>v Iietno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1902/1908. Jahresbericht der Ursulinen-Mädchen-Schulen in Laibach. Veröffentlicht von der Schuldirektion am Schlüsse des Schuljahres 1902/1903. Složno vzgojno delovanje doma in v šoli: Slomškovih sedem prošenj materam in očetom. J. Trunk: Staršem šolske mladine. Šolska poročila: — Schulnachrichten: A. Vnanja ljudska in meščanska šola. B. Innere Volks- und Bürgerschule. C. Učiteljišče. — Lehrerinnenbildungsanstalt. -------------------- Založile Uršulinske dekliške šole. — Verlag der Ursulinen-Mädchen-Schulen. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Letno poročilo Uršuliiiskih dekliških šol v Ljubljani. Izdalo Šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1902/1908. Jahresbericht der Ursülinen-Mädchen-Schulen in Laibach. Veröffentlicht von der Schuldirektion am Schlosse des Schuljahres 1902/1908. _______ Složno vzgojno delovanje v šoli in doma: Slomškovih sedem prošenj materam in očetom. H. Trunk: Staršem šolske mladine. Šolska poročila: — Schulnachrichten: A. Vnanja ljudska in meščanska šola. 13. Innere Volks- und Bürgerschule. C. Učiteljišče. — Lehrerinnenbildungsanstalt. ---------------------------------- Založile Ursulinske dekliške šole. — Verlag der Ursulinen-Mädcben-Schulen. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Složno vzgojno delovanje v šoli in doma. „Družina in šola sestrici sta dve, Nobena samotna hoditi ne sm6.‘ Dobrih vzgojnih uspehov se je nadejati le tam, kjer starši in učitelji drug drugega podpirajo. Lepo pravi najslavnejši slovenski vzgojitelj, škof Anton Martin Slomšek: „Učitelji sadijo v šoli zveličanske nauke otrokom v glavo in svete kreposti v srce, polivati in pleti pa jih morajo oskrbniki doma“. Ti oskrbniki so starši otrok. Kako naj oni složno s šolo delujejo za vzgojo, je Slomšek krasno razložil v spisu „Sedem prošenj materam in očetom“. Ta naročila priobčujemo letos v šolskem izvestju obenem z vzgojilnim spisom ravnatelja meščanske šole v Gradcu, H.Trunka: Staršem šolske mladine, ki omenjena naročila izpopolnjuje. Slomškovih sedem prošenj materam in očetom.*) 1. Skrbite svojim otrokom za zdravje! Zdravje telesa in duše sta si najbližja soseda, kajti pod eno streho prebivata. Ako je telo bolno, ni duša vesela; če je duša v hudi strasti, tudi telo kmalu peša. Pač je za otroka največja sreča, da ga modri starši v ponižnosti vzgojijo, delavnosti in ostrega življenja brez vsake razvade privadijo. Taki sinovi in hčere prirastejo možje in žene čvrsti kot jeklo in marljivi kot mravlje. Mehkužno izrejeni otroci so podobni puhli repi, vse svoje dni rahli, sebi in svojim ljudem velika nadloga. Otroci postanejo mehkužniki, ako jih pretoplo oblačiš, ako jih na pernice polagaš; ako jih ne pustiš na mrzlo; ako jih pomiluješ, če se vrežejo, udarijo ali zbodejo; posebno pa, ako se ti smilijo, da bi delali, ali se kaj pridnega učili. — Ne zapirajte otrok doma, naj gredo z vami na polje: vadite jih po malem mraza in vročine; naj igrajo, naj skačejo, dokler so mali in nedolžni. Človek si mora zdravje z mladega pridobiti; kar se v mladosti zamudi, se *) Drobtinice, 1. 1846. Zbrani spisi, IV. str. 83. — Povzeti so nauki, ki se ozirajo bolj na šolsko dobo. Pridejani so jim tudi izreki iz drugih Slomškovih spisov. Primeri: Fr. S. Jamšek: Šolske Drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. M. Slomška. — J. Brinar: Anton M Slomšek kot pedagog. — Ant. Kosi: Starši, podpirajte šolo! !♦ svoje žive dni ne popravi. — Ne razvajajte otrok ne na sladkarije, ne na vino; žganja otroci okusiti ne sinejo. Vsaka razvada je huda bolezen, ki se ne da ozdraviti. Zdravo telo je najdražje posvetno blago. 2. Skrbite otrokom za pouk bolj kot za premoženje; kar se otroku blaga sporoči, ga lahko izgubi, česar se otrok nauči, mu nihče ne more vzeti. — Ko so otroci izhodili in začeli gladko govoriti, naj jih uči mati zjutraj pred zajutrekom, oče pa na večer pred večerjo moliti, se pokrižati, očenaš, čieščeno marijo, vero, deset božjih zapovedi, pet cerkvenih zapovedi, sedem zakramentov,- šest resnic, itd. Privadi naj jih tudi kratkih molitvic pred jedjo in po jedi. — To je otrokom prva zlata šola, v kateri jim zasije nebeško solnce. Otrokom, ki nimajo te domače šole, jim vse žive dni ne bo posijalo solnce milosti božje. Od sedmega do štirinajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk. Ne bodi vam šola predraga, ne predaleč. Starši, ki otroke namesto v šolo le na pašo pustijo (ali jim druga opravila nalagajo), za živino veo kot za otroke skrbe, niso vredni, da živijo. Otroka pridrže doma, da jim zasluži kake krajcarje, v šoli pa zamude zlate, ki jih delijo krščanski učitelji; zakaj vsak dober nauk je zlata vreden. Potrebno je otroke učiti in jih privajati vsega dobrega. Doma se nauku naredi le dobro dno, a v šoli se postavi nauku čeden stan. <- Varovati je treba otroke lenobe. Mlačni in leni vzrastejo otroci, ako jim naložiš preveč naenkrat; ako jih neprenehoma opominjaš in kregaš; če jim nič ne rečeš, da si tudi ne storijo, kar so dolžni; ako jim pustiš, da predolgo ležijo; ako jim pustiš, da se potepajo; ako sam ne storiš, kar jih učiš. Otrok ne sme biti brez opravila: že v mladih letih mora poskusiti, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Toda za otroka ne bodi delo ne pretežko, ne predolgo, ampak za male le kaj malega. 3. Skrbite otrokom za poštenje. Vadite otroke poštenja od mladih nog! Ne pustite jim nikdar lagati; vsaka laž mora j>rvič in drugič posvarjena biti, tretjič pa kaznovana. Ne pustite otrokom goljufati, ne krasti ali samim jemati, tudi kruha ne; kar človek izprosi, slobodno nosi; kar pa ukrade, naj bo le eno jabolko, naj vrne in sam nazaj nese. — Skrbeti je treba, da se otroci ne privadijo laži. Lažnivce in lažnivke si izrediš, ako jim obetaš, pa ne daš; če otroka preveč strahuješ, kadar naredi kako škodo; če se ti dobro zdi, kadar otrok prav na debelo govori, pristavlja in več pove, kakor je res; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo . . . Otroci se odvadijo lagati, kadar spoznajo, da jim laž ne pomaga. Za vsako laž zasluži otrok šibo. 4. Skrbite otrokom za vari h e. Prvi varih otrokom je strah božji. Z mladega jim pravite, da Bog vse vidi, Bog vse ve, naj bo tema še tako trda, stena še tolikanj debela; Bogu se skriti ne moremo. Povejte otroku, kako rad ima Bog pridne, nedolžne otroke, kako pa tepe hudobne, ki ga žalijo. Učite jih greha se hujše varovati kot smrti, in pogosto jim ponavljajte, kar je bogaboječa mati Blanka svojemu kraljevemu sinu Ludoviku neprene- homa pravila: „Moj sin, veš, da te imam rada; povem ti pa, da bi te raje mrtvega videla, kakor bi izvedela, da si storil le en sam smrtni greh“. Največje hudo je greh. Drugi varih nedolžnih otrok je sramežljivost, ki stori nedolžno lice rdeče, ako kaj nespodobnega sliši ali vidi, sveta notranja groza pred vsem nespodobnim. Tretji varih nedolžne mladine za dušo in telo je sv. angel varih, vsakemu od Boga poslan, da ga vodi, opominja, svari in varuje. — Vadite otroke, se vsako jutro in zvečer angelu varilni priporočati, ga ne žaliti; in kolikorkrat kaj nerodnega store, jih opomnite, da jih angel varih vidi. Otrok nikoli ne sme pozabiti, da ni sam, da ga bo sveti strah, storiti kaj, česar bi se sramoval vpričo staršev, učiteljev ali drugih poštenih ljudi. Pravite jim, da je vse to greh, od česar jih srce zaboli, ako se spomnijo na Boga, angela variha ali pa na poštene ljudi. 5. Skrbite otrokom za potrebni strah. Za zdravilo, ako je treba odpraviti napake otrok, mora biti šiba. — Šiba naj bo zdravilo, ne vsakdanje kosilo za otroke. Ne igraj s šibo, šiba mora biti sveta reč. Ne tepi v jezi; jeza je iz pekla, iz pekla pa kaj prida ne pride. — Ne tepi preveč; kar je preostro, se rado skrha in dobi škrbinje, ki se težko izbrusijo. — Ne tepi premalo ali presladko; medena potica ni zdrava. — Ne tepi po krivici, da bi enega otroka ubijal, drugega pa lizal in izgovarjal ter mu dajal potuho; ampak po zasluženju, da poreče, kakor je rekla svoje dni dobra hči očetu: „Oče, le tepite, saj sem zaslužila“. Drugi strah otrokom mora biti izguba vaše ljubezni. Nikar, da bi jim delali obljube in si z darovi kupovali, da vas ubogajo, rekoč: „Anka, idi zibat, bom ti pa medu dala“. Brez vsake obljube mora iti; in če otrok prav pridno stori, naj kaj dobi. Terjati otroci staršev nikoli ne smejo; le prositi jim gre. Zamera staršev jih mora bolj boleti,, kakor skala za nohtom. Tretji strah za otroke naj bo zamera božja. Pravite otrokom, kako hudo se človeku godi, ki Boga zapusti. Qreh na vesti jih mora hujši peči, kakor žareči ogel na roki. 6. Skrbite otrokom za pošteno tovarišijo. Ne pustite jim se potepati; izvolite jim sami poštene tovariše in tovarišice, naj se z njimi razveseljujejo, igrajo, skačejo. Otrok sam biti ne more; sam je le volk. Glejte pa skrbno, kaj otroci počnejo; ena grintova ovca pokvari celo čedo. Poštena tovarišija — zlata reč; slaba tovarišija in pa smola na suknji. 7. Skrbite otrokom za pobožnost. Pobožnemu kristjanu so potrebne tri svete reči: prvič mora vsako jutro in večer moliti. Rajši pustite živino brez krme, kakor otroka brez molitve. Ne veliko; le sv. križ, pa dober namen storiti, jih z mladega navadite. Ako Boga ne bodo pozabili, tudi Bog njih ne bo pozabil. Druga reč pobožnemu kristjanu potrebna je vsako nedeljo in zapovedani praznik iti k službi božji in biti pri sveti maši in pri božji besedi. Otroci izdivjajo, ako pridejo malokdaj v cerkev. Človek ne živi samo od kruha, ampak od besede božje, ki pride iz ust božjih. Kakor mlada jagnjeta na zeleno pašo, tako vodite mladeniče in deklice v cerkev; takih je nebeško kraljestvo. Gorje staršem, ki sami ne gredo v nebeško kraljestvo, in tudi otrokom branijo. Takih sodba bo strašna. Tretja reč pobožnemu kristjanu potrebna je pogosto prej e m an j e svetih zakramentov. Mladeniči in deklice od petnajstega leta naj po navadi vsak mesec, ali vsaj vsakih osem nedelj gredo k spovedi. Pogosta spoved jih bo obvarovala skrivnih sovražnikov, raztrgala skrivne zanjke in premagala zapeljevanja. Pogosta sv. spoved je roka božja za mlade ljudi; pogosto sv. obhajilo pa studenec nebeški. „Jaz sein vinska trta, veli Jezus, vi ste moje mladike“; najlepše mladike so mladi ljudje. Mlado srce hoče ljubiti; ako ne ljubi Jezusa, ljubi pregrešni svet. Mlado srce išče, koga bi ljubilo; usmiljeni Jezus pa išče srce, ki bi ga ljubilo in kliče: „Sin! hči! daj meni srce svoje.“ Vse to se zgodi po vrednem sv. obhajilu. Kakor se jagnjeta od zelenja lepo omladijo, rožice od jutranje rose lepše razcvetijo, enako oživijo mladeniči in deklice po vrednem, pogostem sv. obhajilu. Kdo bi jim ga ne priporočal? — Poredko k božji mizi hoditi, je lenoba v službi božji, je poglavitni greh. Tako se pobožno živi, če se skrbi za te tri reči. „Pobožnost je pa za vse dobra, uči sv. Pavel, ona ima obljube tega in prihodnjega življenja*. Preljubi očetje in matere! sreča ali nesreča prihodnjih dni leži v vaših rokah, in to so vaši otroci. Kakor jih bodete izredili, take čase, slabe ali dobre bomo imeli mi — šibo krvavo, ali zlato krono pa vi — po svojih otrokih. Vsak dan prosite v svetem očenašu, naj bi Bog uslišal vaših sedem prošenj, ki jih ima gospodova molitev; oh, prosim vas v iinenu Boga svetega, uslišite tudi vi sedem prošenj za dobro izrejo otrok! Staršem Šolske mladine. Nemški spisal H. Trunk, ravnatelj meščanske šole v Gradcu;*) z dovoljenjem pisateljevim slovenski priredil nadučitelj J. Dimnik. Svoje otroke zaupate šoli z nado, da jih vzgoji v dobre ljudi in koristne člane človeške družbe. Šola ima pa tudi najboljši namen in stori vse, kar more; a šola more to težko nalogo zmagati le tedaj, če tudi vi svoje otroke dobro vzgajate in šolo v njenih težnjah zadostno podpirate. V ta namen je pa potrebno, da uvažujete in si vzamete k srcu to-le: 1. Vzgajajte svoje otroke vedno resno, a tudi z milobo. Prevelika, tako-zvana opičja ljubezen, je škodljiva, še bolj pa škoduje otroku, če ne uživa nič ljubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sliši nikdar prijazne besede, se pogubi. Kaznujte vedno pravično, a nikdar strogo; ne bodite pa tudi odjenljivi in popustljivi, ampak pomislite, da postanejo majhni pregreški sčasoma veliki, ki lahko življensko srečo vašega otroka uničijo in postavijo v nevarnost njegovo *) Ponatisk prepovedan. bodočnost. Potrudite se pred vsem, da zbudite v otroku čut časti; potem boste z besedo več opravili kakor bi sicer s težkimi kaznimi. Velike važnosti za vzgojo je tudi, da sta oče in mati pri vzgoji otrok enih misli. 2. Pečajte in ukvarjajte se s svojim otrokom, kolikor vam le dopušča čas. Pustite mu, da vam pripoveduje ali čita, odgovarjajte mu na njegova vprašanja resno in potrpežljivo in vspodbujajte ga, da pazi na vse, kar mu je treba znati. Uničujte v njem, posebno že zgodaj, nevljudnost, neotesanost, ki se poloti otroka, da niti ne ve, kdaj. Ne pustite otroku, da bi pokončaval in uničeval stvarstva božja v prirodi, da bi n. pr. brez koristnega namena trgal cvetice, pokončaval škodljive živali i. t. d., ampak zbujajte v njem ljubezen do vsega stvarjenja, da bo znal potem stvarstva božja varovati in vzdrževati. 3. Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleh vzraste prava sreča. Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, hvaležnosti in resnicoljubju. Ne dajte se nikdar za kako neresnico zavesti in ne dovoljujte, da bi otrok kakršnakoli sporočila za šolo podpisoval, ampak storite to vselej sami. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Pri blagih, plemenitih činih kažite svoje veselje in dopadajenje, pri slabili pa gnjev in stud; bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega, zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega. Navadite svoje otroke že v zgodnji mladosti na točno pokorščino, zakaj ta je temelj vsaki vzgoji in brez nje je vaš in tudi drugih trud zaman. Prizadevajte si, da zbudite in podkrepite v svojem otroku že zgodaj čut dolžnosti. Skrbite, da stori vaš otrok vestno in točno vse, kar mu ukažete, četudi je še tako malovažna stvar, in nikakor ne trpite, da bi zanemarjal svoje dolžnosti zaradi lahkomiselnosti in priročnosti ali pa zavoljo istinite ali domišljene težave. Pomagajte svojemu otroku pri delu le tedaj, če je pomoč res neobhodno potrebna; ako otroku prehitro pomagate, se zanaša na to in ne pride na tak način nikdar do potrebne samostojnosti. 5. Navadite svojega otroka tudi na red in točnost, kakor tudi na skrbno izkoriščanje časa, zakaj te lastnosti so neobhodno potrebne, če hočete, da otrok napreduje in pride do kruha. Potrudite se pa tudi, da postane vaš otrok skromen in z malim zadovoljen; na ta način položite v otroku temelj zadovoljnosti in sreče, ker je n. pr. poželjivost čestokrat vir nesreče. Razvajeni otroci imajo vedno večje zahteve, prihajajo potem z velikim pričakovanjem in nastopajo z velikimi zahtevami pot življenja ter poznajo le pravice, pa nič dolžnosti. Pred vsem pazite, da ne bo otrok sladkosneden; zakaj sladko-snednost ne škoduje samo zdravju in ne pokvari le slasti do jedi, ampak zavede otroka navadno k laži in nepoštenosti. G. Varujte svojega otroka skrbno pred slabo druščino. Ne pustite ga nikdar potepati se po cestah, ker je tu izpostavljen marsikateri izkušnjavi ter trpi škodo na duši in na telesu. Ne jemljite svojega otroka v gostilnice in na veselice, ker lahko kaj slabega vidi in sliši. Posebne previdnosti je treba pri obisku gledališča, zakaj neprimerna igra je lahko otroku jako škodljiva in pogubna. Pazite dalje tudi natančno, kaj vaš otrok bere. Pred vsem mu ne dovolite brati časopisov, ker je v njih marsikaj, kar ni za otroke. Tudi ne dovolite svojemu otroku čitati takozvanih indijanskih pripovedk, razburljivih romanov i. t. d. Mnogo jih zaraditega že krenilo na napačno pot ter zabredlo v nesrečo in uboštvo. Pazno čitanje dobrih knjig izomika, površno, naglo čitanje pa vzgaja k površnosti in zavaja k zanemarjanju dolžnosti. 7. Prizadevajte si, da ucepite svojemu otroku veselje do šole ter ljubezen in zaupanje do učitelja; nikdar ga ne strašite z nepremišljenim govorjenjem s šolo in učiteljem. Skrbite tudi, da bo vaš otrok šolo redno obiskoval in ne izostajal ali zamujal šole zaradi lahkomiselnosti in mehkužnosti, ker zaostane in izgubi tudi čestokrat veselje do učenja. Pazite tudi, da ne bo prihajal vaš otrok prepozno, pa tudi ne prezgodaj v šolo in da se bo tudi pravočasno vračal domov. Tudi udeležba verskih vaj v šoli sodi med dolžnosti šolarja, in se le-te torej ne smejo zanemarjati. 8. Preskrbite svojega otroka s potrebnimi šolskimi knjigami in drugimi učnimi pripomočki. Če ne morete nabaviti vsega, kar otrok potrebuje, mu kupite torej vsaj toliko, kolikor zmorete. Brigajte se tudi za to, kaj vaš otrok v šoli počenja ter povprašajte večkrat, kako se otroci v šoli vedejo in kako napredujejo. Brezbrižnost staršev do šole zbuja tudi brezbrižnost pri otrokih. Preglejte večkrat knjige in zvezke svojega otroka in prepričajte se, če pazi nanje in jih zlovoljno ne poškoduje; s tem si prihranite marsikak nepotreben izdatek ter položite na ta način temelj k varčnosti in snagi. 9. Spoštujte učitelje in učiteljice svojega otroka in bodite zaupljivi do njih; vpričo otrok ne govorite nikdar kaj takega, kar bi utegnilo škodovati ugledu učitelja ali učiteljice vašega otroka, če mislite, da imate vzrok, biti nezadovoljni nad učiteljem ali učiteljico, potem se dogovorite o stvari z učiteljem samim, oziroma z učiteljico ali pa s šolskim voditeljem; v takih slučajih se boste največkrat prepričali, da žele vašemu otroku le dobro. Ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje otrok o šoli ali učitelju. Marsikaj razumejo otroci popolnoma drugače, kakor je pa stvar v istini; pripeti se tudi, da se časih tudi resnicoljuben otrok, ako ga je učitelj kaznoval, naredi nedolžnega, da bi se tako ognil domači kazni, ki bi jo gotovo dobil, če bi bili starši o vsem natančno poučeni. Povejte učitelju, če ima vaš otrok kako telesno ali duševno hibo ter ga opozorite tudi na druge posebnosti otrokove; zakaj le potem je mogoče učitelju z otrokom pravilno ravnati in ga pravično soditi, če ga natančno pozna. 10. Slednjič vam pokladamo na srce, da gledate pazno tudi na telesno vzgojo svojih otrok. Skrbite jim, kolikor možno, za tečno hrano, primerno obleko, za snago in dober zrak; ne krajšajte jim potrebnega spanja in privoščite jim tudi nekaj časa za počitek, zabavo in igre. .Pazite tudi, če zna vaš otrok sopsti (dihati) skozi nos. Zavirano sopenje skozi nos škoduje duševnemu razvoju in se mora odstraniti. Nikdar ne dajajte svojemu otroku opojnih pijač, ki nikdar ne koristijo, čestokrat pa škodujejo. Precej razširjeno mnenje, da opojne pijače otroka krepe, je popolnoma napačno; izkušnja uči, da tisti otroci, ki pijo pivo, vino, žganje i t. d., zaostanejo v telesnem, posebno pa v duševnem razvoju. Marsikaj, kar odraslim ljudem ne škoduje, je za otroke škodljivo. Semkaj sodi tudi kadenje, ki se mora kar najstrožje prepovedati. Sprejmite te dobre nasvete prijazno in z zaupanjem, saj prihajajo iz dobrega srca. če se boste ravnali po njih, potem bodo vzrasli vaši otroci v dobre ljudi ter bodo vas in spomin na vas blagoslovljali vse svoje življenje. Naj vam pa ne upade pogum, če nimate takoj zaželenega uspeha. Kdor mnogo seje, sme upati in pričakovati, da vsaj del setve vzklije in dozori. Ce se pa navzlic temu ponesreči vsa vzgoja — kar je tudi mogoče, čemer so krive pogosto tudi druge okoliščine — potem ste izpolnili vsaj svojo dolžnost in si ne morete ničesar očitati, ker imate čisto in mirno vest. Torej le z ljubeznijo, previdnostjo, pogumom in s samozatajevanjem na delo! Blagoslov je plačilo delu. Šolska poročila koncem šolskega leta lÖ02/lt)0ü. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je bilo minulo šolsko leto 1902/1903 šest učilnih zavodov s pravico javnosti, namreč otroški vrtec, vnanja ljudska in meščanska šola, notranja ljudska in meščanska šola in učiteljišče. I. Učiteljsko osobje. V imenovanih dekliških šolah poučujejo po postavnih učnih načrtih izprašane in od šolskih oblastev potrjene učiteljice iz reda sv. Uršule; izmed njih je dvanajst gg. učiteljic usposobljenih za meščanske šole in sicer šest iz I. skupine, tri iz II. skupine in tri iz III. skupine. Vodstvo notranje ljudske in meščanske šole in učiteljišča je samostanska prednica, č. gospa Mati Terezija Heidrich, v minulem šolskem letu izročila č. g. ravnateljici M. Kristini, vodstvo otroškega vrtca in vnanje ljudske in meščanske šole pa ravnateljici č. g. M. Maksimilijani. Veronauk je poučeval v notranji ljudski in meščanski šoli ter na učiteljišču cerkveni vodja in spiritual, vč. g. Mihael Bu lovec, v vnanji ljudski (10 oddelkov) in meščanski šoli katehet č. g. Alojzij Stroj. Usposobljenostne izpite za meščanske šole so meseca novembra 1. 1902 napravile častite gg. učiteljice: M. Viktorija Chromy (iz II. skupine), S. Evangelista pl. L an ger-Po d go r o (iz I. skupine), S. Elekta Schlegel (iz I. skupine) in S. Elizabeta Kremžar (iz III. skupine). Usposobljenostne izpite za občne ljudske šol e so naredile častite gg. učiteljice: S. Ferdinanda Omejc, S. Leona Zupanc, S. Anunciata Wilcher in S. Andrea Odlasek. Kot pomožni učiteljici sta v minulem šolskem letu poučevali gospodični: Terezija Fabjan (usposobljena za občne ljudske šole) in Antonija Gosti. II. Letopis. Šolsko leto 1902/1903 se je pričelo v vseh omenjenih uršulinskih šolah dne 16. septembra s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu v domači samostanski cerkvi. Patriotični praznik — god Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I., 4. oktobra, je šolska mladina praznovala s sv. mašo, po kateri je zapela cesarsko himno. Istotako so se vse učenke udeležile sv. maše na godovni dan blagopokojne cesarice Elizabete, 19. novembra, in so molile za dušni pokoj Njenega Veličanstva. Najpomenljivejši dan v kroniki letošnjega šolskega leta je 3. marcij 1903. Isti dan je šola slovesno obhajala petindvajsetletnico kronanja Nj. Svetosti sv. očeta Leona XIII. Šolska slavnost povodom petindvajsetletnice vladanja sv. očeta je bila že lansko šolsko leto in je opisana v letnem poročilu za šolsko leto 1901/1902 (str. 27 in 28). Letos se je vršila cerkvena slovesnost. C. g. katehet je v svojem nagovoru slavil Leona XIII. kot »luč z neba«. — Luč z neba nam je sveti oče s svojim vzvišenim zgledom, z gorečnostjo za molitev in za čednostno življenje; luč z neba nam je s svojimi nauki, ki preganjajo krivoverske in druge zmote; kot luč z neba nas vodi k Njemu, ki je prišel razsvetlit in zveličat vse ljudi. — Po govoru je bila sv. maša in po sv. maši so učenke zapele zahvalno pesem in papeževo himno. Čč. gg. učiteljice: S. Leona Zupanc, S. Anunciata.Wilcher, S. Bonaventura Pirc in S. Andrea Odlasek so naredile 14. aprila 1903 slovesne samostanske obljube. — Pri cerkveni slavnosti slovesne preobleke dne 28. avgusta 1902 je sprejela redovno obleko učiteljica Jožefa Muren kot S. H iacyntha. Dne 12. februarja 1903 je poklical modri Stvarnik k Sebi nadebudno učiteljico č. S. Otilijo Rupnik. Bila je učiteljica notranje ljudske šole; poučevala je tudi glasbeno teorijo v vnanji meščanski šoli. Delovala je le malo časa; Bog ji je hotel hitro poplačati plemenito skrb, katero je imela za pouk in vzgojo mladine. O napredku poukil v posameznih razredih so se večkrat prepričali gg. nadzorniki. Pod predsedništvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Frančiška Hubada so bili 25., 26. in 27. junija zrelostni izpiti na učiteljišču. Nadzornik je bil navzoč tudi pri nastopih učiteljskih kandidatinj in pri konferencah ter je s poučnimi nasveti in praktičnimi navodili skrbel za prospeh učiteljišča. Prečastiti stolni dekan Andrej Zamejic je nadzoroval pouk v krščanskem nauku v vnanji ljudski in meščanski šoli 11., 12., 14. novembra in 11. maja, v notranji ljudski in meščanski šoli pa 22. maja. — C. kr. okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Ljubljani, realčni profesor Albin Belar, je nadzoroval notranjo meščansko šolo večkrat meseca junija in julija; c. kr. okrajni šolski nadzornik slovenskih šol v Ljubljani, Anton Maier, je nadzoroval vnanjo ljudsko in meščansko šolo 19. in 29. septembra, 8., 11., 13., 24., 27. in 28. oktobra, 26. novembra, 19. in 27. januarja, 11. in 24. marcija, I., 22. in 24. aprila, 1. maja, 9. in 10. junija. Pri inšpekcijskih konferencah sta nadzornika poročala o stanju vzgoje in pouka nadzorovanih šol in dala mnogo koristnih navodil. — Razpravljaje o nadzorovalnem poročilu o vnanji ljudski in meščanski šoli za lansko leto je c. kr. mestni šolski svet na predlog c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja izrekel dne 2. julija 1902 svoje priznanje ravnateljici M. Maksimilijani za vzorno vodstvo in posebej še meščanski učiteljici S. Hildegardi za lepe vspehe pri pouku. Dne 14. in 15. novembra je imelo v tukajšnjih šolah 15 učiteljic nastope za usposobljenostno izkušnjo za ljudske, oziroma za meščanske šole, dne 6. maja pa 5 učiteljic. V domačih mesečnih konferencah je učiteljstvo razpravljalo o me-todiškem postopanju pri posameznih predmetih, o podrobnem učnem načrtu za lepopisje, o novem nemškem pravopisu, o prirejenih učnih slikah (n. pr. o elektriki) i. t. d. Versko-nravno vzgojo pospešujoče bogoslužno vaje so bilete-le: Od pričetka šolskega leta do 31. oktobra in od 1. maja do 15. julija je imela šolska mladina sv. mašo, pri kateri je notranja šola oskrbovala v ponedeljkih in petkih orglanje in petje, v sredah in sobotah pa so učenke vnanje šole molile sv. rožni venec. — Prvo sv. spoved je opravilo v letošnjem šolskem letu 23 učenk notranje in 57 učenk vnanje šole. Slovesnost prvega sv. obhajila se je praznovala 7. maja v notranji, 14. maja pa v vnanji šoli. Prvoobhajank v notranji šoli je bilo 22, v vnanji 75; po cerkveni slavnosti so bile obdarovane s svetinjicami, spominskimi podobicami in knjižicami ter pogoščene s kavo in sladčicami. Pri sv. birmi je bilo o Binkoštih 35 učenk notranje in 72 učenk vnanje šole. — Od 26. do 30. aprila so bile v zavodu duhovne vaje, katerih so se učenke udeleževale z veliko vnemo in dobrim uspehom; vodil jih je vč. g. P. A. Tschann D. J. — Dne 7. junija je bil slovesni vsprejem v Marijino kongregacijo, ki je po sv. očetu priporočena kot posebno dobro vzgojilno sredstvo. Vsprejem ne slovesnosti je izvršil preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin. V lepem nagovoru je novovsprejetim kongreganistinjam slikal Marijo kot dobro mater in mogočno priprošnjico, ki bo posebno kot »Mati dobrega sveta« vodila in varovala sebi izročene hčerke. Zdravstveno stanje učenk tukajšnjih šol je bilo vobče prav ugodno; ni se širila nobena nalezljiva bolezen, in obiskovanje šole je bilo prav redno. Poklical pa je Bog k Sebi v minulem Šolskem letu tri vrlo marljive učenke: Cveto Petrič, učenko III. razreda, Justino Kaligar, učenko V. razreda notranje ljudske šole, in Marijo Završan, učenko III. razreda vnanje meščanske šole. Ob kolikaj ugodnem vremenu so se učenke ob četrturnem odmoru ob desetih dopoludne razvedravale na vrtu. — Dne 1. junija so šle gojenke IV. letnika učiteljišča v Postojinsko jamo; dne 2. junija so imele gojenke penzijonata izlet v Kamnik in k Sv. Primožu, dne 28. maja učenke III. razreda notranje meščanske šole k sv. Joštu in v Kranj, dne 25. junija učenke III. razreda slovenske meščanske šole na Brezje in na Bled. Ubožne učenke so imele mnogo velikodušnih dobrotnikov. Pri obdarovanju, ki ga prirejata za ljubljanske ljudske šole leto za letom veliki dobrotnik ljubljanske šolske mladine, ces. svetnik Ivan Murnik in odbor dobrodelnih gospä, je dobilo 14. decembra 40 učenk vnanje šole obleko, obuvalo in pecivo. K slavnostnemu obdarovanju v telovadnici I. mestne deške šole je prišel deželni predsednik Viktor baron Hein. — Učenke notranje šole in samostanske gojenke so kakor vsako leto o Božiču obdarovale 33 ubožnih deklic vnanje šole. — Tudi kongreganistinje so napravile več celih oblek, kakor tudi posameznih kosov obleke za ubožne učenke. Darove so razdelile dne 2. februarja pri svečanosti, katero je počastil s svojim obiskom tudi presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Vspored svečanosti je bil jako obširen. Po pozdravu prevzvišenemu vladiki so kongreganistinje predstavljale poklonitev znanosti in umetnosti presv. Srcu Jezusovemu. Umetnosti: Poezija, godba, slikarstvo, kiparstvo, stavbarstvo i. t. d., in znanosti, pravništvo i. t. d. so se poklanjale, dobro upodobljene, v izbranih besedah presv. Srcu. Vsa skupina je bila v celoti slikovita in harmonična, v posameznostih pa natančna do zadnjega simbola, naznanjujočega posebnosti raznih umetnosti in znanosti. Skupini sta bila pomenljivo pridružena »dan« in »noč«, izrazujoča, naj umetnosti in znanosti vedno izvršujejo svoj poklon presv. Srcu. Nato so se vrstile dobro igrane težke glasbene točke na klavirju in lepe deklamacije. Kongreganistinje so poskrbele tudi za malo zabavo z uprizoritvijo šaljive igre. Vsa slavnost bo pač v dobrem spominu ostala prirediteljicam, kakor tudi okolu 30 obdarovanim otročičem in njih staršem. Presvetli knezoškof so končno izrazili svojo zadovoljnost zaradi dobrodelnosti kongreganistinj. Hvaležno moramo imenovati še mnoge druge dobrotnike šole in šolske mladine. Slavna kranjska hranilnica je kakor druga leta šoli naklonila 500 K; za ta dar se je ubogim učenkam kupovalo pisalno in risalno orodje, razne potrebščine za ročna dela in v začetku leta šolske knjige. Vrhu tega je slavna kranjska hranilnica letos povodom dvestoletnice samostana dala zavodu izvanredno podporo v znesku 4000 K za šolske namene. — Visoko c. kr. naučno ministrstvo je poslalo šoli več izvodov knjižice: Določbe glede odvračanja jetike. — Slavni c. kr. deželni šolski svet je daroval za učiteljsko knjižnico knjigo: Ženska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. Sestavila Pavla pl. Renzenberg. — Slavni občinski svet mesta Ljubljane je dovolil šoli 50 K za nakup Ant. Črnivčeve računice revnim učenkam. — Založnik M. P. Schiff je daroval 104 pole s podobami za šolo in dom. — Iz podpore c. kr. šolske knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet odločil tukajšnji šoli knjig v vrednosti 22 K 50 h. — Za oddane listke iz učnih knjig je dobila šola ubožnih knjig od preč. knezoškofijstva Ljubljanskega in od založnih knjigaren pl. Kleinmayr-Bambergove v Ljubljani, Hölderjeve, Höl-zlove in A. Pichlers Witwe und Sohn na Dunaju, H. Dominicusove in Tempskega v Pragi. — Imenovanim in vsem drugim dobrotnikom šolske mladine izrekamo srčni Bog plačaj! Zavod se je udeležil tudi razstave ženskih ročnih del, kije bila v »Mestnem domu« od 20. junija do 7. julija. O razstavnih predmetih tukajšnih učenk je pisal »Slovenec« v 139 št. : »Uršulinski samostan je pri razstavi častno zastopan; posebno občudovano je razstavljeno delo iz brobkovine, razne slike, slikane z iglo, fino izdelane brisače, krasne vezenine itd.« Dne 2. julija je poteklo dvesto let, kar je bila otvorjena šola. Ker je samostan lani slovesno praznoval svojo dvestoletnico, nismo letos priredili posebnih šolskih slavnosti, pač pa so bivše učenke tukajšnje meščanske šole spominski dan poslavile s primerno svečanostjo. Da je bil vspored slavnosti bolj mnogovrsten, so nastopile tudi nekatere sedanjih učenk. Svečanost se je vršila v nastopnem redu: Živa podoba: Pustite male k meni! Reiser: »Der Pilger auf der Wallfahrt«. Štiriročno na klavir: Mira Regali, Olga Tomšič. Deklamacija: »Jezus, prijatelj otrok«. Zora Predovič. Rossini »Potpourri« iz »Weisse Dame«. Štiriročno za klavir: Mira Regali, Olga Tomšič. Deklamacija: »Naša dvestoletnica«. Marija Cvetko. M. Vilhar: »Grabljice«, pojeta učenki i. razreda, in učenke i. meščanskega razreda. Wohlflahrt: »Divertissements«, za dve gosli in klavir: Mar. Tavčar, Ana Jeran, M. Regali. »Spomin na Rim« za sopran in klavir: poje Amalija Poljanec. Radoslav Silvester: »Slava Leonu« govori Marija Turk. Blumlacher: »La Favorita« za dvoje citer: Pavla Potočnik in Jenny Bräu. »Seraphinens letzter Tag im Kloster« za citre: Pavla Potočnik. A. Nedved. »Na tujih tleh« za samospev in klavir. Poje Marija Zagorjan, igra Mar. Gomilšek. Po Gerbiču: »Marija vmajniku«. Dvospev za sopran in mezzosopran. Amalija Poljanec, A. Golob. Parma: »Valček«. Igra Marija Gomilšek. Ziehrer: »Das liegt bei uns im Blut«, mazurka. Igra Olga Tomšič. P. H. Sattner: »Na planine« zbor z mezzosopran-soli. Karolina Dostal. A. Nedved: »Naša zvezda«, zbor. Trajen spomenik na dvestoletnico samostana so novi zračni in svetli šolski prostori za učiteljišče in notranjo šolo, v katerih se bo s prihodnjim šolskim letom začelo poučevati. Y minulem šolskem letu so učenke dobile šolska naznanila 29. novembra, 14. februarja, 29. aprila in 15. julija. Ta dan se je sklenilo šolsko leto s slovesno zahvalno sv. mašo. Učenkam so se razdelila letna poročila. Učenke meščanske šole so dobile letna izpričevala. III. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. julija 1902, št. 586, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. julija 1902, št. 2161, kako je razdeliti otroke na razrede, oziroma oddelke, in glede prestopanja istih v višji razred. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 752, naroča, naj listke iz vseh založnih knjig zbira šolsko vodstvo in ne učitelji (katehetje). S početka vsakega šolskega leta je predlagati seznam vseh uvedenih učnih knjig. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 788, določa, da morajo radovoljke poučevati v navzočnosti razrednih učiteljev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1902, št. 798, in 31. avgusta 1902, št. 819, odreja, da je imeti stanovanjske razmere šolskih otrok v strožjem razvidu. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. septembra 1902, št. 823, določa, kedaj je izpuščati učence iz ljudske šole (v Ljubljani). Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1902, št. 922, določa, katere predmete imajo poučevati razredne učiteljice. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. oktobra 1902, št. 1078, določa, kako je skrbeti, da se ne bo pljuvalo po tleh. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. oktobra 1902, št. 971, in z dne 31. decembra 1902, št. 1195, razglaša navodilo glede vedenja učencev zunaj šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. novembra 1902, št. 1078, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. septembra 1902, št. 3281, kako je zabranjevati razširjevanje tuberkuloze. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. decembra 1902, št. 1440, razglaša normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. decembra 1902, št. 4241, zadevajoč vnanjo obliko pismenih izdelkov. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. in 15. januarja 1903, št. 1443 ex 1902, naznanja, da se bode vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. decembra 1902, št. 4722, meseca avgusta 1903 vršil v Ljubljani izobraževalni tečaj za učitelje. Razpis c. kr. mestnega šolskga sveta z dne 27. januarja 1903, št. 83, določa, kedaj se imajo odpirati hišna vrata šolskega poslopja pred poukom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. februarja 1903, št. 134, odreja na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. februarja 1903, št. 448, praznovanje 251etnice papeževega vladanja dne 3. marca 1903. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. marca 1903, št. 253, naznanja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. februarja 1903, št. 85, v zadevi izpuščanja iz šolske dolžnosti v mestih in trgih z osemletno šolsko dolžnostjo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. marca 1903, št. 94, naznanja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. januarja 1903, št. 369, kako je navajati mladino k samotvornosti in samostojnosti in k sodelovanju vsega razreda pri pouku. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. marca 1903, št. 357, objavlja svoječasne razpise gledč obravnavanja roditeljev z učitelji, glede posebnih ur in gledč prestopanja učencev med šolskim letom v kako drugo javno mestno šolo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. aprila 1903, št. 358, odreja začetek popoldanskega pouka poleti od dne 1. maja ob 3. uri. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. aprila 1903, št. 384, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. marca 1903, št. 1213, da ima klasifikacija učencev »z odliko» zanaprej odpasti. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1903, št. 567, razglaša na postavi c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 10. marca 1903, št. 38.731, razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. maja 1903, št. 1532, glede pospeševanja javne gojitve zob. A. Vnanja šola v uršulinskem samostanu (in ž njo notranja) je najstarejša šola v Ljubljani. Otvorila se je dne 2. julija 1703. Vsled razpisa vis. c. kr. ministrstva z dne 22. decembra 1. 1871, štev. 14774, je dobila pravico javnosti. Leta 1883/84 je postala osemrazrednica. Dne 16. marca 1894, št. 2388, je dovolilo visoko c. kr. naučno ministrstvo, da se premeni v pet razredno dekliško ljudsko in trirazredno dekliško meščansko šolo. Začetkom šolskega leta 1894/95 se je otvoril I. razred meščanske šole. Letos je bilo v vnanji šoli pet razredov ljudske šole in trije razredi slovenske meščanske šole. Vsak razred ljudske šole je imel po eno vzporednico. Znamenite šolske zadeve in svečanosti ter druge žalostne in vesele dogodke minulega šolskega leta 1902/1903 v vnanji šoli opisuje spredaj skupni letopis. V petrazredni ljudski šoli se poučuje po postavno predpisanih učnih načrtih za ljudske šole na Kranjskem. Namen in naloga slovenske dekliške meščanske šole v uršulinskem konventu v Ljubljani je pa, deklicam, dovršivšim peto šolsko leto ljudske šole, podeliti večjo omiko, kakor jo po svojem namenu daje občna ljudska šola in posebno pripomoči jim do potrebne izobrazbe za učiteljske pripravnice in za strokovne šole. — Učni jezik je slovenski. Nemščina pa je za vse učenke brez izjeme obvezni predmet. Poleg obveznih predmetov se učenke meščanske šole uč6 tudi prostih predmetov in sicer: 1. francoščine. Učna knjiga je I. in II. stopinja francoske slovnice in vadne knjige za meščanske šole, ki jo je spisal E. Riha. 2. igranja na klavirju in citrah. Po eno uro na teden imajo pouk v glasbeni teoriji, po dve uri pa v igranju na klavirju, oziroma na citrah. Pri pouku v glasbeni teoriji se rabi A. Foersterjeva »Pevska šola« in J. Piberjeva »Schule des Treffsingens«. Igranja na klavirju se je učilo v preteklem šolskem letu 22 učenk, igranja na citrah in goslih 9 učenk. 2 I. Statistični pregled učenk ljudske in meščanske šole na koncu šolskega leta 1902,1903. Ukovino je plačevalo 5[U 05 M C O O iß »O "t CO CO »O *"* iO «O -«T CO ■*?* C-*» co »o cc 74 71 05 05 CO Iß jod (M CO 71 r-1 i'6 CO 71 »O ^ -H 74 CO CO 05 iO § 0(83 | -- 1 -« | i -« 05 71 71 *— «+ 9Aouiv|sn 5(as9uz j ^ i i§ i s§ i m S 400 100 100 8 71 600 o(UAi?n aC oaoub^sq 1 1- 1 1 1 1 *• 1 71 00 Za višji razred o]tt}so oC niimatud'/jou a,— | , | | | | - »O | | co CO 00 i|iuqosodsau 00 »O Ol «Ö o O ^ «O l> 05 tH ’ H- t"* G-l 71 1» - s ipuqosods coco***co»o»o**t**tco-* co i— i'* »r C£ 71 71 05 05 507 Šolo jih je obiskovalo 0U.I3(|UBZ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 III 1 1 oupud fUBUI ~ — | «l(5 5< | ©1 — 2 III 1 **+ oupi.id **}< 71 —• -+ l" Ö CO iO CO 71 ti ~ 71 CO -»f 00 05 -4* O 96 06f oupi.id AB.ld COfOiOOOJMOfOfOCO COCOCOCO'^t'^'-T^i'CO-f CO 71 CO CO CO lO 71 71 Stanovalo jih je 9Ui:l'[([nf'[ Ceunz 71 *-< CO lO iC 05 lO 00 00 71 GO 71 71 CO t'"» I'» 05 jUBfjcinfT a O lO CO lO rH 71 o coco-+co-^»o***-*coco I sss CO 05 505 Po narodnosti je bilo 1 I 1 l M 1 1 M 1 1" 1 5JIU3N 1 1" 1 1 1 1 1- 1 71 j 71 -t ^USAOIS H ic 1Q ^ ^ ^ O 05 r- CO »O CO lO CO »O |Q CO r- O 0£ IO 71 CO O 595 Vera B3[SilO}E5[-031SUIU CO »O CO CO lO ^ Id l'- *rt< 05 O Gg lO 71 CO CO 009 Bilo je starih 1aI tl P™ MII 1—* tH O 05 00 1-H 71 ^ 71 CO 00 C'» 131 tl-Sl P° | | | | CO ^ ^ o 00 CO 71 71 tH co 71 CO »o 181 El— 51 P° I I «(NCOCOOG^^OO II TirH^TH **+ CO -^ | L'- T-H | i H* 05 131 51—L P° iO -H« »O 05 CO CO CO 71 CO t" CO CO lO CO )0 »O CO CO ' 5 lil CO 1 CO CO 131 i—9 P° 1 II 1 1 1 1 1 lil 1 00 Število učenk EOGl Ll'91 ?UP HSCO-^I^^OO- CO' lO CO CO M« lO **t »o ^ 05 O GJ »0 71 CO CO T-H § 50(11 G/ 91 9«P ^ "*}• CO lO ^ CO CO lO CO »fl 71 ^-h7I lO CO CO I'' T-H 05 05 ift Razred rt X) d JZ el JZ ci JZ rt JZ — o a k d > > > > >OQ ^ ^ ^ ^ ca GO ■ • • CO ^ S >o >co ca . » <5 43 "3 _= .c« cq Skupaj . II. Učne knjige, ki se rabijo v ljudski šoli: H M .. N « > o > N S a Ui r? O - u O O s p* s © *- -a 0) 13 S =£. SP^ C o N £ rt ec < C/} sz; JZ ►o t O J5 ^ CD „ •• -2L T3 C O) C/) Ä . cc- G -j U. •—< O „ rt a o So C => -fl ,tJ OJ B. I.s, d *r bc .S ^ S 9 ’ '5 ^ ; «io . TJ >—■ ; 20 ; »O *•* ec O- c/j •«$< e ^ O) # £3 ec Ph JS Ü S >-§- ” t» n £ E _ as 3-r* ^ sc- 0) rt ' i a — o rt c sc ca — aj ■* “1° rt e •Ü OfO Q rt PC a) rt .S £ aja. -G * c/} .rt,' tri S' o^S aj c/j a a CQ ? rt .9 c T0°: C & a O O o JS ° w «f •• 'a '-j • ” » o 'a • ' OJ cn AS"* -=* t/1 ^ —■ s-? ^3 ” -3 'C s 33” rt rt ®čic > -s ° « ^ CU N a ■a CJ M rt N E ? « .5 ~ o £ 2 a ..ns ^3 44 rt c/3 .«S, > «!l Sg •o 50 -9« 0) H-= 0) «r s Ji rt O O *v/J 5 ® •• >44 £ cn .—s SßiE t3 ■«* G cn g rt e jz*—' O •- • O -§ g £.3 j® • • qj 1 Ui U. "O ^ rt rt a ^ U) ^ T-< — rt rt ^ : s S« £.2 N* ” 5. <» _ rr. > —• a > rt . _G c/j N GJ m 2 S'ö ^ JS > >tn •T3 O . o a g U 6c rt ÜN.2 0) o •a m _• > rt a ^.rt ^ *• a f3 12 «-« O -—s 's «S »cj . ■—^ °3 • 2^ ^ - > s S £§.2. >o a u rt *a OüC Ä G i . ‘) Opomba: V oklepajih stoječe številke naznanjajo, koliko izvodov dotične knjige ima zaloga ubožnih knjig. O >w 5 c 03 >G >w 0) > o :ir> n CÖ s_ a) co a) 03 a> c >o D 5 C/3 C/3 G T3 03 03 03 G ■ 42 £ G ö; 03 C/3 H fO i- ; ”mO §\a 0 .5 •—• iG* -G >. ^rH ti C ® £03' fa g«3 ~Q M tsS s a H . 3°?_L; c — srt (J) 53 ^ rt •-* o N .-ES -i4 n c/3 a) 03 :z*t-» ffl h S l 44 p tf) ‘ ’5 c 0 H .S ° O ^ S ^OjQ c/j »a 44 G 03 -14 «o' **■ O rt G -a 44 0) G '5 03 44 S O 03 C/3 0 G N «G < O N ti . . 13 O _d 3 ii.'-,2 rr-Jr -s «j ^ G *<5 43 C/J Ä S S ...si dZ ’ r/j :3 3 D q* 1 t)ßö O 03 t^i .. M 2 V~T oj “"UJ 'S 03 O C/J . O O 42 • G •—< > -tl , ~ -a c/j 2 & M 5 <5-1 i "g 0? d' !ii«, I £3 03 3 »■* 44 ■F - 0 _C , o. 'ZJ —^ OJ —. -c,-•rH P ^ ^3 ^ 2 Ö.S . 2 *S 0 5 rt' O 'N d)' g eö C/3 *< o .a t- S; B J p gl oj — š-gsll t- Jc o ^; •islN 3 0> O 3 o 5ED3 1-1 ° ?>w "a 5iß 1 _ C m M O H - os <■'" '"O c/J gi2 Q -G .. u »H 3 OJ P~» a> 43 f/j S O) _5 »J v tn C/J " x 0 ~ bßfH G^s« g '’^ U CQ J J O rK Š ß s V> 'C H St OJ O C U G u a a, a, ^ -G U3 :rt C/3 C £ O "o = Pifi ^ 4) H-i . • ra o 13 /—s I? boo a ° CC U! .šr-^.S ičii i. “'S.S 03 ^ ©■! M • ^ 13 >. -1 "t,- — _ja S >-a O o ~ i. 3 tj aNJS rt 44 3 a 03 iZ, O ^ •• o u. 3 g»-0 d) 43 SJ E 03 pC i-3 o cn -m «u “ ■SJ-a »«I S «j a *-* 03 « r ^T'S ^ h .9 rt n G rt :P . °? ' G G 03 03 -G J3 ^ C/3 G G ■ss H'1 J O0 > Spili 14 S- ^ Sr> P3 c/j . pj-i • ^ - 0)T3 5^ J ^ T3 *£5 2 »O '—'JO f> Sišl^ 3 s « »* .ti S rt u 01^ n! ’ • r—t r *-< —' ort 03 —T—. o S-S ES g S £ «i5- •f-j n -G ~ CO 44 eo ^3 ^ *-h OJ t-l O '—" rt -i K?-? ‘ 44 N . 03 43 — •" •• Ä o •i o «300 ►®-rt 03 '*“• ^ .—s'TJ ra a J §Ih u <3 • • y s- CZ-.-G •—1 ■ 3 -P ■ w ^ 03 X; Q2 — 4 ,_] ^ 3 ■«*-» 0j ■ ^ -G r. 03 c/j g _ JG o |^|gS||£ U "1 “-Li S f/j OJ 'G G *-^ c sla-Se^-d U3 " -•“_ • t- 1-3 .ti «O C/J rt ‘CJ ►> C ^ N 03 r3 * * rH i» ^ OJ O Ü S-a *o v 0) ?S . 44 S 51 03 -f h ^ i 44 . . •— O G >-h OJ ^ f/j 1 ' >■ 3 ^ G hJ ) Opomba: V oklepajih stoječe številke naznanjajo, koliko izvodov dotične knjige ima zaloga ubožnih knjig. III. Knjižnica. Učiteljice vseh uršulinskih šol imajo skupno učiteljsko knj iž ni co, ki je bila v šolskem letu 1899/1900 na novo urejena. Knjižnica šteje 1121 del v 1827 zvezkih. Posamezne stroke imajo v knjižnici svoje oddelke in sicer šteje oddelek »Pedagogika in metodika« 83 del v 130 zvezkih, slovenščina 42 (87), nemščina 165 (223), zgodovina in zemljepis 164 (215), prirodopis 127, prirodoslovje 20 (46), matematika 14(68), ročna dela 4 (23), petje 23 (56), risanje in pisanje 18(61), telovadba 3 (6), tuji jeziki 41 del itd. Knjižnica vnanje ljudske in meščanske šole, ki jo oskrbuje meščanska učiteljica S. Hildegarda, je imela koncem lanskega leta 756 slovenskih in 421 nemških knjig. Po nakupu novih knjig iz dotacije mestne občine in po darilih se je v letošnjem šolskem letu toliko pomnožila, da šteje 790 slovenskih in 439 nemških knjig. Kupile so se te-le nove knjige: A. Kržič, Vrtec, 1. 1902 (2 izvoda). — A. Kržič, Angelček, 1. 1902 (2 izvoda). — Manzoni, Zaročenca (2 izvoda). — A. Kosi, Zabavna knjižnica za mladino X. zvezek, (2 izvoda). — A. Merhar, Marjetice. — P. Guzelj, Moje ječe. — Spisi Andrejčkovega Jožeta: Žalost in veselje. — Iv. Tomšič, Knjižnica za mladino I. zvezek. — A. Kržič, Nedolžnim srcem. — Fr. Hubad, Junaki. — Fr. Hubad, Franc Jožef I. — Borislav, Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Fr. Marešič, Lurški čudeži. — Abbč de S6gur, Odgovori na ugovore proti sv. veri. — Knjige družbe sv. Mohorja. — Harten, Fräulein Übermeer. — Dalfon, Eine wilde Rose. — Dransfeld, Grafendorli. — Dransfeld, Wie Grafendorli glücklich wird. — Marly, Aus dem Pensionatsleben. A. Schöpfleuthner, St. Angelablatt, 1902. Knjižnica je naročena na »Dom in Svet«, in vpisana v »Slovensko Matico«. Mladini neprimerne spise »Slovenske Matice« dobiva učiteljska knjižnica. V minulem šolskem letu se je izposodilo 459 učenkam 2551 knj ig. IV. Učila. Učila vnanje meščanske šole je oskrbovala ravnateljica M. Maksimilijana, učila vnanje ljudske šole učiteljica M. Dominika. Po nakupu iz dotacije mestne občine in po darilih je dobila šola v minulem šolskem letu ta-le nova učila: Za nazorni nauk: 150 slik za šolo in dom. — Zgradba hiše. Za računstvo: Tabele in kocke po Črnivčevi računici. — Kvadratni meter (6 slik). Za prirodopis: Podmašen jež in golob. — Podmašena uharica, prepelica, čaplja, žolna in kukavica. — Belouška in žaba v špiritu. — Diagrami: Hrošč in metulj (4 slike). — Omarica prirodninskih zbirk (140 kosov). Za prirod oslo v j e: Aparat za določevanje zračnega tlaka. — Trgovska tehtnica. — Različni aparati za določevanje težišča. Za zemljepis in zgodovino: Habsburžani in viteški grad (sliki). Vseh učil ima šola za verouk 10 (63 komadov), za nazorni nauk 33 (260 komadov), za prirodopis: za živalstvo 199 (428 komadov), za rastlinstvo 19 (59 komadov), za rudninstvo 9 (324 komadov), za prirodoslovje 143 (272 komadov), za zemljepis 43 (69 komadov), za zgodovino 39 (70 komadov), za risanje in pisanje 54 (324 komadov), za petje 5 in za ženska ročna dela 16 (215 komadov). Za zbirko učil je darovala učenka Pavla Bolč podmašeno uharico, učenka Marija Schmelzer aparat za določevanje težišča. Z vnanjo ljudsko in meščansko šolo je združen tudi otroški vrtec. Otvorjen je bil 17. septembra 1884. Tri leta je bil le zaseben. S šolskim letom 1887/88 je postal javen zavod. V njem poučuje pod voditeljstvom ravnateljice vnanje ljudske in meščanske šole č. g. M. Maksimilijane izprašana vrtnarica, č. g. M. Uršula. Vsakoletne stroške za učiteljico, sobo in učila povračuje mestna občina. V šolskem letu 1902/1903 je bilo v vrtcu 54 deklic. Novega leta dan je bil za otročiče v vrtcu posebno vesel. Ta dan se jim je priredila lepa božičnica. Poleg sijajno razsvetljenega božičnega drevesa so bile uprizorjene jaslice kot živa podoba. K Jezuščku v jaslicah so prihajale deklice posamezno in v skupinah in prinašale svoje otroške darove. Ljubko so govorile svoje prošnje nebeškemu Detetu in tudi v pesmih so mu izraževale svoje želje. Končno so bili vsi otročiči obdarovani, deloma z obleko in čevlji, deloma s pecivom in igračami. Božičnice so se udeležili presvetli knezoškof dr. A nt o n B. Jeglič, c. kr. okrajni šolski nadzornik Anton Maier in več gospä, ki so poleg drugih dobrotnikov pripomogle, da je bilo mogoče deklice tako obilo obdarovati. Za božičnico so poslali darove p. n. gg. mestni župan Ivan Hribar, cesarski svetnik Ivan Murnik, gospč Faj d i ga, H e idr i ch, Jeglič, Souvan in gospodične Pregl. Mili Bog jim bodi plačnik! Otroški vrtec se pričenja in sklepa istodobno z ljudsko in meščansko šolo. V. Imenik učenk. A. Fetrazredna ljtadskia šola. I. a razred. Blas Helena iz Tomačevega. Čamernik Marija iz Ljubljane. Čarman Ivana iz Bateč. Česen Marija iz Šiške. Dobnikar Julijana z Glinic. Ebber Hedvika iz Ljubljane. Eiletz Marija iz Tržiča (Primorsko). Flander Natalija iz Cerknega (Primorsko). Gorjanc Ivana iz Ljubljane. Goršič Marija iz Ljubljane. Gostinčar Angela iz Ljubljane. Hren Angela iz Vodmata. Jager Marija iz Ljubljane. Kadunc Angela iz Šiške. Kavčič Julijana iz Loža. Kordin Marija iz Ljubljane. Kristan Pavla iz Ljubljane. Kušar Helena iz Ljubljane. Ločniškar Ana iz Ljubljane. Ložar Marija iz Ljubljane. Lukniš Angela iz Ljubljane Luvin Olga iz Vojščice (Primorsko). I. b Aleš Angela iz Ljubljane. Bevc Jerica iz Šiške. Berčič Frančiška iz Ljubljane. Bezlaj Vincencija iz Ljubljane. Bitenc Ana iz Brezovice. Černe Pavla iz Ljubljane. Dacar Pavla iz Ljubljane. Fritz Ivana iz Ljubljane. Golobič Angela iz Ljubljane. Gril Julijana iz Ljubljane. Jurjevčič Štefanija iz Dolenjih Vrem. Kavčič Mihaela iz Novega mesta. Kržič Antonija z Glinic. Kranjc Ana z Unca. Kranjec Klotilda iz Ljubljane. Matkovič Marija iz Ljubljane. Oblak Marija iz Ljubljane. Očakar Marija iz Ljubljane. Ogrizek Terezija iz Ljubljane. Lužar Friderika iz Postojne. Možina Amalija iz Beke. Oblak Marija iz Ljubljane. Perdan Julijana iz Ljubljane. Potočnik Frančiška iz Ljubljane. Primc Helena iz Trsta. Badi Pavla iz Ljubljane. Bopret Frančiška iz Vodmata. Smole Albina iz Šiške. Šajn Alojzija iz Ljubljane. Trebše Justina iz Mürzzuschlag (Štajersko). Tschokert Marija iz Ljubljane. Uranič Ana iz Ljubljane. Urbar Antonija iz Most. Zakotnik Antonija iz Glinic. Zrimšek Frančiška iz Bizavika. Žerovnik Ivana iz Ljubljane. Neizprašani: Kropar Marija iz Žapuž pri Št. Vidu. Peterlin Viktorija iz St. Vida nad Ljubljano. razred. Okorn Marija iz Ljubljane. Orehek Ana iz Ljubljane. Piller Cecilija iz Ljubljane. Plevnik Cecilija iz Tomačevega. Pokovec Pavla iz Domžal. Potočnik Albina iz Ljubljane. Bakar Emilija iz Ljubljane. Božmanec Ivana iz Podgore pri Št. Vidu. Schwentner Marija iz Ljubljane. Šetina Ivana iz Ljubljane. Šturm Leopoldina iz Ljubljane. Verbič Marija iz Ljubljane. Vode Pavla z Glinic. Volker Marija iz Ljubljane. Zabukovec Ana iz Ljubljane. Zgonc Ana iz Ljubljane. Neizprašana: Stiplošek Amalija iz Ljubljane. II. ii Amon Albina iz Kranja. Bajde Helena iz Hotiča. Baraga Ema iz Ljubljane. Belcijan Frančiška iz Most. Borštner Marija iz Šiške. Cimerman Kristina jz Male Bukovce. Čadež Terezija iz Kamnika, čeme Ivana iz Most. Černe Valentina iz Ljubljane. Dolinar Angela iz Šiške. Dovgan Marija iz Trbiža. Dremota Elizabeta z Glinic. Duhovnik Marija iz Maribora. Fakin Albina iz Ljubljane. Gabrovšek Frančiška iz Ljubljane. Habič Amalija iz Litije. Humski Marija iz Ljubljane. Jančar Frančiška s Studenca. Janežič Frančiška iz Ljubljane. Jazbinšek Marija iz Škocijana. Jereb Karolina iz Ljubljane. Kokalj Alojzija iz Ljubljane. Kovač Albina iz Ljubljane. Kuntara Ana iz Šiške. Lap Angela iz Ljubljane. Lukan Frančiška iz Šiške. Mencin Boza s Fužin. Mirtič Ana iz Ljubljane. Mlakar Matilda iz Ljubljane. II. l> Avbelj Ivana iz Ljubljane. Banovec Ana iz Ljubljane. Binter Pavla iz Ljubljane. Debevc Ana iz Ljubljane. Habe Celestina iz Ljubljane. Kalan Antonija iz Ljubljane. Kern Alojzija iz Ljubljane. Kimovec Angela iz Ljubljane. Klebel Ana iz Ljubljane. Knific Julija iz Ljubljane. Kozlevčar Jožefa iz Zatičine. Krajšek Marija iz Ljubljane. Kranjc Metoda iz Ljubljane. Legan Marija iz Preserja. Lisjak Pavla iz Ljubljane. Lukman Jožefa iz Ljubljane. Mekinda Frančiška iz Ljubljane. Menart Marija iz Ljubljane. Ogrinc Angela iz Ljubljano. Perme Rozomila od Device Marije v Polju. Pestotnik Jožefa iz Ljubljane. III. il Bajde Ljudmila iz Hotiča. Belcijan Ivana iz Ljubljane. Brian Ljudmila iz Ljubljane. Cunder Marija iz Tomačevega. Čamernik Gabrijela z Viča. razred. Modic Marija iz Ljubljane. Mohar Marija iz Ljubljane Nabernik Ana z Dovjega. Oblak Frančiška iz Ljubljane Okorn Ana iz Ljubljane. Pavlič Štefanija iz Laškega trga (Štajersko). Peklaj Ivana iz Ljubljane. Peternel Frančiška z Glinic. Porenta Jožefa iz Ljubljane. Bepnik Frančiška iz Višnje gore. Ropaš Angela iz Celja. Bosman Elizabeta iz Beljaka. Boš Elizabeta iz Ljubljane. Šimnovec Leopoldina iz Ljubljane. Šircelj Miroslava z Zidanega mosta Škoda Albina iz Ljubljane. Štrukelj Emilija iz Ljubljane. Štular Ljudmila z Glinic. Šuster Ana iz Ljubljane. Tarman Ana iz Ljubljane. Tomažič Ana iz Most. Umnik Marija iz Most. Urbanc Marija iz Most. Voje Viktorija iz Ljubljane. Zajc Marija iz Ljubljane. Žagar Antonija iz Ljubljane. Neizprašana: Marenčič Lucija s Sela. razred. Plankar Marija iz Ljubljane. Potokar Ivana iz Ljubljane. Požlep Marija iz Plešivice pri Brezovici. Bus Marija iz Prevoj. Sampl Marija iz Badgone. Schopper Leopoldina iz Ljubljane. Schopper Marija iz Ljubljane. Singer Antonija iz Ljubljane. Sirk Marija iz Ljubljane. Smrekar Marija iz Ljubljane. Srakar Pavla iz Ljubljane. Šturm Marija iz Ljubljane. Tobias Leopoldina iz Ljubljane. Verbič Frančiška z Glinic. Vidmar Frančiška iz Ljubljane. Vizjak Stanislava iz Ljubljane. Vrhovec Helena iz Ljubljane. Vrhunec Marija iz Ljubljane. Železnikar Marija z Vrhnike. Žorž Angela iz Ljubljane. razred. Čatar Alojzija iz Ljubljane. Črnjač Jožefa z Vrhnike. Luk Amalija iz Bistre. Debevec Jožefa iz Ljubljane. Fajgelj Marija iz Stožic. Flander Neža iz Most Fortuna Antonija iz Ljubljane. Gašperlin Alojzija iz Ljubljane. Gašperlin Angela iz Ljubljane Gerčar Marija s Sela pri Sumbregu. Goršič Ana iz Šiške. Ham Ana iz Ljubljane Herfort Jožefa iz Most. Herman Ivana iz Šiške Herman Marija iz Šiške. Hiti Justina iz Ljubljane. Hvala Marjeta iz Laz Jenko Brigita iz Št. Vida nad Ljubljano. Jeras Alojzija iz Mengša. Jug Marija iz Kazbora. Jurjevčič Frančiška iz Dol. Logatca. Kavčič Ana iz Loža. Klander Angela iz Šiške. Klinar Katarina iz Noš. Konič Angela z Dovjega. Kopecky Adela iz Ljubljane. Koprivec Marija iz Šiške. Kovačič Leopoldina iz Smrja pri Premu. Kozlevčar Karolina iz Zatičine. Kremžar Frančiška iz Most. Lončar Ana iz Ljubljane. Lukniš Terezija iz Ljubljane. Lutršek Uršula iz Doba Macoratti Angela iz Ljubljane. Meršnik Frančiška iz Ljubljane. Novak Ana z Viča Osterc Angela iz Ljubljane. Plevnik Ivana iz Tomačevega. Porenta Marija iz Slap. Prunk Karolina iz Reke. Pukelštein Marija iz Ljubljane. Itak Pavla iz Ljubljane. Robežnik Ana iz Dravelj. Sattler Marija iz Ljubljane. Selan Jožefa iz Ljubljane. Slapničar Alojzija s Sela. Srakar Lucija iz Tomačevega. Šarabon Rozalija iz Ljubljane. Tešar Ana iz Št Vida nad Ljubljano. Umnik Frančiška iz Most Urbar Katarina iz Vodmata. Viršek Jožefa iz Ljubljane. Zabukovec Pavla iz Ljubljane. Žagar Leopoldina iz Ljubljane. Žerovnik Antonija iz Ljubljane. Žerovnik Frančiška iz Ljubljane. Zidan Frančiška iz Ljubljane. III. b razred. Avbelj Antonija iz Ljubljane. Banovec Avguština iz Ljubljane. Belič Ana z Glinic Brezovar Alina iz Ljubljane. Černe Jožefa iz Ljubljane. Češnovar Antonija iz Ljubljane. Cigler Terezija iz Ljubljane. Cuznar Amalija iz Ljubljane Dolenec Angela iz Ljubljane. Dolinšek Avguština iz Ljubljane. Dolničar Pavla iz Most Dovjak Marija iz Ljubljane. Hartman Genovefa iz Ljubljane. Hitij Albina iz Novega mesta. Kalan Frančiška iz Ljubljane. Keršič Amalija iz Šiške. Klemenc Pavla iz Ljubljane Kogovšek Frančiška iz Ljubljane. Kovač Karolina iz Ljubljane. Krisch Otilija iz Cernomlja. Kropar Ana iz Dravelj. Lampe Marija iz Ljubljane. Legat Frančiška iz Ljubljane. Liberšar Marija iz Ljubljane. Lulik Antonija iz Ljubljane. Majdič Julija iz Kanfanaro. Matjašič Frančiška iz Most. Mehle Marija iz Ljubljane. Obrekar Ana iz Ljubljane. Očakar Ana iz Ljubljane. Ogrinc Marija iz Ljubljane. Orehek Frančiška iz Ljubljane. Pančur Ivana iz Ljubljane. Pančur Jožefa iz Ljubljane. Papež Karolina iz Ljubljane. Peklaj Frančiška iz Polhovega gradca. Perko Apolonija iz Šiške. Pezdir Antonija z Glinic. Pokovec Frančiška iz Domžal. Potočnik Berta iz Domžal. Potokar Alojzija iz Ljubljane. Pukelštein Štefanija iz Ljubljane. Rihar Julija iz Mirk pri Vrhniki. Rotter Berta iz Beke. Rovšek Jožefa iz Hotiča. Simončič Marija iz Ljubljane. Škoda Angela iz Ljubljane. Štalcer Marija z Dunaja. Štimec Julijana iz Trbiža (Koroško). Štimec Marija iz Ljubna (Štajersko). Tacinger Ana iz Gradca (Štajersko). Tavčar Jožefa iz Zagreba. Tebovnik Angela iz Ljubljane. Trškan Ivana iz Tomačevega. Ušeničnik Marija iz Ljubljane. Vesel Alojzija iz Zamosteca. Zabavnik Helena iz Ljubljane. Zadnikar Marija s Hruševega pri Dobrovi. Zajc Antonija iz Ljubljane. Zalokar Ivana iz Št. Vida nad Ljubljano. Zdešar Jezefa iz Ljubljane. Zorman Marija iz Ljubljane. Žagar Marija iz Ljubljane. Žitnik Frančiška iz Most. Anžič Daniela iz Ljubljane. Bezlaj Antonija iz Ljubljane. Borštner Ivana iz ŠUke. Cunder Marija iz Ljubljane. Fajgelj Alojzija iz Ježice. Gostinčar Antonija iz Ljubljane. Grablovic Marija'iz Ljubljane. Hafner Marija iz Šmartna pri Litiji. Herfnrt Marija iz Most. Heuffel Roza iz Ljubljane. Hiti Viktorija iz Ljubljane. Indof Ana iz Ljubljane. Jurjevčič Marija iz Logatca. Kompare Frančiška z Dovjega. Kovač Antonija iz Ljubljane. Kovač Marija iz Ljubljane. Lokar Ivana iz Ljubljane. Lukniš Pavla iz Ljubljane. Mavec Frančiška iz Ljubljane. Meršnik Ana iz Lesec. Meršnik Marija iz Lesec. Meše Antonija iz Šiške. Novohradsky Marija iz Ljubljane. Novšak Marija iz Ljubljane. IV. l> Anžič Frančiška iz Ljubljane. Avbelj Leopoldina iz Ljubljane. Avbelj Marija iz Ljubljane. Čadež Ana iz Škofje Loke. Čadež Marija iz Mengša Čarman Frančiška iz Ljubljane. Černe Leopoldina iz Ljubljane. Crnjač Marija z Vrhnike. Dežman Angela iz Ljubljane. Duhovnik Antonija iz Železnikov. Gineiner Marija iz Ljubljane. Gostič Jožefa s Sela pri Lukovici. Gostinčar Marija iz Most. Gril Frančiška iz Ljubljane. Ham Jožefa iz Ljubljane. Hočevar Rozalija iz Most. Jančar Jožefa iz Ljubljane. Janežič Pavla iz Šiške. Jerančič Marija iz Ljubljane. Jurman Alojzija iz Št. Janža. Kačič Vera iz Šoštanja. Klander Pavla iz Šiške. Kogovšek Frančiška iz Grünwalda. Kovačič Marija iz Smrja pri Preipu. Magister Ljudmila iz Ljubljane. V. H Ambrožič Ivana iz Ljubljane. Babič Terezija iz Podgorice. Babnik Lidija s Fužin Baraga Amalija iz Ljubljane. Cimerman Jožefa z Narina. Čolnar Antonija iz Ježice. si razred. Ošaben Emilija iz Ljubljane. Pardubsky Marija iz Ljubljane. Pavliček Marija iz Trsta. Peklaj Ivana iz Brezovice. Pichler Ivana iz Žabje vasi pri Šmihelu. Piller Marija iz Št. Vida nad Ljubljano. Plankar Frančiška iz Ljubljane. Pogačnik Ana iz Šiške Pogačnik Frančiška iz Poljšice. Potokar Marija iz Ljubljane. Sattler Amalija iz Ljubljane. Srakar Ivana iz Ljubljane. Strupi Angela iz Ljubljane. Supin Pavla iz Ljubljane. Supin Terezija iz Ljubljane. Šarc Ana iz Ljubljane. Širca Ivana iz Ljubljane. Trefalt Alojzija iz Ljubljane. Velkovrh Frančiška iz Polhovega gradca. Vode Angela iz Ljubljane. Vorina Alojzija iz Velikega Širja pri Zidanem mostu. Zupančič Ljudmila iz Ljubljane. razred. Merlak Terezija z Vrhnike. Osterc Marija iz Ljubljane. Petrič Marija iz Ljubljane. Plestenjak Frančiška iz Ljubljane. Podjed Antonija iz Olševka. Prevc Marija iz Vnanje gorice. Proft Friderika iz Šiške. Rak Marija iz Ljubljane. Rupar Marija iz Ljubljane. Rutar Marija iz Ljubljane. Slapar Jožefa iz Ljubljane. Slrle Antonija iz Ljubljane. Šarabon Leopoldina iz Ljubljane. Šircelj Alojzija iz Ljubljane. Škrinjar Alberta iz Povirja pri Divači. Šlibar Frančiška iz Moravč. Štamcar Vida iz Ljubljane. Štranzer Ana iz Ljubljane. Švelc Ana iz Ljubljane. Tabernik Marija iz Ljubljano. Vajde Alojzija iz Zgornjih Lok pri Blagovici. Vidmar Marija iz Ljubljane Weber Marija iz Kamne gorice pri Št, Vidu. Zakotnik Jožefa z Glinic. Žirovnik Marija z Glinic pri Št. Vidu razred. Čadež Marija iz Škofje Loke. Černe Ana iz Šiške. Češnovar Angela iz Ljubljane. Fajgelj Angela iz Stožic. Flander Frančiška iz Žuženberka. Glavač Ana iz Ljubljane. Jean Pavla iz Ljubljane. Ježek Malija iz Ljubljane. Kastelic Havla iz Divače. Kimovec Ljudmila iz Ljubljane. Klander Ivana iz Šiške. Kuclar Frančiška iz Kastva (Istrija). Levičnik Ana iz Kamnika. Levstik Marija od Sv. Gregorija. Marinče Ana iz Ljubljane. Marok Emilija iz Kostanjevice. Matko Jožefa iz Ljubljane. Modic Ernestina iz Ljubljane. Moljk Ana iz Dolenje vasi. Mrva Alojzija iz Trbovelj. Y. h Bertoncelj Ivana iz Gorenje vasi. Bizjak Marija iz Ljubljane. Cankar Marija iz Šabaca (Srbsko). Cbristof Pavla z Doba pri Kostanjevici. Čolnik Ivana iz Ljubljane. Črnivec Frančiška iz Ljubljane. Debevc Milena iz Borovnice. Drnovšek Ivana iz Ljubljane. Ebber Filomena iz Ljubljane. Fakin Karolina iz Pulja (Primorsko). Fiala Ivana iz Ljubljane. Gašperin Valentina iz Podnarta. Jager Ivana s Hrušice. Kastelic Ljudmila iz Zaloga pri Ljubljani. Klemenc Frančiška iz Ljubljane. Knapič Marija iz Ljubljane. Knipic Albina iz Vodmata. Kočevar Ljudmila iz Želimelj. Komotar Alojzija iz Ljubljane. Kosec Apolonija iz Ljubljane. Kosmatin Angela iz Maribora. Kranjc Danica iz Karlovca. Krašovec Helena iz Ljubljane. Legat Ivana iz Kosez nad Ljubljano. Lessiak Leopoldina iz Ljubljane. Lončarič Nikolaja iz Selc (firvatsko). Minkuš Jožefa iz Preske. Osmek Apolonija iz Ljubljane. Premk Alojzija iz Ljubljane. Prestor Julija iz Ljubljane. Pukelstein Ivana iz Ljubljane. Badovan Marija iz Ljubljane. Bodič Frančiška iz Ljubljane. Bopas Ana iz Celja. Starin Jožefa iz Ljubljane. Sterle Bozalija iz Ljubljane. Tomažič Ema iz Ljubljane. Tomažič Frančiška iz Most. Verdir Angela iz Ljubljane. Vončina Marija iz Ljubljane. Zupan Ivana iz Ljubljane. razred. Mrak Pavla iz Ljubljane. Perme Marija od Device Marije v Polju. Petrovčič Marija iz Št. Vida nad Ljubljano. Pristov Ljudmila iz Ljubljane. Bihtar Marija iz Kamnika. Bozman Marija iz Ljubljane. Sonc Jožefa iz Ljubljane. Scheurecker Boza iz Ljubljane. Šircelj Frančiška iz Divače. Škarjevec Frančiška iz Šiške. Škrl Ana z Viča. Štrukelj Amalija iz Šiške. Štrukelj Ivana iz Ljubljane. Šturm Frančiška iz Ljubljane. Teran Marija iz Šiške. Trebar Angela iz Ljubljane. Tschokert Ana iz Ljubljane. Udovč Marija iz Krašnje. Vrbovc Angela iz Gradca pri Litiji. Zajec Jožefa iz Ljubljane. Zorman Gabriela iz Ljubljane. Železnikar Marija iz Ljubljane. Žlebnik Marija iz Šiške. Neizprašana: Kušar Gizela iz Zagreba. H. Slovenska meščanska šola. I. razred. Ambrožič Frančiška iz Ljubljane'. Baraga Friderika iz Ljubljane. Bitenc Marija iz Šiško. Borštner Julijana iz Št. Vida nad Ljubljano. Cemažar Angela od Device Marije v Polju. Črnač Jožefa iz Postojne. Černe Ana iz Ljubljane. Dolžan Ana iz Šiške. Dregič Ana iz Ljubljane. Goršič Štefanija iz Ljubljane. Gradišar Angela iz Ljubljane. Hočevar Leopoldina iz Turjaka. Hrovat Bozalija iz Ljubljane. Jager Angela iz Ljubljane. Jereb Frančiška z Vrhnike. Jerin Marija iz Kamnika. Klemenčič Marija iz Gradca. Konšek Katarina s Trojan. Koprivec Angela iz Šiške. Kovačič Ljudmila iz Ljubljane. Krisch Olga iz Ljubljane. Labernik Frančiška iz Cerkelj. Lampič Marija iz Stepanje vasi. Lavrin Karolina iz Ljubljane. Lončar Marija iz Ljubljane Mesojedec Marija iz Ljubljane. NežiC Marija iz Šiške. Obrekar Ernestina iz Ljubljane. P leli a n Marija iz Ljubljane Pollick Olga iz Gacka v Hercegovini. Rekar Terezija iz Ljubljane. Bodič Angela iz Ljubljane. Itogelj 1’avla iz Ljubljane. Bovšek Alojzija iz Borja pri Kolovratu. Singer Hedvika iz Ljubljane. Slapničar Ana s Sela Stojkovič Frančiška iz Borovnice. Suhadolnik Ana iz Kranja. II. Arhar Jožefa iz Ljubljane. Bolč Pavla iz Šiške. Cimolini Avgusta iz Carpacca (Laško). Cvetko Marija iz Ljubljane. Gospodarič Boza iz Toplic pri Zagorju. Jančigaj Antonija iz Šiške. Kadunc Elizabeta z Zidanega mosta. Kastelic Antonija iz Gorenje vasi pri Logatci Kimovec Marija iz Ljubljane. Kocijan Frančiška iz Ljubljane. Konšek Frančiška s Trojan. Lap Ivana iz Št. Vida nad Ljubljano. Lotrič Marija iz Železnikov. Porenta Uršula z Glinic pri Št. Vidu. Potokar Marija iz Ljubljane. III. Bregant Cirila iz Ljubljane. Cvetko Ljudmila iz Ljubljane. Čadež Angela iz Škofje Loke. Debeljak Marija iz Ribnice. Jeran Ana iz Ljubljane. Kačič Jelica iz Šoštanja (Štajersko). Kralič Mihaela s Trate pri Škofji Loki. Kregelj Uršula iz Dvora. Kržan Cirila iz Ljubljane. Lapaine Berta iz Ljubljane. Matko Marija iz Ljubljane. Mayer Ana iz Ljubljane. Meršolj Bozalija iz Badovljice. Okorn Albina iz Ljubljane. Pančur Alojzija iz Ljubljane. Supan Antonija z Breznice. Suša Marija iz Brežic Šircelj Leopoldina iz Ljubljane. Šlosar Marija z Vižmurij Šmaraje Marija iz Tomačevega. Tiran Olga iz Ljubljane. Tomažič Jožefa iz Ljubljane. T"inc Ivana iz Ljubljane. Toni Bozalija iz Ljubljane. Urbančič Marjeta iz Ljubljane. VVidrich Viktorija iz Meidlinga pri Dunaju. Zajc Frančiška iz Šiške Završan Cecilija iz Most Završan Frančiška iz Ljubljane. Zla tič Klementina iz Ljubl jane. Žnideršič Ivana iz Ljubljane. razvod. Praprotnik Antonija iz Ljubljane. Bemžgar Angela iz Ljubljane. Bigljer Karolina od sv Gregorja. Rihar Antonija z Vrhnike. Šarabon Ana iz Ljubljane Škrinjar Emilija iz Trsta. Schein Karolina iz Ljubljane, i. Schley Ana iz Ljubljane. Schmelzer Marija iz Ljubljane. Šušteršič Marija iz Ljubljane. Tavčar Marija s Krškega. Uranič Terezija iz Ljubljane. Vode Ivana iz Preserja Vrhovec Marija iz Ljubljane. razred. Paulin Marija iz Ljubljane. Peterlin Pavlina iz Ljubljane. Pichler Bozalija iz Novega mesta Singer Marija iz Ljubljane. Skala Angela iz Ljubljane. Strehovec Julijana iz Adlešič. Širca Julijana z Vrem pri Divači. Štamcar Antonija iz Ljubljane. Tomažič Marija iz Ljubljane. Turk Marija iz Dola (Štajersko). Vizjak Amalija iz Ljubljane. Vodišek Frančiška iz Ljubljane. Wernig Marija iz Ljubljane. Zupančič Karolina iz Ljubljane. Žnideršič Jožefa iz Starega trga pri Ložu. B. Die innere Schule im Ursulinenkloster ist zugleich mit der hiesigen äusseren Schule am 2. Juli 1703 eröffnet worden. Sie ist die älteste Schule der Landeshauptstadt Laibach und war durch volle 170 Jahre auch die einzige Mädchenschule daselbst. Mit der Ministerialverordnung vom 22. Dezember 1871, Z. 14774, hat sie das öffentlichkeitsrecht erlangt. Bis dahin war sie nur vierklassig; für das Schuljahr 1871/72 wurde sie eine fünfklassige, 1872/73 eine sechs-und 1877/78 eine siebenklassige Volksschule. Von 1882/83 zählte sie acht Klassen. Mit dem Erlasse vom 16. März 1894, Z. 2388, hat das hohe k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht die Bewilligung erteilt, die innere achtklassige Volksschule in eine fünfklassige Mädchen-Volksschule und in eine dreiklassige Mädchenbürgerschule zu verwandeln. In der inneren fünfklassigen Mädchen-Volksschule, die als Übungsschule benützt wird, wird der Unterricht auf utraquistischer Grundlage nach dem vom hohen k. k. Unterrichts-Ministerium für fünfklassige Volksschulen verordneten, mit Berücksichtigung des für die Volksschulen Krains vorgezeichneten Normalschulplanes und nach dem vom k. k. Landesschulrate in Laibach genehmigten Lehr- und Stundenpläne erteilt. Der Zweck und die Aufgabe der inneren dreiklassigen Mädchen-Bürgerschule ist, den Mädchen im Anschlüsse an den fünften Jahreskurs der Volksschule eine über das Lehrziel der allgemeinen Volksschule reichende Bildung zu geben, insbesondere die Vorbildung für Lehrerinnen-Bildungsanstalten und Fachschulen zu vermitteln. Die Unterrichtssprache ist die deutsche ; das Slovenische jedoch gilt für Schülerinnen slovenischer Nationalität als obligater Gegenstand; auch ist es diesen freigestellt, die Religionslehre in slovenischer (eventuell italienischer) Sprache zu lernen. Schülerinnen anderer Nationalitäten werden auf Verlangen der Eltern vom Slovenischen als obligaten Lehrgegenstande befreit. Mit dem Pensionate ist auch eine Lehrerinnen-Bildungsanstalt verbunden. Ihr Entstehen datiert vom Jahre 1869/70, als die Klostervorstehung, um den Anforderungen der neuen Schulgesetze gerecht zu werden, im Sinne derselben sechs Ordenskandidatinnen den pädagogischen Lehrkurs beginnen liess. Genannte Kandidatinnen unterzogen sich im J. 1872 der gesetzlichen Lehrbefähigungsprüfung und bestanden dieselbe. Ein anderes Ziel als die Heranbildung des Nachwuchses für die Bedürfnisse der eigenen Schule hatte man sich damals nicht gesetzt und nur ausnahmsweise wurde hie und da ein Zögling zur Frequentation des Lehr-kurses zugelassen. So sind bis zum Jahre 1895 noch weitere 29 Lehrerinnen im Kloster herangebildet worden und erhielten an der hiesigen k. k. Lehrerinnenbildungsanstalt das Zeugnis der Reife. Die im Schuljahre 1889/90 im Kloster errichtete Haushaltungsschule wurde nach vier Jahren ihres Bestandes aufgehoben, an deren Stelle aber eine Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt eröffnet. Zu Anfang des Schuljahres 1894/95 schlossen sich nämlich den Ordenskandidatinnen mehrere Schülerinnen an, welche ihre Aufnahmsprüfung an der k. k. Lehrerinnen-Bildungsanstalt zwar bestanden haben, aber wegen der Überzahl nicht aufgenommen werden konnten. So zählte der 1. Jahrgang dieser Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt bereits über 20 Schülerinnen. Auch in den folgenden Jahren meldeten sich immer wieder Schülerinnen, obgleich man es sich zur Regel gemacht, keine Externistinnen aufzunehmen. Je mehr aber die Anstalt sich erweiterte, desto fühlbarer wurde das Bedürfnis nach dem öffentlichkeitsrechte, und schon im Jahre 1897 tat man die ersten Schritte zur Erwerbung desselben. Im Jahre 1898 erfolgte die Genehmigung des Statutes seitens des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 7. Februar 1898, Z. 267; anlässlich der zweiten Säkularfeier des Ursulinenklosters aber gewährte dasselbe hohe k. k. Ministerium das ersehnte öffentlichkeitsrecht mittelst Erlasses vom 14. April 1902, Z. 8593. Dadurch ist dieser Klosterschule die schönste Anerkennung für ihr 200jähriges Wirken zuteil geworden. Im nächsten Schuljahre 1903/4 wird der I. und der III. Jahrgang bestehen. Nur interne Zöglinge werden in die Lehrerinnen-Bildungsanstalt aufgenommen. I. Chronik der Schule. Das Schuljahr 1902/3 begann am 17. September mit dem heiligen Geistamte. Am 4. Oktober feierte die Schule das Allerhöchste Namensfest Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. wie gewöhnlich durch einen feierlichen Gottesdienst. Die Feier der ersten hl. Kommunion fand heuer am 7. Mai in herkömmlicher, erbaulicher Weise statt. Am genannten Tage empfingen 22 Schülerinnen zum erstenmale den hl. Leib des Herrn. 23 Schülerinnen haben heuer die erste hl. Beichte verrichtet und 35 Schülerinnen haben das hl. Sakrament der Firmung empfangen. Vom 26.—30. April wurde den reiferen Zöglingen der inneren und äusseren Schule Gelegenheit geboten, sich unter der Leitung des hochw. Herrn P. Augustin Tschan S. J. an den dreitägigen geistlichen Übungen zu beteiligen. Heuer wurde an der hiesigen Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt zum erstenmale die Reifeprüfung abgehalten. Die schriftliche Prüfung eröffnete am 25. Mai der k. k. Landesschulinspektor, Herr Franz Hubad; er wohnte sodann mehreren Lehrproben in der Übungsschule bei und präsidierte am 25., 26. und 27. Juni der mündlichen Prüfung. Am 17. und 18. Juni haben 9 Zöglinge ebenfalls unter Vorsitz des k. k. Landesschulinspektors die Befähigung als Lehrerinnen der weiblichen Handarbeiten erworben. Von 28 Prüflingen beider Kathegorien haben sieben die Prüfung mit Auszeichnung bestanden, eine wurde auf zwei Monate reprobiert, alle übrigen approbiert. Die mündliche Reifeprüfung wurde mit einer Konferenz abgeschlossen. Der hochw. Herr Domdechant, Andreas Zamejic, wohnte dem Religionsunterrichte am 22. Mai bei. Der k. k. Bezirksschulinspektor, Herr Professor Albin Belar, inspizierte die Bürgerschule am 10. Juni und vom 7. Juli mit Unterbrechung bis zum Schulschlusse. Der Gesundheitszustand unter den Schülerinnen war ein sehr günstiger. Es kamen keine besonderen Erkrankungen vor, die eine Unterbrechung des Unterrichtes verursacht hätten. Doch starben zwei Schülerinnen, wahre Musterkinder, deren Andenken in bester Erinnerung bei den Lehrerinnen sowie bei den Mitschülerinnen bleibt. Am 15. Dezember verschied Cveta Petrič, Schülerin der 3. Klasse und am 14. April Justi Kaligar, Schülerin der 5. Klasse. Mögen sie im Frieden ruhen! Der wohllöblichen krainischen Sparkasse für ihre gütige Spende von 4000 K als Unterstützung für den Neubau, dem Herrn k. k. Postmeister und Realitätenbesitzer Adolf Kappus E. v. Pichlstain für die vielen gesandten Vögel und Fische, wodurch die Naturaliensammlung bedeutend vermehrt worden ist, sowie dem Herrn Gerichtsadjunkten Anton Bulovec, welcher eine schöne Sammlung ausländischer Schmetterlinge beschert hat, spricht die Direktion den wärmsten Dank aus. Viermal im Jahre wurden die Eltern von den Fortschritten der Schülerinnen durch die Schulnachrichten verständigt. Die letzten Schulnach-richten und in der Bürgerschule die Jahreszeugnisse wurden am 15. Juli gegeben, an welchem Tage das Schuljahr mit einem Dankgottesdienste und Absingung der Volkshymne geschlossen wurde. II. Lehrbücher, welche in der Volksschule im Gebrauche sind: Qia ac 3 cö tu O c o »;o «o ^ GO ir G-l —1 Cl, O > öß ® N ° r/j dj 3 «■* £50 X. ^ — -J ef C/1 fc_ o .W-i; fl = fl cd *S mS-sIS--? d3 fr. “ -Z, ►—I — ■ > ”ri •S « Lehrbücher, welche in der Bürgerschule im Gebrauche sind: ••■StA, rS a c_i oj £ ’/} w tu V) fl ^ Q 'O .. ^ ir-S 4> r-5 uu ÖÜOT , rtl . _; .22 : ^QT3 >*J3 •3 0) T3 fl o fl -fl J2 o O Jfl WJ 0) O o **t O. c/j £ ►> S8 .5 ^ So ^ bO-H O 4> .fl . 0) ■> • ea "fl — H >»S5 fl i- ® fr bO,—5 — — < ü 3 fl C ji 1 m CQ 1) | *STg* Q- 3 ITijÄ« «32 ' SZ «— Cfl W fl fl • - u fl bß O) E — i-SSfe o-SS« „ojO ® bo»Q -« 8 ‘55 ^ « Ä ffl ■ “ - • fl _ —. — - . . u . >-« fl ^ C/j £ -C £ fl •fl O f. 4) d,WH J ,_j .2 O) ’cft ^0X1 ^ - s -s a •*«H’ -' ^•gSSSBa "' ■> -2 ^ k-d _ — 4> 55'^ ocq^-h^ 2 — o 3 fl -G ': s-O jb A č5 H 4) fl rT« -fl o 4jo .s«s® -= £-2 U f= r= a - - t» a. u j i* r i S»ff 2 60 3 Arg « X ° ^ -fl —‘ O ÄH O « 4) bo_ :3 w CQ fl a , S 3 • _d >-»;•■ 4> **- -fl -3 —11 »ä?«s«o = ?»£,£ SHo ■7 3 rt y bo_; K> Sca ~ 4> •— i~> 4) o o •sa d) , ^ ~ "O V) r* _ r/i ig-g |”3 o — 5 fl a> •fl 3 O u •-• • 2 fl H O 5 °„-s « J " ° ° fl t- -Q >» Ui O) O) „ = hJ CQ ,S JT3 o ■f |s fl Ol taj 5 ff- 03 .p |oW ~ ; c * O -fl 0) iS ^ Ü c« 1h fl S oo s .22 Gm -fl.2 r j .Öß ; «y 'fl Ti T3 ~-a— - « O 73 •- S a. fl ü • c w w-fl ^ — CS (j) o U JS ^ -fl Q ■* oo • fl •—• bo <£ .. -3 . ^ > cö ö - s P .._. § s. ^ 5 m ^ • > M 0.0 _______ V) ~ ■ "2 b s t. a w 12 ,«c •— 5 H -fl cn o) o • c* -1 c/) Sa 'S SiJ j) E .'as ; S5 -fl ^3 *3 u I5 • «Q ^ ^ S« 4) CT) - ^ S Sj B - o; s • L 'S ^ w _ ’S • x ‘5 ’S l_* ^ iSw.h 5 u 11 ^ |ä fl fl Ln ’i-fl •- (_■ •« jr >—• et Ai -i p - III. Statistische Uebersicht der Schülerinnen der inneren Yolks- nnd Bürgerschule am Schlüsse des Schuljahres 1902/1903. suinipuadjig sep 3iij]3g 1 1 1 1 1 1 III 1 1 uassouaä uaipuadpg 1 1 1 1 1 1 III 1 1 0> in VI oj ec Un.idsSan • 1 1 ** CO CO CO T3 i u 9 p S> iau3|D9Sun »o »o Ol L'~- CO Ol CO 05 Ol •'J* o }9ui![0a8 CO CO co CO o CO 5 '1! CO !>. 00 CO lO CO r— •«* 05 s Ol Die Schule besuchten fljss^iqouu 1 1 1 1 1 1 III 1 1 3jss|oif .lapuiui 1 1 1 1 1 1 III 1 1 3jSS|3|J CO CO CO 05 iß CO Ol Ol •** 0 01 CO Sissiay j(|as t" CO io CO CO CO •H* CO »o CO -* 1 "• CO CO CO CO t- 121 US 05 Ol 1 tL o £ IJJR-JS J0P «lpH{JOBSn« CO L— CO CO CO Ol Ol CO •* 05 Ol CO y p r c 1pL»1g .I9p UI CD CO io CO 05 Ol s CO ~r CO •** t>* CO !>. Ol CO 306 c 2 0J0pU« iO CO CO CO »o !>■ Ol CO Ol i-. Ol i Ü 'S ec 5 ä l|OS|U9AO|S o CO t''. Ol Ol t-. CO CO Ol lO CD CO 00 Ol 00 CO Ol o IQ Ol cn qosjnap 05 CD CO CO CD o CO o o L''» Ol »o UOI8BOJ "uoM qosqoq'iB^-qostuiQ.i s CO CO CD CO CO 1"» 05 s 3 >o 338 BjqBf '\\ .iaqn 1 1 *“• CO CO L'- 00 CO CO o iC toi Ol ■ Ol C fl 0) 1 cC wqBf 81—Toi UI0A 1 1 CO »o •** Ol CO 1 1 CD 00 Ol o.iquf 51—7, U,0A CO CO CO CO o CO CO CO io 05 CO 1 1 ID lO •o Ui 7J 1 w 9jq«f •£—{) UJOA l" 1 1 1 1 1 1 1 1 t— Udjqttf 9 Jdiun 1 1 1 1 1 1 III 1 i a3 s— j 8061 mLhl un! o SS CO CO CO s tx 05 T-H © io 3 tH »o 338 ! ca :[5 mn o/ 9i uro CO •»t CM CO lO © Ol o lO 3 Ol iC Ol L— CO o CQ 00 cö d 2 - !> h = Zusammen M o[nr|oss>|[o^ 0|ni|.)SJ0Ämg IV. Verzeichnis der Schülerinnen. A. Fünfklassige Volksschule. Bahovec Maria aus Laibach. Bohinec Anna aus Fiume. Gerar Theresia aus Laibach Cigler Maria aus Laibach. Gerne Anna aus Laibach. Černič Franziska aus Laibach. De Nicola Helene aus Perugia. Ferjan Rosalia aus Sava bei Assling. Gratzy Edle v. Wardengg Elfride aus L: Hromatka Johanna aus St. Pölten. Hübscher Gabriele aus Laibach. Jonke Luzia aus Gottschee. Kovač Anna aus Laibach. Kunauer Vinzenzia aus Laibach. Kunsti Martha aus Graz. Lindtner Maxima aus Senosetsch. Mandelj Jakobina aus Laibach. Mejač Ludmilla aus Komenda. MerviC Ottilie aus Laibach. Mikusch Maria aus Laibach. Blaznik Maria aus Laibach. Cigoj Martha aus Laibach. Ferjan Josefa aus Sava bei Assling. Golob Paula aus Laibach. Herzmansky Cölestine aus Laibach. Horvat Aloisia aus Plešivica (Kroatien) Hvala Olga aus Herpelje (Küstenland). Ivančič Karoline aus Lud breg (Kroatien). Kavčič Franziska aus Laibach, kiencha Wilhelmine aus St. Veit bei Sittich. Knez Stefanie aus Feldkirchen (Kärnten). Knoll Ilonka aus Apatin (Ungarn). Koch Vida aus Laibach. Košiček Vida aus Laibach. Kregar Johanna aus Laibach. Kregar Maria aus Laibach. Kregar Theresia aus Laibach. Kump Vera aus Laibach. Mandelj Maria aus Laibach. 1. Klasse. Obber Maria aus Wilten in Tirol. Ocvirk Franziska aus Laibach. Pelc Zora aus Laibach. Primäar Olga aus Laibach. Primšar Gabriele aus Gutenfeld. Pucsko Martha aus Laibach. Ravnik Maria aus Šiška. Rotter Martha aus Laibach, nbach. Rozman Friederike aus Laibach. Skodlar Angela aus Zirklach. Stražišar Maria aus Laibach. Svetlin Maria aus St. Veit a. d. Glan. Uschan Stanislaia aus Šiška. Vertovšek Anna aus Laibach. Vik Božena aus Laibach. Wollautschnig Theresia aus Šiška. Zanoškar Maria aus Laibach. Zupanec Alma aus Laibach. Železnik Maria aus Laibach. Župnek Milena aus Laibach. II. Klasse. Mate Aloisia aus Laibach. Mazi Maria aus Loitsch. Pelc Albine aus Laibach. Pogačar Maria aus Laibach. Polak Angela aus Trifail. Pollak Helena aus Laibach. Sbrizaj Aloisia aus Wien Sevčik Margareta aus Laibach. Slovša Antonia aus Laibach, Smerdu Olga aus Triest. Stacul Ailele aus Laibach. Svetelj Maria aus Ober-Fernig. Trtnik Olga aus Laibach. Veber Christina aus Zalilog. Vrhovec Anna aus Laibach. Wiesmayer Paula aus Laibach. Zadnikar Anna aus Laibach. Zupan Maria aus Laibach. Žan Franziska aus Laibach. III. Acceto Anna aus Laibach. Bahovec Helena aus Laibach. Bahovec Paula aus Laibach. Barnboschek Angelica aus Triest. Bardutzki Maria aus Wien. Büsch Gabriele aus Krakau (Galicien). Cvar Franziska aus Preserje. Dolžan Anna aus Šiška. Fleischer Anna aus Krainburg. Flerin Maria aus Domžale. Franzot Olga aus Šiška. Helmich Hilda aus Treffen. Javornik Leopoldina aus Žaljna. Juhart Brunhilde aus Stainz. Kodela Antonia aus Laibach. Kolar Ludmilla aus Laibach. Ledenig Paula aus Laibach. Martincich Hermine aus Triest. Medved Viktoria aus Gottschee. IV. Achtschin Friederike aus Laibach. Achtschin Maria aus Laibach. Barnboschek Maria aus Triest. Bergant Cäcilia aus Stein. Bitenc Josefa aus St. Veit bei Laibach. Blaznik Gabriele aus Laibach. Bonča Maria aus Vižmarje. Boštjančič Franziska aus Laibach. Cepuder Amalia aus Laibach. Černe Ida aus Laibach. De Nikola Maria aus Macerata b. Ancona. Drukar Marianne aus Krainburg. Globočnik Amalia aus Krainburg. Göderer Karolina aus Ortenegg. Grošelj Anna aus Radomlje. Hočevar Ludmilla aus Zagorje (Steiermark). Hromatka Kornelia aus St. Pölten (Niederösterreich). Kaligar Maria aus Hl. Kreuz bei Landstrass Klobčaver Karolina aus Laibach. Komann Franziska aus Laibach. Kos Vida aus Laibach. Kregar Paula aus Laibach. Klasse. Merčun Maria aus Laibach. Müller Anna aus Domžale. Obber Antonie aus Essen a./d Buhr. Pance Anna aus Laibach Polak Theresia aus Trifail. Poličar Maria aus St. Veit bei Laibach. Rozman Maria aus Laibach. Salokar Ludvvika aus Gottschee. Staudohar Katharina aus Basiljevo (Kroatien). Šubic Sofia aus Gorenjavas. Šuštaršič Theresia aus Laibach. Treo Josefa aus Laibach. Vdovič Darinka aus Laibach. Verstovšek Ludmilla aus Steinbrück. Zmarich Katharina aus Lovrana. Zorko Maria aus Podpeč. Ungeprüft blieb: Zhuber Edle von Okrog Albertine aus Cilli. Klasse. Križman Ludmilla aus Savodnje bei Görz. Lavrič Franziska aus YVaitsch. Merhar Johanna aus Büchelsdorf bei Reifnitz. Mulaček Vera aus Laibach. Nadižar Franziska aus Krainburg. Orešek Johanna aus Laibach. Osana Christina aus Kleindorn bei Gurkfeld. Pehani Johanna aus Seisenberg. Petelin Maria aus Rudolfsvvert. Podboj Amalia aus Reifnitz. Podlesnik Maria aus Laibach. Repič Helena aus St. Veit bei Sittich. Salokar Aloisia aus Gottschee. Schrey Maria aus Veldes. Ševčik Anna aus Laibach. Trefalt Paula aus Laibach. Velkaverh Maria aus Pörtschach (Kärnten). Visintin Maria aus Gradišča. . Zalokar Franziska aus St. Veit bei Laibach. Zupanec Anna aus Laibach. Ungeprüft blieb: Korče Aloisia aus Hotederschitz. Y. Klasse. Bluinauer Josefa aus Laibach. Božnar Friederike aus Laibach. Gladek Maria aus Mokiitz bei Gurkfeld. Čermelj Kornelia aus Kropp. Černe Vida aus Laibach Jelovšek Emma aus Oberlaibach. Jerše Amalia aus Seisenberg. Kamö Aloisia aus Laibach. Kastreuz Flora aus Sittich. Kokolj Angela aus Lienz. Korče Anna aus Hotederschitz. Kotnik Josefa aus Lees Kovšca Leopoldina aus Planina, Kraljič Helena aus Laibach. Kump Stanislaia aus-Laibach. Levar Franziska aus Unter-Seedorf bei Zirknitz. Majcen Rosalia aus Wippach. Martincich Gisela aus Triest. Meršol Stefanie aus Laibach. Mesesnel Emma aus Triest. Mischkot Maria aus Malborghet (Kärnten). Mlaker Silvia aus Triest. Omahen Leopoldine aus Laibach. Pehani Hermine aus Seisenberg. Počivalnik Anna aus Graz. Pollak Marianne aus Laibach. Pototschnik Marianne aus Sauritsch (Steiermark). Rosso Margareta aus Pirano. Sersiß Anselma aus Baška (Istrien). Silvester Aloisia aus Wippacli. Skušek Amalia aus Möttling. Tome Josefine aus Moräutsch Tönnies Friederike aus Laibach. Trefalt Maria aus Weyer (Oberösterreich). Turk Angela aus Laibach. Urbane Maria aus Unter-Šiška. Verbnik Angela aus Neukirchen (Steiermark). Werner Katharina aus Wien. Wilfer Hermine aus Sesana (Küstenland). Ungeprüft blieb: Stražišar Johanna aus Laibach. B. Dreiklassige Bürgerschule. F. Klasse. Bahovec Alberta aus Laibach. Bajec Ludmilla aus Billichgratz. Battestin Franziska aus Lovrana. Boštjančič Maria aus Laibach. Božnar Elisabeth aus Laibach. Buggenig Josefa aus Obergurk. Carli Helena aus Oderzo (Italien). Cvar Maria aus Ortenegg. Caks Christina aus Laibach Debevc Theresia aus Vigaun. Frece Frida aus Bann. Gosar Vida aus Pisino. Göderer Antonia aus Ortenegg. Jalen Theresia aus Rodine. Jean Franziska aus Laibach. Juran Ida aus Laibach. Justin Franziska aus Bloke. Kronthaler Adolfine aus Trifail. Lindtner Martha aus Loitsch. Lotrič Paula aus Laibach. Mally Hilda aus Neumarktl. Maly Josefa aus Capo d’ Istria. Mandelj Franziska aus Slape. Marinko Paula aus Gleinitz. Mencin Anna aus Laibach. Mervič Valerie aus Laibach. Monettl Leonie aus Stor6 b. Cilli. Orešek Franziska aus Laibach. Osana Gottfriede aus Kleindorn bei Gurkfeld. Pečnik Helena aus Ježica. Pečnik Johanna aus Ježica. Pistotnik Bosa aus Laibach. Plochl Eleonora aus Wien. Polonio Johanna aus Triest. Predovič Zora aus Laibach. Ribič Rosa aus Nassenfuß. Scheschark Henriette aus Gottschee. Schubert Stephanie aus Wien. Schweiger Maria aus Krainburg. Šinkovec Anna aus Idria, Treo Luzia aus Laibach. Vajde Begina aus Oberloke. Vdovič Vida aus Laibach. Wagner Maria aus Laibach. Zorc Marianne aus Laibach. Zorn Stephanie aus Triest. Zupančič Anna aus Dolsko. Zargi Maria aus Stein. 2igan Anna aus St. Martin. Ungeprüft blieb: Bluinauer Olga aus Laibach. II. Klasse. Avanzo Ludmilla aus Laibach. Binter Katharina aus Laibach. Cerar Antonia aus Laibach. Gepuder Anna aus Laibach. CerinSek Hedwig aus Fiume. Clepon Maria aus Horjul. Černe Franziska aus Laibach. Dolinšek Maria aus Laibach Marquise v. Gozani Stefanie aus Laibach. Gruden Angela aus Idria. Gruden Franziska aus Laibach. Herzinansky Gabriele aus Laibach. Jebačin Angela aus Gleinitz. Jenko Karolina aus Laibach. Kaučič Barbara aus Laibach. Klarmann Angela aus Littai Korenčan Antonia aus Ober-Laibach. Kronthaler Melaniö aus Trifail. Gräfin Lichtenberg Olga aus St. Veit bei Laibach. Martinčič Josefa aus Laibach. Mrak Maria aus Laibach. Novak Franziska aus Idria. Omejc Ludmilla aus Laibach. Omejc Paula aus Laibach. Pavlič Adele aus Graz Pečnik Franziska aus Ježica. Peterka Maria aus Triest. Piškur Maria aus Trebelno. Podboj Aloisia aus Reifnitz. Podlesnik Franziska aus Laibach. Sertič Kamilla aus Tschernembl. Skušek Valerie aus Reifnitz. Zmarich Maria aus Lovrana. Štembal Maria aus Tomačevo. Zupanc Maria aus Laibach. Šušteršič Johanna aus St. Veit bei Laibach. Tauber Hedwig aus Laibach. Ungeprüft blieb: Varl Maria aus Radmannsdorf. Zeschko Maria aus Laibach. Nfimeček Einilie aus Trautenau (Böhmen). III. Klasse. Belič Johanna aus Laibach. Bergant Paula aus Stein. Borštnik Maria aus Obergurk. Cajnko Johanna aus Laibach. Cepuder Maria aus Haselbach. Češenj Maria aus Krainburg. Detela Agnes aus Wiener-Neustadt. Fabiančič Anna aus Laibach. Fettich-Fiankheim Friederike aus Wien. Fischer Anna aus Stein. Gorjup Anna aus Trifail. Marquise v. Gozani Ferdinanda aus Tscher-nembl. Heren Alice aus Divača. Hudovernig Serafine aus Zauchen b. Villach. Juvan Ludmilla aus Trifail. Kaligar Emilie aus Hl. Kreuz b. Landstrass. Kenda Ludmilla aus Laibach. Kokolj Rosa aus Laibach, von Koschin Pia aus Idria Lapajnar Angela aus Laibach. Lavrenčič Milena aus Laibach. Lehar Anna aus Egg. Legat Maria aus St. Phillippen (Kiirnten). Mally Valentine aus Neumarktl. Maurin Aloisia aus Idria. Mencin Emma aus Laibach. Mikuluš Maria aus St. Veit bei Wippach. Nadali Virginia aus Görz. Novak Anna aus Budapest. Osimitsch Elisabeth aus Stein. Paulin Anna aus Krainburg. Perdan Marianne aus Laibach. Potočnik Helena aus Karner-Vellach. Ribič Berta aus Nassenfuss. Rieder Andrina aus Laibach. Rihar Maria aus Krainburg. Rihar Paula aus Mannsburg. Sabbo Carmela aus Wien. Snoj Anna aus Gamrnling. Stariha Katharina aus Tschernernbl. Svetlič Rosa aus Laibach. Swetitsch Amalia aus Gottschee. Šircelj Amalia aus Triest. Sutej Ljuboslava aus Zapeč (Kroatien). Tory Angela aus Dol bei Hrastnik. Treo Gabriela aus Laibach Triller Franziska aus Laibach. Ušeničnik Gisela aus Mannsburg. Viditz Maria aus Stein.. Wannisch Margareta aus Laibach. Ungeprüft blieb : Michelič Maria aus Gottschee. C. Lehrerinnen-Bildungsanstalt. II. Jahrgang. Albrecht Antonia aus Laibach. Arzenšek Maria aus Trifail. Bahovec Maria aus Laibach. Beguš Agnes aus Dobi&va. Belič Anna aus Laibach Bračič Ludmilla aus St. Veil, bei Montpreis. Cundrč Margarita aus Pogelschiz bei Ubergörjach. Drobnič Antonina aus Ttlffer. Egger Hilda aus Triest. Habe Maria aus Schwarzenberg bei Idria. Hubmayer Franziska aus Linz. Hudovernig Agnes aus Zauchen bei Villach. Kavčič Aloisia aus St. Georgen a/d Südbahn. Korenčan Franziska aus Oberlaibach. Lorber Amalia aus. St. Ägidi. Mahr Hilde aus Hatschach bei Steinbrück. Majce Maria aus Udmat bei Laibach. Potočnik Katharina aus Kerschdorf bei Podnart. Rupnik Albina aus Tschernembl. Schönwetter Viktoria aus Gottschee. Treo Emilie aus Laibach. Urban Cäcilia aus Divača. Vodušek Eleonora aus Pischätz. Vrce Josefa aus Trögern bei Treflen. Windischer Maria aus Wippach. Zhuber Edle von Okrog Maria aus Schönstein hei Cilli. Zusammen: 2(5 Darunter 10 mit Vorzug. IV. Jahrgang. Aschman Emilie aus Gottschee. Bračič Hermine aus St. Veit b. Montpreis. Cosum Irma aus Triest. Cvar Theresia aus Ortenegg b. Beifnitz. ♦Dobrautz Justine aus Graz. Finžgar Maria ans Villach. Fünk Ottilie aus St. Peter i. Bärental. Ohtn-Januschowsky E v. Wissehrad Emilie aus Laibach. Kappus E. v. Pichlstain Ludmilla aus Steinbüchel, ♦Kropej Frida aus Steinbrück. Kržišnik Antonia aus Kirchheim im Küstenland. Majcen Paula aus Schleinitz in Steiermark. Novak Maria aus Laibach. Petteros Maria aus Boršt b. Triest. *Rodifi Maria aus St. Georgen u. d. Kumberg. Ruech Franziska aus Neumarktl. Stegenšek Anna aus St Leonhard b. Tüffer. Velikajne Johanna aus Idria. *Walland Maria aus Krainburg. ‘Zupančič Ursula aus Kremen b. Videm. Arbeitskurs. Bergant Josefa aus Stein *Langerholz Josefa aus Tarvis. Organe. Katharina aus Semitseh. Miglavč Mathilde aus Idria. *Marquise v. Gozani Maria aus Laibach. Pockar Romana aus Triest. Kadunc Antonia aus Unt-Šiška. Valenčič Johanna aus Laibach. Privatistin: Loibner Anna aus Grubthal (Steiermark). *) Die mit Stern bezeichnten haben die Prüfung mit. Auszeichnung bestanden. Lehrbücher, welche an der Privat-Lehrerinnen-Bildungsanstalt im Gebrauche sind: iß s rP & ijj cs c cd P. P N bß ^ N - U-« rt o $£ d bß 43 ►J bß ö § s .32 W N • V- -G 03 r; JS.a is e ,g tu o» G da ■S^C^C rn • '—\ m C .G O G .C M.S JC ü ^ _r 3 ? ^ 00 J2 Q T3 p +Z C . Cd 43 ^ J ot ü b ß j° J3 j= = 5.2-5 üi2m Sf C2i "w bJD G ^ P ° x r1 .H n N t . U 4J qj 8 !■§ 3 i—* . O CJ i-H C/3 ‘hh W J3 "O -fl U U E 3 X M3 3 »'S c " JU 2 kJ •P G O jp -Q x: tu rt-Ci u Ghü l, W) CJ Ui .co *» bß w IZ rt C O G ^ tu O 4-Š 31 b § “■§ S a 0(5 3 t: s , • « 2 r; v_ >Oj3 . — 13 .c r-cW ^ J rG ^ ü ts H Č 22 tu . . G X n t~! U tU ■$£B NJUJ C/3 o ■ J4_ bß co • ^4 G ^ C/3 So^o •r C'_ •§ ui 1-8 S > o c £ 'O rt C/2 3'S Q •“H W > S ^ ’S r o 2,, G ^G C/3 . ^ u i° N ro CO CO 8 ** ^ b/) co ^ 8 >? | " SW *»5 -> cc co ^ >üü >N 0 ’G • oj O • U to § S fo cŽ3 ^ U5 c -m G u.st) ^ tß bß •iSSa- S>» M»« * O *- H-* J, u M C u tu k . >CJ tu T3 Ä CD O o bß c rt bß •O c P - O n u r CQ°P ^-ü o ü ^ ^ G ^ _Q ® £ oj -2 r u b >-) M-c ^ u rH^~ :3 JŽ ^ H *0 3 rt e c IS -KM g-= Z c . 2 « " cli oj bß] P ^ cd _p faß'—, &.rG G ^ P _• rt u 3ffi U u tu to rG o S, _E > S „-13 rt w E o (fi u »n J= « ? - o . SiS J2 C o > 'S R’53 s T3 bßKT tu K > Z ü c o x: u m io c « cd . O &rG w bß u u g “ .5 -c ; ■U -*G q-, £ CQ P 4> *V< bß u ro xr 43 n ;P J= O o; Cd 3 .bß cd . P, N G 43 cd o «u r* 6 G -G KJ M O cd rC^ 43 D n & S 'S O bß _r . rG Cd N h-3 o -P CQ u 43 -G •D « -C ^ CJ G T3 -e c X 3 4> • >—5 u *-* tu iS-S ■EJ V u rG :p p <*-. CQ M £ « rt . b WJ 2 03 G .5 bß $ 2 bß r ■ ■ i I r>^l Sa» A m c c" 3 ! . cd si ■s g, j ^ U 3 äs® (5 p 4J . ’bb c O»« O 3 Nu 3 -x < S « . 4> *-J •’t' N N E S r -G 43 O öß P rG r _c ^ -C 3 43 3 p • — cd bß G O cd — u. H iP. • : cd oo cd /5 u ^ . 43 G rG p P 43 cd 'G bß E - S -W < - E o ... u >n rG Ä G J -3 3 ’S " &« J rG O N O M Tw ‘SjlT Sh G rG C3 Gh co bß jaT 5 ju S . . >y 4> ö 3 rt £f« co M Wh« »03 U • > 43 X ■D 3 43 43 O bß U rr* £2 g rG< 43 . JC°r u £ „ o G cp rt M 43 2 ja «(5 & « T3 O 5 G £ r. Ö) .§> P M n-T/cd T3 . a« X xi cd o O 13 oo op 'G m fO g«M ”s ’S -3 Cd r. r^J 43 . 3 c\S. 43 Cd G >>j j»; m XJ • -» X-l ■*-* «in " bil) 60 C o c a» a V H r- *n 2 ^ .E g > 43 U 43 5 t: O COk X> 03 £ £ O M rG u« 05 rQ =3 03 o bß Ctf CTj ec3 Naznanilo o začetku novega Šolskega leta 1903/1904. Šolsko leto 1903/1904 se na vseh Uršulinskih dekliških šolah, t. j. v otroškem vrtcu, v vnanji petrazredni ljudski šoli, v vnanji slovenski meščanski šoli, v notranji petrazredni ljudski šoli, v notranji nemški meščanski šoli in v učiteljišču (I.in III. letnik) prične dne 16. septembra 1903 s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu. Dne 13., 14. in 15. septembra 1903 se bodo sprejemale nove učenke in vpisovale one, ki so že hodile tukaj v šolo. Učenke naj prineso seboj šolska naznanila, oziroma šolska izpričevala, one, ki na novo vstopijo v šolo, tudi krstni listek in izpričevalo o stavljenju koz. V prvi razred slovenske meščanske šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile 5. razred ljudske šole. Poleg šolskih predmetov imajo priliko učiti se tudi francoščine, klavirja in umetnih ročnih del. V Ljubljani, dne 15. julija 1903. Ravnateljstvo Uršulinslciti clekli«krili šol. Vse v večjo čast Božjo in blagor mladine! Mitteilungen, den Beginn des neuen Schuljahres 1903/1904 betreffend. Das Schuljahr 1903/1904 wird an allen Ursulinen-Mädchenschulen, d. i. im Kindergarten, in der äusseren fünfklassigen Volksschule, in der äusseren slovenischen Bürgerschule, in der innern fünfklassigen Volksschule, in der inneren deutschen Bürgerschule und in der Leh r e ri nn en-B il d un g san s t a 11 (I. und III. Jahrgang) am 16. September 1903 mit dem heiligen Geistamte eröffnet werden. Das Einschreiben der dieser Schule bereits angehörenden sowie die Aufnahme neuer Schülerinnen für alle oben angeführten Schulen findet statt am 13., 14. und 15. September 1903. Anmelden sollen sich die Schülerinnen mit ihren Schulnachrich ten oder Zeugnissen, neu eintretende mit dem Taufscheine oder wenigstens mit einem Taufzettel und mit dem Impfungszeugnisse. In die erste Klasse der slovenischen und deutschen Mädchen-Bürgerschule werden aufgenommen Schülerinnen, welche die 5. Klasse der Volksschule vollendet haben. In den I. Jahrgang der Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt werden Schülerinnen aufgenommen, welche die Aufnahmsprüfung bestanden haben. L:iih:i(‘li, am 15. Juli 1903. Die Direktion der Ursulinen-Mfidchenschulen. Alles zur grösseren Ehre Gottes und zum Wohle der Jugend!