Leto 1870.
43
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 22. marca 1870.
TL Dopustno pismo od 2. februarja 1870,
a delo in rabo Iokomotivne železnice od Gradca do štajersko-ogerske deželne meje pri Sv.
Gotardu.
Mi Franc Jožef Prvi,
l»o milosti Roiji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj eeski, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiski» vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljški; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Ker sto o gorska občna kreditna banka in velikotrgovska hiša M. II. W e i k e r s h e i m in komp. zaprosili, da bi sc jim podelilo dopuščen jo (koncesija), delati in uživati lokomo-livno železnico od Gradca do Štajersko-ogerske deželne meje blizo Sv. Go tarda, našli smo za dobro , z ozirom na občno koristnost tega podvzetja (započetja), imenovanim prosilcem na podlogi postave od 20. maja 1800 (Drž. za k. št. 84 ex 1800) o posebnih temu pod-v zet j n podeljenih polahčicah to dopuščenje podeliti tako le:
Gl en 1. Podeljujemo koncesionarjem pravico, narediti in uživati lokomotiv»«» železnico od južne železnice pri Gradcu na Gleisdorf in po Po rablju do štajersko-ogerske deželne meje pri Sv. Gotardu, da se napravi zveza z ogerskimi železnicami.
Gl en 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi po načrtu na drobno ustanovljenem, ki ga je ministerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevah ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavbenih in policijskih predpisih.
(Sloveniech),	[	j
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, če bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po •§. 6 postave za dopuščanje železnic *) zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občenje in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določeb.
Če bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v čl. 1 določena mer železnice nc sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na lego in mer obrniti na slabše, — mora se za tako prediu-gačbo tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo te železnice sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni sirovi dohodek skozi dve leti zaporedoma 120.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Koncesionarji se zavezujejo zarad porabe kolodvora v Gradcu, kakor tudi o uredbi službe pri prehodu z ene na drugo železnico skleniti dogovor z upravo c. ki. priv. južne železnice. Troske za potrebna razširjavna dela na omenjenem kolodvoru bodo nosili koncesionarji.
Če se zastran soporabe Graškega kolodvora napravi dogovor, sme se za to plačevani prihodek v gospodarstvenem računu med gospodarstvene troške postaviti. Dotični dogovor je treba državni upravi predložiti, da ga odobri.
Državni upravi je pridržana pravica, če bi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz sosednih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
Nabavna vrednost za cestno miljo potrebnih sredstev mora biti enaka gotovini od 50.000 gld. avstr, veljave.
Člen 3. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo delo koncesionirane železnice v treh mesecih od dne, k ter ega se jim izroči dopustnica, začeli, v dveh letih in šest mesecih dodelali in dodelane kose občni službi izročili ob enem z ogerskim kosom, s kterim se bodo stikali.
Koncesionarji morajo za izpolnitev teh dolžnosti dati državni upravi primemo varščino tako, kakor bo ona določila.
Spisi in pisma o tem povodu narejena uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
Člen 4. Koncesionarjem se za izpeljavo koncesionirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica sme se dodeliti koncesionarjem zastran železnocestnih kril do posameznih obrtnišč, o kterih bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
Člen 5. Koncesionarji se imajo pri delanju koncesionirane ceste in pri rabi iste držati tega, kar ustanovljuje pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, in reda za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 **)], in tako tudi postav in ukazov, ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
Člen 6. Koncesionarji imajo tedaj zlasti zastonj voziti pošto in poštne posta vij ence po predpisu §.f' 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava ima oblast
•) Državnega zakonika od leta 1854, st. 238.
**) Državnega zakonika od leta 1852, št, 1.
za vozovlak, ki od končnih postaj vsak dan odrine,	določiti, kdaj	ima	oditi	in kako	hitro
ima voziti med tema končnima postajama tj e in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več kakor en voz z osem kolesi ali dva čvetero-kolesna voza, dobe koncesionarji za vsak voz, ki ga več dado za ta namen, odškodnino na miljo, ki se ustanovi dogovorno v pravšni ceni.
Če bi poštna uprava našla za dobro, na koncesionirani železnici	vpeljati ambulantno
pošto, kakoršna že obstoji na drugih avstrijskih železnicah, morajo koncesionarji namesti navadnih voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali čveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevi poštne uprave.
Za opravljanje poštne službe v postajah , kjer se pisma prejemajo in kjer se izročajo, mora se pripravna poštna pisarnica v železničnem poslopju zastonj prepustiti, in če bi na to stran bilo še večih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje imajo koncesionarji dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — in kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega poročila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, ki sijih glede na upravo železnice železnično ravnateljstvo (upravno sveloval-stvo) in pa organi njemn podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljencih.
Cie n 7. Koncesionarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti. To da telegrafska uprava sc mora s koncesonarji domeniti zastran mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje morajo koncesionarji brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa imajo koncesionarji tudi pravico žice (drât) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugači ne zapove, in zaslran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
Člen 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam:
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo
v I. razredu..........................36 kr. avstr. velj.
II	27
»	......................•••*#■*)	»	n
n Ul- n ..#......18«	,,	j,
in „ IV. „ (v vozu za stoječe) . .	9	„	„	«
Pri brzovlakih, ki morajo imeti vsaj vozove 1. in II. razreda, smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, pod to pogojo, da se pri teh brzovlakih ne bo vozilo z manjšo hitrostjo, nego je navadno, računeč poprek, pri brzovlakih drugih avstrijskih železnic.
Maksimalna trifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo :
I. razred..........................2 kr.	avstr.	velj.
»- »  2 26 «	„	,,
»I.	»	........................3*60 «	..	«
n °
Izjemno imajo za sledeče reci pri polnih vozčh veljati te-le voznine :
za žito in sol................................................................1*5	kr.	avstr.	velj.
,, drva in les................................................................12	„	„	„
„ premog, konfcs, stiskano šoto, rude, železne plošče, kamenje apnarsko in zidarsko, cement, opeke, brebir za posipanje cest, zemeljno smolo,	robo za pico in gnoj (stiskano) in gvano .	.10,,	„	„
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno za varstvo.
Če bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po l.s kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja skladovine, razredbe blaga in drugih določeb glede na prevažanje blaga treba ho tako ravnati, da dotične cene in določbe ne bodo smele nikakor biti veče in nadležnejše od onih, ki veljajo na južni železnici.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pri stoji' koncesionarjem.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajali.
Če se torej kakemu odpravniku ali pošiljnčn blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali ktera druga ugodnost dodeli, mora se ta znižba ali ugodnost dodelili vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni izpolnili isle pogoje.
Vse posebne trike se morajo javno razglasiti.
Če bi državna uprava z eno ali drugo tistih železnic, s kfero je zvezana zdaj koncesio-nirana železnica, dogovorila posebno tarifo, bode ta tarifa veljala tudi za njo.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba trite za vožnjo ljudi in blaga. Taki uravnavi se imajo koncesionarji podvreči.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi pristojbami vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže zagotovljeni znesek za petdeset odstotkov.
Člen 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino za ljudi in blago v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Tri la se mora vsak mesec posebej na zaprosbo koncesionarjev, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar.
('len 10. Transporti vojakov se morajo po znižani trili opravljati, in to po dogovoru na to stran, kakor tudi glede polahčic za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. junija 1868") sklenjenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Če bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino njih zastran prevažanja vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za konce-sionirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki ste uravnani po vojaško.
•) Normalni ukini c. kr. armadnega ukaznika od I. 1808, 21. kos, st. »7.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo obstoječemu dogovoru avstrijskili železno-cestnih uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večih vojaških transportih kakor tudi glavnim vodilom o bojnih želcznocestnih oddelkih, kakor so dogovorjena med državnim vojnim ministerstvom in obstoječimi železnocestnimi družbami.
Cie n 11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nad-gledujoče upravo železnic in vožnjo po njih, ali zarad varstva državnih interesov po koncesiji ali iz dohodarstvenih ozirov porabijo železnico in izkažejo naročilo te gosposke, morajo se s potno robo vred zastonj voziti.
C len 12. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-n j voznino na polovico maksimalne cene.
Člen 13. Koncesionarjem se daje tudi pravica, napraviti družbo delničarsko in za nabor potrebnega denarja izdati delnice in predstvene obligacije glaseče na prinesca ali na stanovitna imena, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno notirati.
S predstvenimi obligacijami nabavljeni denar ne sme biti veči kakor toliki, da bo za dotične obresti k več emu treh petin zagotovljenega letnega čistega dohodka treba.
Ce se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo pred odplačati nego delnice.
Poroštvo državne uprave za obresti od predstvenih obligacij sme se na zaprošnjo koncesionarjev podeliti počemši od dne, k te rega so izdane, to da pod pogojo, da se primerna varščina da za to, da se obresti res opravijo.
Samo državna uprava določuje, ktera varščina je primerna, in koncesionarji nimajo vgovora zoper to; družba nastopi vse pravice in dolžnosti koncesionarjev; družbena pravila potrebujejo potrjenja državne uprave.
Kar bi upravno svetovalstvo vleklo plače, ne sme sc postavljati med gospodarstvene troske.
C1 e n 14. Koncesionarji imajo oblast, agencije v domači !» vnanjih deželah postavljali, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in na suhem, držeč se obstoječih predpisov.
člen I!i. Za železnico koncesionirano se zagotovljuje od strani države poroštvo za letni čisti dohodek po 5 od 1 00 v srebru glede nominalnega kapitala od 719.800 gld. av. veljave na miljo, s potrebnim razdolžnim zneskom vred.
Poroštvo se začne tisti dan, kterega se odpre cela ta železnica.
Člen 10. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se za razdolžbo kapitala obrača tisti znesek, kterega bo odločila državna uprava po razdolžnem od nje potrjenem načrtu , vsled kterega se izdani kapital izplača (amortizira) v tem času, dokler bo trpela koncesija.
Člen 17. Doplačilo, ktero bi državna uprava zavolj prevzete dobrostojnosti morebiti imela opravili, naj se po storjenem pretresu predloženih dokumentiranih letnih računov tri mesece po predložili istih za izplačo nakaže.
Državna blagajnica bo pa tudi popre«! v odkup doteklib kuponov od delnic in obligacij po potrebščini ugotovljeni na podlogi preudarka dohodkov opravljala delna odplačila koncesionarjem, kteri bi šest tednov pred dotekom izplačilnega roka za to prosili, pod pridržkom ohraeimka, kteri se bo na podlogi letnega računa storil.
Če bi se po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki se ima najpozneje v treh mesecih po izteku gospoilarstvenega leta predložiti, pokazalo, da so predjemščine bile previsoke, imajo koncesionarji, kar so preveč prejeli, !» pa še obresti od tega po šest na sto, precej povrniti.
Najpozneje v enem letu po izteku dotičnega gospoilarstvenega leta pa se mora zahtevati doplačilo od države, ker sicer ugasne pravica do t ga doplačila.
Člen 18. Znesek, ki ga plača državna uprava vsled prevzete dobrostojnosti, šteje se zgol za predjemščino ali posojilo, ki nosi obresti po štiri od slo.
Kadar čisti dohodek teh železnic presega zagotovljeni letni znesek, mora se polovica dotičnega presežka brž za povračilo dane predjemščine z obrestmi vred odpraviti na državno upravo, dokler se do dobrega ne odplača. Od druge polovice, ki ostane, mora se neki del, ki ga državna uprava po pravilih določi, v reservni zalog položiti.
Dotekle obresti se morajo opraviti pred izplačilom posojil.
Kar bi država imela tirjati v imenu takih posojil ali obresti, ki bi še ne bile izplačane takrat, kadar koncesija prestane ali kadar se železnica odkopi, mora se opraviti iz premoženja, ktero je podvzetnikom še ostalo.
Člen 19. Stavbeni račun se bo sklenil po tem, ko se ta železnica popolnoma dodela in v občno porabo izroči, po načrtih od strani državne uprave potrjenih.»
Na stavbeni račun se pišejo :
a) Troski pripravljavnili del in sestave projekta ;
b) troški za dokončno naredbo in opravo železnice, interkalarne obresti stavbenega kapitala, kakor tudi drugi potroški, ki so bili potrebni za dodelanje in odprtje železnice;
c) troški za nabavo denarjev, oziroma z odobrenjem državne uprave dovoljeni srednji
znesek kursne izgube pri izdatbi delnic in predstvenih obligacij za nabavo potrebne
gotovine.
Člen 20. Državna uprava ima po svojem interesu za v olj prevzetega poroštva pravico, prepričati se, da je železnica v vseli delili namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat za dobro najde, priti v seje upravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive naredbe ustavljati.
Državna udrava bo skrbela za to, da sc bo prigledovanje gospodarstva godilo tako, da o predložbi letnega računa praviloma ne bo treba drugega kakor samo po številkah pregledati ga.
(Men 21. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo za postavno nadglcdovanje železnice z ozirom na opravila s tem združena plačevali v državno blagajnico počez letno povračilo, kterega znesek določi državna uprava v primeri z dotičnimi dajatvami ostalih avstrijskih železnic.
Tudi prevzemajo koncesionarji dolžnost, da bodo posebno ozir imeli na doslužene vojake, zlasti dobro služivše podoficirje, če se oglase za kako službo pri koncesionirani železnici in če bodo pripravni za-njo, in da bodo brez pridržka tudi pristopili določbam postave, ki se na to stran kar se tiče podelitve službenih mest za podoficirje, izda za podpirane železnice.
Se se zavezujejo koncesionarji, da bodo o svojem času dali te dolžnosti postaviti tudi v načrt družbenih pravil, ki ga predlože ministerstvu notranjih opravil.
01 en 22. Za železnico v členu I omenjeno dodeljuje se oprostitev od dohodnine in stempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega novega davka, ki bi se morebiti š prihodnjimi postavami vpeljal, v času, ko se bo delala, in se devet let po tistem dnevu, kterega se železnica v členu 1 imenovana službi izroči.
Kaki troski za notiranje efektov na domac'h in tujih borsah, kakor tudi davki po izteku devet let plačevani od strani podvzefja smejo se postavljati v gospodarstveni račun med raz-hodke ; glede štempljev za kupone to ni dopuščeno.
Za državne doplačke podvzetje ne opravlja dohodnine.
Se se dopušča, da bode prva izdatba delnic in predstvenih obligacij z začasnimi listi vred štemplja in pristojbine prosta.
Tudi se dodeljuje oprost od prenosnih, ki bi jih bilo treba plačati pri odkupovanju zemljišč.
Za plačilo štempljev in pristojbin od vseh pogodeb , vlog in drugih pisem za nabavo kapitala, kakor tudi za stavbo in opravo železnice dovoljuje se rok do časa , ko se na dotič— nem kosu vožnja začne. Dopušča se ob enem, da se polovica teh pristojbin sprejme v prvi prihodnji gospodarstveni račun,
('len 23. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let od tistega dne, kterega se začne vožnja po vsi koncesionirani liniji, in ko ta doba preteče, ugasne koncesija.
Koncesija ugasne tudi, če se roki v členu 3 ustanovljeni za dokončanje dela in za odprtje čeleznice ne bi dostali, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu §.fa 11,
b)	postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali financijalno krizo.
Cie n 24. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, kterega se je izdala dopustnika, vsak čas odkupiti koncesionirauo železnico.
Da se določi odkupščina, bodo se letni čisti dohodki, ki jih je podvzetje v zadnjih sedmih letih pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili in po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let izračunih.
Ta poprečni ali srednji znesek, ki pa ne sme biti manjši od zagotovljenega čistega dohodka, se bo po tem družbi kakor letni na v pololetnih delih plačeval dolle, dokler se ne izteče ustanovljeni čas koncesije.
Cie n 25. Kadar ugasne koncesija in tisti dan, ko ugasne, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesionirane železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritikline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodiščih in prihodiščih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premakljivih reči, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prejde toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s prvo želez-nicno opravo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu.
I*o odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačevaje vsako leto izra-eunjen prihodek, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesionirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj ugasne koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaja koncesionarjem last rčservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podvzetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za
coaks in apnenice, livnice, fabrike za inašine ali drugo orodje, shrauišča, koaks, hranišča za premog in drugo robo, ktere so si pridobili ali sozidali po dovolbi državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo železnična pritiklina.
Cie n 26. Se se državni upravi pridržuje pravica, če bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavali naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, da je koncesija ugasnila.
Ilesno oporni n jaje vsakega , da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljevaje koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem gosposkam, kterih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanovljuje v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, drugega dne meseca februarja v letu po odrešenju sveta, tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
llasner l. r.
IMener 1. r.	Brestel	1.	r.