)., 2. Vidic-Tičar (Tr), pionirke: 1. Kralj (Lj), 2. Kreisel (Jes), 3. Žirovnik (Tr), pionirke dvojice: 1. Kreisel-Petrnel (Jes), 2. Gostiča-Kralj (Lj). Udeležba na letošnjem prvenstvu je bila zelo velika, nastopilo je 153 tekmovalcev iz 19 klubov. To kaže, da postaja namizni tenis vseboj priljubljen med mladino. Velik napredek smo opazili pri igralcih Celja, Idrije. Zmagali so povsod favoriti. Organizacija tekmovanja je bila dobra, škoda je le, da na Jesenicali ni večjega prostora v ta namen. (J. L.) Danes je bil tu drugi zvezni pozivni turnir, ki se ga je udeležilo po 16 mladincev in mladink iz vse države. Igre so potekale brgz večjih presenečenj, favoriti pa so potrdili dobro formo. Pohvaliti moramo zelo zanesljivega Zagrebčana Rotha in Ljubljančanko Zrimčevo.’ »POKAL JUGOSLAVIJE V DVIGANJU UTEŽI« v Ljubljani Nova državna rekorda: Avlijaš (srednjetežka) v sunku 154,5 kg. Vilic (težka) v potegu 116 kg Ljubljana, 1. dec. — V petek In soboto je bilo v Domu železni- , Carjev finalno tekmovanje za pokal Jugoslavije v dviganju uteži. Dragoceno lovoriko je ponovno osvojila sedmerica dvigalcev Ljubljane, ki je prvi dan premagala Herkulesa iz Bača s 4:3, v soboto pa v odločilnem dvoboju prepričljivo Slavonijo iz Osijeka s 5:2. Rezultati dvoboja Ljubljana : Herkules: bantam: Dečman : Ata-povič 230:205 — 1:0, peresna: Švara 2io — '2:0, lahka: Lampe 235 — 3:0, srednja . Malovrh : Marinkovič 315:185 — 4:0, lahkotežka: Curk : Sentivanski 310:332,5 — 4:1, srednje-.težka: Podobnik : Spajzer 210:305,5 — 4:2, težka: Burger : Bujak 315:330 — 4:3. V drugem petkovem srečanju je Slavonija premagala Bosno iz Sarajeva s 5:2. Na tem dvoboju je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov. Posebno pohvalo zasluži Mirko Avlijaš (Bosna), ki je v sunku dvignil najavljenih 152,5 kg. Pri tehtanju se je izkazalo, da znaša novi rekord celo 154,5 kg, kar je za 2,5 kg več od prejšnjega rekorda Ljubljančana .Gabrovška. Esadu . Viliču Iz Sarajeva (tudi lahkoatlet) je tehtnica namerila 116 kg in to je nov državni rekord za težko kategorijo v potegu. Boljši rezultati v troboju: Kraljevič 382.5, Bakarac (oba Sl) 377,5, Avlijaš 377,5, Vilič (oba B) 355. Sarajevčani so v borbi- za 3. me-stS odpravili svoje tekmece iz Bača s ,5:2. Pred glavnim spopadom so bili Osiječarit precej optimistično razpoloženi, saj so pričakovali Vsaj štiri zmage v korist Slavonije. Izkazalo se je, da njihova_ pretirana samozavest ni bila upravičena, kajti Ljubljana je že v teznem načinu povedla s 5:2 in to prednost obdržala do konca dvoboja. Povedati je treba, da so domači dvigalci precej taktizirali, manj pa se naprezali za boljše dosežke v troboju. Najzaslužnejši za osvojeni pokal so njeni tekmovalci v lahkih kategorijah, kt niso imeli enakovrednih nasprotnikov (plod pravilnega dela v klubu!). Marjan Dečman je naskakoval nov državni rekord v sunku (105,5 kilogramov), vendar mu za malenkost ni uspelo. Prav tako je za las zgrešil državni rekord D. Kovačič (Sl), ki je imel že nad glavo 155 kg (dejansko 157), pa ekundi. mu utež ni uspelo držati 2 sekundi. Posamezni dvigi Kovačiča: 122,5, 112,5 in 147,5. Rezultati finalnega dvoboja: Ljubljana : Slavonija 5:2, bantam: Dečman : Arapovič 250:200 — 1:0, peresna: Švara : Kalenič 247,5:192,5 — 2:0, lahka: Lampe : Kovačič n 282,5:280 — 3:0, srednja: Malovrh : Dominovič 310:100 — 4:0, lahkotežka: Gabrovšek : Barbier 320:295 — 5:0, srednjetežka: Podobnik : Kovačič I 300:382,5 — 5:1) težka: Burger : Bakarac 300:345 — 5:2. Sodniki Torbica (Subotica), Mihailovič (Bgd) in Titan (Lj) so svojo nalogo opravili zadovoljivo. S. G. PETEROBOJ MOŠKIH REPUBLIŠKIH KEGLJAŠKIH REPREZENTANC Slovenija prva Maribor, 1. decembra — Najboljši jugoslovanski kegljači so zaključili letošnjo sezono s tradicionalnim peterobojem republiških reprezentanc. Na štiri-steznem kegljišču Konstruktorja v Mariboru je slovenska reprezentanca v postavi Šlibar, Kor-dež, . Martelanc, Steržaj, Mlakar in Grom potrdila letošnjo odlično formo in zanesljivo zmagala pred Hijvatsko, BiH, Srbijo in Cmp goro.,Letošnje tekmovanje na 6 X 200 lučajev je organizirala Kegljaška zveza Slovenije, za tehnično izvedbo pa je odlično poskrbela mariborska okrajna zveza. Rezultati: 1. Slovenija 5229 (povpreček 871.5, Šlibar 844, Kordež 849, Martelanc 857, Steržaj 892, Mlakar 882, Grom 905), 2. Hrvatska 5067 (844,5), 3. BiH 4941 (823,5), 4. Srbija 4861 (810,1), 5. Orna gora 4483 (747,1). Nadaljevanje s prve strani — Nadaljevanje s prve strani Uvrščamo se v evropsko elito ČSSR, vendar so vedno ostali praznih rok. Šele enajsto srečanje na Gospodarskem razstavišču novembra 1963 je prineslo prvi, toda zasluženi uspeh naši orodni telovadbi. V četrtek zvečer so bili na sporedu še zadnji trije nastopi v d van a j ster obo j u. Reprezentanci CSSR in Jugoslavije sta se neprestano menjavali v vodstvu. Tako je po prvih treh orodjih vodila Jugoslavija za 0,45 točke, po šestih orodjih (obvezne vaje) je bila spet v vodstvu CSSR za 0,25, po devetih orodjih so si Jugoslovani priborili prednost 0,95 točke in čeprav je bila po dvanajstih orodjih razlika nekoliko manjša — 0,25, so si Jugoslovani priborili zasluženo zmago nad izkušenim nasprotnikom. SZ : Jugoslavija 3:1 Stockholm, 1. dec. — Včeraj se je pričelo mednarodno prvenstvo Švedske v namiznem tenisu. Jugoslovanska ekipa je bila v prvem koiu prosta, ker Polja-hi niso igrali. V drugem kolu • Pa so Jugoslovani izgubili proti Sovjetski zvezi z 1:?. Posamezni rezultati: Novikov : Markovič 2)1, Amelin : Korpa 2:0, Kor-Pa-Veeko : Novikov-Amelin 2:1, Atnelin : Markovič 2:0, Vojislav Markovič je nastopil utrujen in nerazpoložen zaradi dolge poti iz Djakarte. Ostali rezultati ekipnega tekmovanja: Švedska : Francija 3:0, Anglija : Finska 3:4), CSSR : Danska 3:1. Tek-naovanja se udeležuje približno igralcev iz 13 držav. MIRO CERAR — VELIKI MOJSTER Če govorimo o uspehu jugoslovanske reprezentance, ki ga je dosegla na troboju na GR, potem seveda me moremo mimo odličnega nastopa evropskega prvaka Mira Cerarja. S svojimi vajami je spet zablestel in zmagal z veliko prednostjo. Tako kot lani na svetovnem prvenstvu pa je bila tudi tokrat njegova šibka, točka preskok v obvezni vaji, kjer je tudi dobil najnižjo oceno 9,25. Sicer pa lahko rečemo, da Cerar še vedno napreduje in da je tudi v obveznih vajah dobil že zadovoljive ocene, čeprav je do nastopa na olimpijskih igrah še skoraj leto dni časa. Če smo prvo mesto Mira Cerarja pričakovali, potem predstavlja uvrstitev na drugo mesto Tineta Šrota prav gotovo veliko presenečenje. Še letos smo nekajkrat govorili o ostri borbi za drugo mesto med Šrotom in Zlata plaketa TT za Cerarja Ljubljana, 1. dec. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos »Tedenska tribuna« podelila • zlato, srebrno in bronasto plaketo Branka Ziherla najboljšim slovenskim športnikom, ki so jih ocenjevala športna uredništva posameznih listov v naši republiki. Zlato plaketo Branka Ziherla je prejel Miro Cerar, srebrno Ivo Daneu in bronasto Edvard Vecko. Mimo tega je glavni urednik TT tov. Pogačnik podelil še častne plakete športnikom, ki so dosegli po-mebnejše uspehe v letošnjem letu. Petrovičem, nedavni troboj na GR pa je dokazal, da je Tine Šrot končno odločil to borbo v svojo korist. Dosegel pa je tudi odličen uspeh v mednarodni konkurenci. Zbral je 1,60 točke več kot Petrovič in s tem dokazal, da je odlično pripravljen in da se je zanesljivo uvrstil na drugo mesto v državi. Ob zaključku moramo pohvaliti še odlično organizacijo tekmovanja, saj se je troboj odvijal tako rekoč brez napake. Vestni organizatorji so poskrbeli za vse podrobnosti in tako prispevali, da je bilo tekmovanje pod kupolo GR zares prijetno. Rezultati: 1. Jugoslavija 560,10. 2. CSSR 559,85, 3. Bolgarija 557,35. Posamezniki: 1. Cerar (J) 115,85 (krogi 9,50, 9,70, konj 9,85, ' 9,60, preskok 9,25, 9,70, bradlja 9,75, 9,75, parter 9,60, 9,65, drog 9,75, 9,75), 2. Šrot (J) 112,75 (krogi 9,60, 9,75, konj 9,05, 9,55, preskok 9,50, 9,45, bradlja 9,40, 9,45, parter 9,15, 9,30, drog 9,30, 9,45) — prva ocena obvezna vaja, drugo poljubna, 3.—4. Adamov (Bolg), Mihajlov (B) 112,50, 5. Štastny (CSSR) 111,95, 6. Kubička (CSSR) 111,70, 7. Bačvarov (B) 111,45, 8. Mudrik CSSR 111,25, 9. Petrovič (J) 111,15, 10. Pazdera (CSSR) 111,10, U. Klečka (CSSR) 110,80, 12. Menčik (J) 110,35, 13. Gajdoš (CSSR) 110,00, 14. Caklec (J) 109,85, 15. Knčev (B) 109,60, 16. Hristov (B) 107,85, 17. Vidovič (J) 106,90, 19. Parušev (B) 103,70. Ugled na tehtnici položenega Jugoslovana. Tako kot so Jugoslovani v minutah francoske premoči poskušali na vie^^ogoče načine zaustaviti prodor ofenzivnega nasprotnika, tako v teh trenutkih ni bilo v francoskem moštvu igralca, ki bi bil kos nenadnemu preobratu. Zadnje minute so bile nadvse kritične.1 Jugoslovani so povedli z 69:62, Francozi pa so s trdovratno in zagrizeno borbo zmanjšali rezultat na 69:67. Tedaj je stopil na pc-zornico Daneu, ki je z odličnim driblingom omogočil svojemu moštvu, da je zabeležilo dve ponovni točki. Francozi so trmoglavo vztrajali in spet pritisnili, toda v zadnjih 30 sekundah igre Jugoslovani niso prepustil zmage iz rok. Zadnjo točko je dosegel s prostega meta-. Daneu in Jugoslavija je odnesla pomembno zmago. O tekmi naj napišemo dve, tri ugotovitve. Jugoslovani so pokazali slabokrvno igro in prav gotovo niso upravičili slovesa, ki ga uživajo v , svetu. To je opravičljivo, kajti naše moštvo ni bilo popolno, po drugi strani pa v nekaj dneh ni mogoče uigrati nove petorke, ki bi lahko pokazala iste odlike kot naše standardno državno moštyo. Treba je tudi zapisati, da so naši igralci bolj ali manj izven forme, ker je minilo že nekaj časa odkar so zaključili prvenstvene borbe v zvezni ligi. Trener Zeravica ni imel lahkega dela, konec koncev pa mu je le uspelo, da je razglašene strune toliko ubral, da našim igralcem ni bilo treba oditi z igrišča sklonjenih glav. Vsekakor pa je ta tekma resen opomin našemu tehničnemu vodstvu, da je treba misliti ne samo na pet ali šest standardnih igralcev, ki imajo zagotovljeno mesto v državni reprezentanci, temveč ubrati solidne j šp pot načrtnih priprav mlajšega rodu, ki bo šel po stopi-njah svojih slovitih prednikov. Povratno srečanje bo 3. decembra v Parizu. Jugoslavija: Gordič 18, Čermak, Logar 7, Bojovič, Bassin, Ražnjato-vič 21, Daneu 15, Dermastia 2, Traj-kovič 4, Kasun, Cvetkovič, Nikolič 6. Francija: Dorigo 18, Baltzer 12. Degros 12, Gilles 4, Caballe 2, Cor-devan 2, Leret, Mayeur 6, Grand 9. Sodnika: Marcetti (Italija) in Cuman (CSSR). Jesenice : Romunija 2:3 (0:0, 1:0, 1:3) Jesenice, 1. dec. — Jeseniški hokejisti so imeli na praznik 29. novembra. v gosteh reprezentanco Romunije, ki je dan preje v Celovcu igrala s KAC 4:4. Takoj po sodnikovem žvižgu smo začutili, da, bomo videli igro, kakršnih je malo na naših drsališčih. Napadi so se bliskovito menjavali, v obeh moštvih pa je bila obramba z vratarjema na svojem mestu. Domačini so bili takoj od začetka boljši nasprotnik, vendar svoje premoči niso mogli izraziti z golom., V drugi tretjini je bila pre--moč domačinov še večja, rezultat tega pa je bil gol, ki ga je po lepi podaji Felca prisebno dosegel Tiš-ler. Škoda, da svoje premoči domačini niso realizirali še s kakšnim zadetkom. Tudi začetek tretje tretjine je pripadal domačinom, ki so po Klinarju povišali rezultat na 2:0. Čeprav so Romuni tedaj močno pritisnili so imeli domačini še nekaj priložnosti, ki pa so ostale zaradi odličnega vratarja gostov neizkoriščene. V takem vzdušju pa so gostje nenadoma dosegli dva gola, obakrat z igralcem več. Potem so domačini nekoliko popustili in tako dovolili, da so Romuni dosegli nekaj minut pred koncem zmagoviti gol. KAKO SO IGRALI? Romuni igrajo tipično ruski hokej, ostro v obrambi, z močnimi in točnimi podajami in enostavnimi napadi po krilih. Kondicijsko so zelo'dobro pripravljeni, so odlično uigrani, kar je rezultat 30 odigranih tekem v letošnji sezoni. Domačini so bili razen zadnjih 10 minut boljši nasprotnik. Bili so zanesljivi in odločni v obrambi, medtem ko so v napadih s hitrimi in duhovitimi akcijami ustvarjali nevarhe položaje pred nasprotnikovimi vrati. Da so tako lahko izpustili iz ^ok veliko zmago nad uglednim nasprotnikom, je verjetno posledica nezadostnega treniranja v zadnjem času, ker jim je bilo to zaradi slabega vremena onemogočeno. ■TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI ROKOMETNI POKAL Novi Sad, 1. dec. — V Sqe jemski dvorani sta bili finalni tekmi moških in ženskih vrst za Jugoslovanski rokometni pokal. Pri moških je Bosna premagala Partizan (Bjelovar) z rezultatom 16:14, pri ženskah pa je Beograd premagal Spartak (Subotica) s 6:5 (1:0). Tako sta Bosna in Beograd postala nova pokalna prvaka Jugoslavije. Doslej sta reprezentanci Slovenije in Hrvatske vsaka po trikrat osvojili dragoceno trofejo Kegljaške zveze Jugoslavije. Prav zato bo prihodnji peteroboj — deseti po vrsti — še posebej zanimiv, kajti v primeru slovenske ali hrvatske zmage, preide trofeja v trajno last. Na to zanimivost je v zaključnem go- , voru opozoril številne gledalce predsednik Kegljaške zveze Jugoslavije, Miljenko Bobanac, potem ko se je organizatorjem skupaj s predstavnikom Kegljaške zveze Slovenije Likovnikom .zahvalil za odlično izvedbo tekmovanja. OTVORITEV ZIMSKEGA BAZENA V'KRANJU Odlični gostje Kranj, 1. dec. V četrtek so v Kranju po dolgih letih gradnja končno le odprli zimski plavalni bazen, ki bo odslej pozimi zbirališče kranjskih plavalcev. S tem se seveda odpirajo še lepše možnosti za napredek te športne panoge v Kranju, ki je že danes na precej zavidljivi višini. Na otvoritvenem če-tveroboju so nastopili plavalci in plavalke ter ^vaterpolisti Slavie iz Prage oziroma Plzna, Primorja iz Reke, Ljubljane in domačega Triglava. Zanimivo je, da so prvi tuji plavalci, ki so kdajkoli nastopili v Kranju, bili plavalci iz Prage, na o-tvoritvi novega plavalnega objekta pa so bili zopet prvi tuji gostje Pražani. Otvoritve so se udeležili tudi nekateri vidni politični in' športni delavci: zvezni podsekretar za industrijo Vinko Hafner, podpredsednik Okrajne skupščine Ljubljana Franc Puhar, predsednik Občinske skupščine Kranj Martin. Košir. predsednik Plavalne zveze Slovenije Stojan Bajc. predsednik ObZTK Kranj Srečko Soket in drugi. Po pozdravnih govorih predstavnikov političnih in družbenih organizacij ter gostujočih ekip je predsednik Organizacijskega odbora za otvoritev bazena Edgar Vončina uradno otvoril bazen. Zbrani gledalci sd bili s plavalnim sporedom zelo zadovoljni, saj so bili priče številnim lepim borbam in odličnim rezultatom. Rezultati: moški 100 m prosto: 1. Kocmur (Tr) 59,6, 2. Dorčič 1:00,3, 3. Rupčič (oba Prim) 1:01,3, 100 m metuljček: 1. Dermastia (Lj) 1:07,2, 2. V. Brinovec (Tr) 1:03,3, 3. Peto (Slav) 1:09,3, 100 m prsno: 1. Ober-lander 1:12,8, 2. Očenašek (oba Slav) 1:16,1, 3. Bonetti (Prim) 1:17,7, 100 m hrbtno: 1. Vrbovšek (Lj) 1:05,5, 2. Dorčič (Prim) 1:06,5, 3. Tihi (Slav) 1:11,4, 200 m prosto: 1. Scheich (Slav) 2:16,9, 2. V. Brinovec 2:17,7, 3. P. Brinovec (Oba Tr) 2:21,4, 4X100 m prosto: 1. Triglav 4:06,2, 2. do 3. Primorje in Ljubljana 4:14,2, 4. Slavi ja 4:14,9, 4X100 mešano: 1. Ljubljana 4:35,7, 2. Slavi ja 4:36,5, 3. Primorje 4:39,8, 4. Triglav 4:47,8, ženske: 100 m prosto: 1. Trtnik (Lj) 1:11,9, 2- Kyapilova 1:13,7, 3. Sebe-stova (obe Slav) 1:14,0, 100 m metuljček: 1. K. Novakova (Slav) 1:14,3, 2. Breskvar (Tr) 1:25,0. 3. M. Nova- kova (Slav) 1:28,8, 100 m prsno: 1. Kuranova (Slav) 1:27,4, 2. Breskvar (Tr) 1:29.8, 3. Peterman (Lj) 1:32,3, 109 m hrbtno: 1. Skrivanova (Slav) 1:19,8, 2. Rubeša (Prim) 1:23,2, 3. Souvan (Lj) 1:23,2, 4X100 m prosto: 1. Slavia 5:06,9, 2. Ljubljana 5:19,4, 3. Primorje 5:22,8, 4. Triglav 5:43,0, 4X100 m mešano: 1. Slavia 5:21,9, 2. Ljubljana 5:43,1, 3. Primorje 5:54,8, 4. Triglav 5:56,8. * Končni vrstni red: 1. Slavia (Praga) 497 točk, 2. Ljubljana 352, 3. Triglav 285, 4. Primorje 257. Rezultati waterpolo turnirja: Triglav : Slavia (Plzen) 6:6, Primorje : Ljubljana 8:3, Primorje : Slavia 10:5, Triglav : Ljubljana 8:2. Jože Javornik 0 1 ► i ► 0 1 ► < ► O < ► 4 ► o INVESTICIJSKI BIRO - - - • • ' / . : -• --'-"i.-.r:/.:.-.-, .v ; ■ . v ;.v v Trbovljah TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU CEMENTARNA TRBOVLJE V TRBOVLJAH PROIZVAJA VSE VRSTE PORTLAND CEMENTA SPECIALNE CEMENTE, APNENČEVO MOKO IN IZOLITNE IZDELKE TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV »SORA« MEDVODE PRIPORACA SVOJE KVALITETNE IZDELKE INDUSTRIJA OBUTVE Novo mesto r KOLEKTIV PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE Trgovsko podjetje p' >na drobno »Dravinjski dom« SLOVENSKE KONJICE Sporočamo, da smo odprli novo samopostrežno trgovino in bufet Priporočamo se za obisk v vseh naših trgovinah, kjer vam nudimo potrošno blago najboljše kakovosti ob najbolj solidnih cenah SGP NOVOGRADNJE V v TRZIC o 4 * < > S SVOJIMI GRADBENIMI VODSTVI V TRZlCU, KAMNIKU IN KRANJU se priporoča investitorjem in ostalim poslovnim prijateljem za nadaljnje sodelovanje. Izvajamo /se vrste visokih in nizkih gradenj, stanovanjska poslopja, stolpnice, industrijske in gostinske objekte, ceste in podobno. Naša gradbišča so razporejena od Velike planine in Jezerskega do Portoroža, Pirana in Poreča Naše geslo je: »Solidne cene in kakovost« Za informacije se obračajte na dirkecijo v Tržiču, telefon 257 in 321 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« VIDEM-KRSKO • proizvaja sulfitno celulozo v beljeni, nebeljeni in razni specialni kvaliteti, lesovino, časopisni papir ter ostale tiskov-9 ne in ovojne papirje ODJEMALCEM NAŠIH PROIZVODOV SE ZA NADALJNJE SODELOVANJE TOPLO PRIPOROČAMO Gorenje Spr ne™/-, r-RADBENO PODJETJE i GRADI SOLIDNO IN V ROKU PO ŽELU INVESTITORJEV Gradbišča: KRANJ, RADOVLJICA, BLED, KRANJSKA GORA, JESENICE Splošno gradbeno podjetje Grosuplje ♦ ♦ * GRADI VISOKE IN NIZKE GRADNJE, GRADI TUDI ŠTEVILNA STANOVANJA ZA PRODAJO NA RAZLIČNIH MESTIH LJUBLJANE t ♦ 41 SOŠKE ELEKTRARNE iVom Gorica ELEKTRO- LJUBLJANA Enota Kočevje Rudnik nekovin men Novo mesto ♦♦♦♦♦♦♦44 ♦♦♦♦♦♦♦♦ iljpllllill Podjetje za nakup in predelavo mleka PLANIKA TOLMIN s sedežem Kobarid, z obratom za proizvodnjo mlečnega sladkorja v Tolminu in s svojimi podružnicami Bača, Granit, Krn Logaršče, Podbrdo, Rut, Selo nad Podmelcem itd., izdeluje razne vrste sira, maslo, kondenzirano mleko in mlečni sladkor. Vsi izdelki renomiranega podjetja so odlične kakovosti. Gostinska podjetja, trgovine in posamezniki — kupujte kakovostne izdelke priznanega podjetja, ker boste z nakupom zadovoljni. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED dobavlja najkvalitnetnejši smrekov les za žage in celoluzne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in macesnovega lesa dobavlja za najfinejšo lesno predelovalno industrijo, za proizvodnjo glasbil, čolnov, opreme ladij, športnega orodja, avijonov, furnirjev, luščenega furnirja za embalaže in drugo. Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove in drugo. Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupoa ali do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SJCUJCL Tovarna gumijevih izdelkov KONSTRUKTOR MARIBOR UPUŠCAMO KLASIČEN NAČIN GRADNJE TER UVAJAMO SKUPNO SO KOOPERANTI NOVO, NAPREDNEJŠO TEHNOLOGIJO DELOVNEGA POSTOPKA PROIZVAJAMO STANOVANJA ZA TRŽIŠČE PO LASTNIH PROJEKTIH Tekstilana 1 tovarna sukna Kočevje KRANJ izdeluje avtomobilske plašče, plašče za kolesa, jermena, klinasta jermena, transportne trakove, prevleke valjev, prevleke koles, podplate, podpetnike, podplatne plošče, blago za dežne plašče, lepila Itd. Vsi Izdelki so kakovostni, pri- * znani doma in v inozemstvu, kamor tovarna tudi izvaža. Solidno boste postreženi tudi v naslednjih poslovalnicah: Kranj. Gregorčičeva ulica; Beograd, Knez Mi-hailova ulica 47; Zagreb, Gajeva ulica 2; Sarajevo, Maršala Tita 15; Skopje, Ljubljanska 14; Osijek. I Tovarna umetnih brusov Maribor Tržaška cesta BO proizvaja umetne bruse pod zaščitnim znakom »SWATY« na osnovi keramične, bakelitne in Selak vezi S svojimi kvalitetnimi izdelki se cenjenim strankam priporoča PREDILNICE — TKALNICE — BARVARNE — TISKARNA— APRETURE MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA Kraljeviča Marka 19 ProizVa j amo: • PREJE — bombažne, kardirane, česane, sintetične in sintične, vigogne, volnene — mikane • TKANINE — bombažne, volnen«, iz sintetičnih vlaken, umetno svilene podloge, tkanine, izdelane iz sintetičnih vlaken • ŠIVALNI SUKANEC a . Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah »TOKO« TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE Nudimo vam najrazličnejše kovčke, aktovke, potniške in pisalne mape, damske večerne in potovalne torbice, vseh vrst usnjene rokavice, listnice, denarnice, etuije za cigarete, očala, nalivna peresa in slično, jermenčke za zapestne, ure, damske in moške pasove, nahrbtnice, opasače in druge športne potrebščine, razna tesnila in usnjena zaščitna sredstva .TERMIT« DOMŽALE PROIZVAJA: • kremenčev pesek • livarska pomožna sredstva • suhe zidne barve • opravlja uslužnostne mletje nekovin , TRGOVSKO PODJETOi, NA DEBELO IN DROBNO »VOLAN« LJUBLJANA sporoča cenjenim potrošnikom, da je v Kersnikovi ul 6 v Ljubljani ODPRLO NOVO SPECIALIZIRANO PRODAJALNO ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILSKIH DELOV, SPLOŠNEGA IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA ..V Kersnikovo ulico 6 se je preteliU tudi uprava podjetja »KOSTROJ« TOVARNA USNJARSKIH IN ČEVLJARSKIH STROJEV SLOVENSKE KONJICE proizvaj a stroje in opremo za usnjarsko in krzarsko industrijo S svojimi proizvodi se je uveljavila na domačem in tujem tržišču Tovarna esenc in eteričnih olj »ETOL« Celje p r o i z a j a : esence za rum, likerje, limonade, sladoled, peciva, sadne paste, koncentrirane arome za bonbone, ekstrakte za uporabo v gospodinjstvu, neškodljive barve za pijače in živila, amilni alkohol za analizo mleka, olja za parfume, kol. vode, mila, kreme in druge kozmetične proizvode, »borelka« olje za osveženje zraka, »borelka« osvežujoči ekstrakt za kopanje in umivanje, topila, eterična olja, razne kemikalije »MERCATOR« LJUBLJANA Aškerčeva 3 V prodajalnah svojih poslovnih enot — »Emona« — »Grmada« — »Hrana« — »Jelka« Gornji grad — »Litija« — »Logatec« — »Polje« — »Rožnik« — »Straža pri N. mestu« — »Špecerija« nudi vse gospodinjske potrebščine, galanterijsko in kolonialno blago Industrijsko podjetje klekljanih čipk in posteljne konfekcije BOVEC izdeluje posteljno konfekcijo, klekljane strojne čipke, otroške žabice in hlačke tet razno pozamenterijo. Vsi izdelki so najboljše kakovosti. Kupujte izdelke podjetja -CIB- Bovec. Informacije dobite ustno ali po telefonu na številko 27, Bovec. Kolektiv se tudi vnaprej priporoča! i MESO KOMBINAT »Perutnina« TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO »PERUTNINA« PTUJ NUDI VSE VRSTE MESA, MESNIH IZDELKOV, PERUTNINO IN JAJCA, POSEBNO PRIPOROČAMO PRVOVRSTNE PISCANCE IZ LASTNE VZREJE PO ZNIŽANI CENI PODJETJE ZA VISOKE GRADNJE STAVBAR Maribor s konstrukcijskim oddelkom, mizarsko in kovinsko delavnico ter avtoparkom Telefon št. 20-72, 35-73, žiro račun 604-11-1-46 i______________________________ ž S SPLOSNO GRADBENO PODJETJE 1 GRADNJE | I I MERKUR PTUJ I. Kovinsko podjetje .—1 Ribnica na Dolenjskem t 1|0 *a*° i0£S mmjummGM. m DEKLO ŠKOFJA VAS PRI CEUU proizvaja in nudi vse vrste volnenih odej s hitro in točno postrežbo po naj nižjih dnevnih cenah »\V\\\VV\XXW^VX\X\X\>X\XXNX\XV\^\^XXN.\^V\>X\>XXVX\\XVV\VVX\VXX\\XVXVV\XXV^VvVNV'XVvXXXVVX\VVXNXVN\XXV\V\.\VX^ LIN Lesna industrija NAZARJE PROIZVAJA REZAN LES, ZABOJE VSEH VRST, STAVBENO POHIŠTVO IN LESNO GALANTERIJO MONTAŽNO TEHNIČNO PODJETJE Toplovod- Elektrosignal LJUBLJANA ČRTOMIROVA 6 projektira, montira in proizvaja; • centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave • električne naprave jakega in šib- kega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe ' • regulacije • opravlja kalorične in električne meritve S®g Gozdno gospodarstvo Postojna s« *# s svojimi gozdnimi obrati: • POSTOJNA • ILIRSKA BISTRICA • BUKOVJE • KNEŽAK • CERKNICA • SEŽANA • SNEŽNIK • TRANSPORTI Z MEHANIČNO DELAVNICO -V’vX'vX'‘V~»XXXVVXVXXXVXXVXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXVVNXVVV>^N>^XXV^V^^V^VN^Vv>^>XVWSNNXW:*X'N>^XXXXXXXXXVVxXVWNWXX ^xxvxxxxxxxxxxv,xv^xnxx?^x»cvxxvwx>^^xv>xx\xxx>x>xnxxwn^^xxwa.wccwwc,^x>xxxxxx^xxxvxxnxxxvxxvxxxvxxxxvxxxxxxxxxvxv#«wtoxxvxxv 1 4 t ♦ i I I ,Ai' I zvoz-u voz R E M R A T%1 A LJUBLJANA KERSNIKOVA 2 J u g o slavijo s svojimi samopostrežnimi trgovinami v LJUBLJANI: Cigaletova ulica, Titova 25, Vojkova (Bežigrad), Celovška (Šiška), Roška ulica, v Šentvidu in v Savskem naselju, v KRANJU in STRAŽIŠČU, v KAMNIKU, ČRNOMLJU, ZAGORJU, KISOVCU IN HRASTNIKU Tovarna karoserij J ♦ ♦ ♦ * i t t t KONSTRUIRA, IZDELUJE IN IZVAJA REMONT VSEH VRST KAROSERIJ, IZDELUJE KAROSERIJSKO OPREMO, PLOČEVINASTE 00PRESKE IN KOVINSKE KONSTRUKCSJE, PROIZVAJA OGREVALNE IN KLIMATSKE NAPRAVE VSEH VRST Ljubljana, Celovška 180-a MONTAŽNO PODJETJE »8IMPLEX« IDRIJA strokovno opravlja montaže notranjih vodovodnih instalacij, centralne kurjave — klasične in sodobne izvedbe na tekoče gorivo ter naprav za klimatizacijo zunanjega vodovoda s salonitnimi cevmi vseh izvedb in z brezšivnimi cevmi iz litega železa, vzdržljivosti do 80 atmosfer, nadalje izdeluje fazonske kose in ostale armature za zunanje vodovode itd. Kolektiv se priporoča podjetjem in ustanovam za svoja strokovna dela, katera opravi do določenega roka in po ugodnih cenah ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA Industrija metalnih polizvodov HMEZAD ŽALEC - JUGOSLAVIJA »IMPOL« o. TOVARNA USNJA Vrhnika v PROIZVAJA: svetavnoznano galanterijsko usnje, svinjske bokse za čevlje, tapetniško usnje in razne svinjske podloge za čevlje in usnjeno galanterijo, sortirane ščetine, bele in črne Elektrostrojno podjetje Grosuplje . :• ■ ■ s; ' ' • v • .... ’ '.. • •' r • ' • • ■ • ' ’ . ; - ' ' - - ‘ ' * ' • ' - • l ..- ■ TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO PANONIJA-Ptuj priporoča trgovski mreži svoja bogato založena grosistična skladišča prehrane, tekstila, galanterije in železnine Vi ,• :. ..V 7 .; d; ' 4CTA' v 'l ; Slovenska Bistrica 9 Aluminij: iz aluminija od 99 do 99,7 % čistoče 3 Aluminij legure: Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn, Al-Mg-2, 3, 5, Al-Cu-Mg-Pb in avtomatske legure in sicer: pločevino, trakove in rondole Tovarna papirja in celuloze Vevor— Medvode sedež: VEVČE, p. Ljubljona-Polje OBRAV VEVČE: telefon št. 283-241 do 245 OBRAT MEDVODE: telefon št. 51-709 izdeluje papirje splošno priznane in preizkušene kakovosti: • BREZLESNE SPECIALNE TISKOVNE • BREZLESNE ZA OFFSETNI TISK • BREZLESNE PELURJE • SREDNJEFINE, TISKOVNE IN PISALNE RAZNIH VRST • KULERJE RAZLIČNIH BARV IN GRAMATUR • SULFITNO CELULOZO — NORMALNO, BELJENO, SPECIALNO TRDO • STROJILNI EKSTRAKT • PINOTAN I , Profile za vagonsko ter karoserijsko industrijo ih za gradbeništvo — polirane, anodizirane, oz. barvane (eloksirane). Cevi in ostale profile (okrogle, šesterooglate, ploščate), aluminij vrvi (čiste) in aluminij-jeklene vrvi Valjano in tegano žico * ' ■ : n 8 ■ ■ . ■ ■ ■ ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■ 9 ■ - 9 9 H » ■ ,. Podjetje za proizvodnjo umetnih brusov in magnezitnih izdelkov C O ]V[ E T — Zreče Tovarna »Motvoz in platno« GROSUPLJE Mlekarna — Sežana Obrat kmetijske zadruge »KRAS« - Sežana TEKSTILNA TOVARNA »Svilanit« Kamnik PROIZVAJA: — BRISAČE VSEH VRST, VZORCEV, BARV IN DIMENZIJ — KOPALNE PLAŠČE — LEPLJEN FROTIR ZA OPREMO KOPALNIC — BRISAČE Z VTKANIMI EMBLEMI — KRAVATE, MOŠKE ŠALE, ZAVESE ITD. 8 ■ v Farmacevtsko-kemijski kombinat Slovenije Obrat Krka — Novo mesto \m ,1 I J Primoij e - Export specializirano podjetje za izvoz—uvoz blaga ter storitev po malo obmejnih sporazumih z Italijo Nova Gorica 15. september Anhovo TOVARNA CEMENTA IN SALONITA |IZDELUJE: AZBEST-CEMENTNE IZDELKE »SALONIT«: — tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske cevi, cevi za namakalne sisteme in ventilacijske cevi; — valovite plošče raznih dimenzij in oblik za pokrivanje streh in oblaganje fasad, šablone in salonitke; — ravne plošče raznih dimenzij za oblaganje sten in stropov ter za izdelavo predelnih sten ipd.; — dimniške nastavke, nape, kadi itd.; PORTLAND CEMENT v kvalitetah po JUS PC 250 in PC 350 PIONIR 41 Splošno gradbeno podjetje NOVO MESTO SE PRIPOROČA VSEM INVESTITORJEM IN UPORABNIKOM CENTRALNIH OBRATOV ZA NADALNJE ZAUPANJE V POGLEDU KVALITETE IN SOLIDNIH DEL • kapacitete gradbene operative, kovinsko mehaničnega • obrata in avtoparka so garancija za hitro in kvalitetno • izvedbo. POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG Telefon: 33-266 (8 vodov) Telegram: Kemimpex, Ljubljana. . Telex: Kemimpex, Ljb. 03-177 E E M IJ A-1M P E X IZVOZ-UVOZ LJUBLJANA TITOVA 25 POB 418-vi h IZVAŽA IN U V A ZA: KEMIKALIJE, ANALINSKA BARVILA, BARVE IN LAKE, KAUCUK, PLASTIČNE i v MASE, STEKLO, PORCELAN IN KERAMIKO, CELULOZO, PAPIR, KARTONE, PISARNIŠKI MATERIAL ITD ' KOLEKTIV tovarne verig Lesce pri Bledu ‘9 (S) Izdeluje verige vseh vrst za široko potrošnjo, Industrijo to ladjedelništvo, vijake vseh vrst ta zakovice, opremo za pomorstvo itd. Vsi izdelki so priznane kakovosti, za izdelke je povpraševanje tudi v tooaemstvu Kolektiv se priporoča za naročila in nakup ■imv--:- ........... . ' "r. ■ _______’_______ ■____ wavio Kočevje Splošno avtoprevozništvo Tuzemni in mednarodni avtoprevozi ■' v'v LESNAINDUSTRIJA' Jelovica. Škofja Loka IZDELUJE: MONTAŽNE HIŠE, VRATA, OKNA, FURNIR, VEZAN LES, -GRADBENE PLOŠČE JUGOLIT ... v i. ; ' - s. c* .• v rV'-[;r Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS s svojimi poslovnimi enotami: GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA, MARIBOR, RAVNE, CELJE, SKOPJE, JESENICE, GRADIŠČI KOPER, KRANJ, LJUBLJANA OKOLICA TER OBRATI GRADBENIH POLIZDELKOV, LESNI OBRAT ŠKOFJA LOKA, KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA TER BIRO ZA PROJEKTIRANJE, ŠTUDIJ IN RAZVOJ ...-Ar |ffMMeeee*>aM>eeeeeeee«MM»aeMeeeeMeee»e»eeeeeeeee»eeeeeeeeMeeeeeeeee>MWMMem»MM<—e—