Poštnina piacana v gotovini.
Štev. 8.
o-
¥ Llubljani, dne 17. aprila 1930.
X. leto.
trsa
Telefon štev. 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja L. in 15 v mesecu. Posamezna številka I Din. — Naročnini mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — St Peterska vojašnica Telefon štev. 3040
Vstajenje.
Aleluja...
Zvone zvonovi, orgle buče, pokajo topiči... Procesije se vrste in vse je slavnostno in svečano.	__
Aleluja...
Pozdrav zveni, se dotika vseh in srca po-Ijejo mladostno in radostno. Zakaj vstajenje je. Praznik velikega dogodka, ko je po velikem petku, pred približno dvatisoč leti vstal, prema-gavši smrt in razdejanje, bogočlovek k novemu življenju.
Praznik vstajenja praznuje narava, ko po trdi zimi, po velikem petku, zopet pozdravlja mlado solnce in zopet brsti vsepovsod v mladostni lepoti in v novem življenju.
Udarja nam vojnim žrtvam na uho to praznično veselje, se nas dotika in nam govori, da se tudi naš veliki petek spremeni v vstajenje, v pesem: aleluja.
Mnogo še trpimo, mnogo je še trnja okrog naših glav in težek je križev pot, ki ga nosimo. Vendar v nas vstaja zavest vedno jasnejša in lepša: Jugoslavija je, ki smo ji dali vstajenje. In z njenim vstajenjem smo vstali tudi mi; čeravno zmočeni, pohabljeni, bolni in mnogi brez eksistence, se zavedamo, da naš križev pot v tiste velike, strašne dni trpljenja ni bil zaman, da je prinesel Velikonoč, da je rodil pesem: Aleluja.
i Danes, ko pojo zvonovi, ko buče orgle v : slavnostnih melodijah, ko sc pozdravljajo sreč-I ni, . ličeč si: aleluja, je v naših srcih ponos. Mi j sme vojni invalidi, me smo vojne vdove, me : smo vi j ne sirote. Dali smo za veliko alelujo samega sebe: Aleluja...
Dasi je trd naš vsakdanji dan življenja, dasi se nam gode še marsikatere krivice, dasi se n o, invalidski zakon še ne izvršuje, kakor je predpisano, služimo tu in vemo, da se bo moral izvrševati. 'Naša organizacija, naše »Udruženje«, ki smo mi sami strnjeni v močan »Mi«, bo tiste, ki se ne znajo ali nočejo premakniti s ko-loseka in so kakor poleno pred kolenom, prisilili, da se umaknejo.
Naš občni zbor, ki je bil 6. aprila v Mariboru, je povedal odločno svojo besedo in zastavil korak, da bo tudi za nas vsaj v glavnem konec velikega petka, da bomo tudi mi kot vojni invalidi, kot vojne vdove, kot vojne sirote vsaj skromno lahko kriknili:
»Aleluja!«
In zato danes, ko zvone zvonovi, buče orgle in pokajo topiči, ko se razlega pesem vstajenja: aleluja, ne gledamo povešanih glav. Tudi mi pozdravljamo vas vse in nas vseh s pozdravom vstajenja:
»Aleluja...«
Novo društveno leto Oblastnega Odbora Udruženja Vojnih invalidov za dravsko banovino.
Delegatska anketa dne 5. aprila 1930 v Mariboru.
Na poziv Oblastnega odbora U. V. I. iz Ljubljane so dospeli delegati Krajevnih organizacij iz cele dravske banovine na predvečer oblastnega občnega zbora v Maribor. Ob 19. uri so se zbrali v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti k predkonferenci. Navzoč je bil tudi polnoštevilni Oblastni odbor.
Predsednik oblastnega odbora tov. Matko Stefe je otvoril anketo pozdravil zborovalce in imenoval za zapisnikarja tajnika tov. Stankota Tomca.
Otvoril je debato po dnevnem redu, ki je določen za občni zbor, da se v detajlih obrazloži in pripravi že vse na predkonferenci. Poročila Oblastnega odbora so tiskana v Vojnem invalidu tako, da jih je mogel vsak pregledati.
O organizaciji:
.1 ov. dr Kodre iz Ljubljane vpraša zakaj t” .'„^topili iz odbora tov. Plehan, Dornik in ijajzelj. i ov §tefe prečita njihova pisma o (vstopu iz katerih se vidi, da ne navajajo vzro-
k(,)V: s,l.l?e' !^a so bili v to pozvani in bi se lahko udeležili tudi občnega zbora.
c ,I°Y- 9,eč iz Maribora vpraša, zakaj je bil Sredism odbor v Beogradu odstavljen?
lov. Stcfe odgovarja, kakor smo dobili informacije, da je kriv temu samo blagajnik. G. minister socijalne politike in nar. zdravja nam jc izjavil, da bo objavil uradno rezultat preiskave.
T6v. Kokalj iz Trbovelj vpraša ponovno glede odstopivših iz Oblastnega, odbora ako je bila nesloga?
Oglasi se tov. Vuk in povdarja, da smo mo-Me in kot taki bi povedali, ako za tem kaj tiči. lo debato pustimo, ako delegati kaj mislijo naj Ivi razrešijo Oblastnega odbora, potem bomo vilo nfirn-na-vali’ Sedai je treba le, da vposta-mer v Srfa- zopet r|a noge vsled nastalih raz-
- da b°m»
u i* Kokalj iz Trbovelj priznava da ie res
StavSaS' Sen,M M
lov. Žabkar iz Krškega predlaga naj se odstopivse odbornike pozove, da objavijo razloge v prvi številki Vojnega invalida.
Tov. dr. Kodre se s pojasnilom tudi zadovoljuje.
Tov. Oeč iz Maribora hoče pojasnila kako se misli reorganizirati udruženje in kdo bo še član?
hov. štefe odgovarja, da smatramo še ve-
dno vsakega za člana. Reorganizacijo pa smo od naše strani zamislili tako, da se v Središ-nem odboru uveljavi sodelovanje zunanjih organizacij, napravi širši in ožji odbor, kateri slednji bi bil le eksekutiva. Oblastne odbore je treba skrčiti in uveljaviti nekak prejšnji stari sistem izvršnih odborov, ki so bili delavnejši. Taki izvršni odbori naj bi bili po banovinah ker tam se nahajajo večje oblasti, sedeži invalidskih sodišč, fin. direkcij itd. Po deželi pa bi bili sreski odbori tam kjer so sedeži sreskih uprav. Na ta način bi se tudi Krajevni odbori zmanjšali, lahko pa poslujejo po krajih še poverjeniki z večjim delokrogom.
Nato prečita načrt, ki smo ga sestavili za spremembo pravil.
, Tov. Tomc pojasnjuje glavni smisel nameravane reorganizacije po našem načrtu. Ker smo tekom desetih let, poskusili različno borbeno stran, ki nas kljub temu ni dovedla v povoljni položaj, imamo pred seboj smisel za humanitarni namen udruženja. S tem vsaj lahko sami sebi kaj pomagamo. Udruženje brez zaščite in sredstev tega ni zmožno. Naše stremljenje je, da bi državni zakon priznal udruženje vojnih invalidov in mu dal gotove pravice in bonitete za gospodarsko in zadružno pomoč članstva. Tako bi s pridobljenimi sredstvi lahko mnogo koristili in pomagali tudi pri državni upravi
Tov. Vuk: Med seboj imamo reducirane vojne žrtve pa tudi vojaške invalide. Pravila naj določijo da se bodo mogli tudi ti organizirati.
Tov. Rus z Bleda ni zato, da se jemlje v našo organizacijo tudi vojaške invalide, ker smo bili pred leti sami za to, da ne spadajo med vojne. Pač pa spadajo k nam oni izpod 30 odstotkov. ki se jih mora zaščititi in raznovrstni reducirani bolniki. Upamo pa, za kar hočemo pomagati da bodo dobili vojaški invalidi svojo zaščito in svojo organizacijo.
Tov. Tomc pripomni, da smo na zadnji odborovi seji sklepali glede vojaških invalidov in da jim moramo pomagati da bodo dosegli nazaj zaščito, ki je sedaj nimajo. V novem vojnem zakonu niso omenjeni.
Tov. Rus vpraša nadalje zakaj bi bili lahko v Središnjem odboru tudi neinvalidi, to je neke častne osebe in katere bi to bile?
Tov. Štefe pojasnjuje, da je to koristno ako pridejo med nas vešče in vplivne osebe iz meščanstva.
T ov. dr. Kodre vpraša zakaj naj potrjuje odbore ministrstvo.
Tov.. Stcfe in Tomc pojasnjujeta, da je to , mišljeno le radi kontrole ako bi bil poverjen I udruženju odgovorni delokrog.
Na izjavo tov. Rusa, da je tak načrt najprimernejši iu koristen za udruženje ker se z j borbami ne opravi ničesar, trepa pa je gospodarskega in zadružnega dela in podlage, zato se s stavljenimi predlogi strinjajo. Tov. dr. Kodre pripomni, da bi bilo primerno, ako le višje odbore potrjuje ministrstvo.
Tov. Rus vpraša ako je res stavil Krajevni odbor v Ljubljani lastni predlog za imenovanje elana našega udruženja v banski sosvet?
Tov. dr. Kodre odgovarja, da mu je to neznano.
Tov. Tomc pa pojasni, da se je to storilo, o čemur je bil osebno obveščen.
Tov. dr. Kodre predlaga, naj se ne razpravlja o tem ker bo uredil stvar v pisarni krajevnega odbora.
Tov. Ravnikar iz Škofje Loke izjavlja, da v poročilu navedeno število dopisov Krajevnih odborov ni povsem točno.
Tov. Tomc odgovarja, da pri tem niso všteti dopisi za list.
Sklep naj bo, da se v bodoče poročilo o teh dopisih sploh opusti.
O poslovanju tajništva se oglasijo tov. Kokalj, da v Trbovljah niso dobili markic, tov. Senčar iz Ptuja, da ni potrjenih legitimacij, istotako tov. Petruša iz Šmarja pri Jelšah, tov. Srebrnjak iz Selc pa, da ne dobe odgovorov na ponovne urgence. Na vse to odgovarja tajnik tov. Tomc.
Tov. Rus želi, da se izposluje nujno povišanje davčnega cenzusa in da bi se v državnem proračunu zvišala postavka za invalidnine, ki bodo morale gotovo biti zopet priznane.
Čujemo o nekih novih postavkah 500 ali 400 Din?
Tov. dr. Kodre pripominja, da bi se moral davek vzeti za podlago za časa onesposobljenja ali smrti. V debati se konstatira, da je ta zadeva še vedno nepojasnjena.
Tov. Oeč predlaga, da bi šli zastopniki h g. finančnemu ravnatelju in ga prosili za vpošte-vanje olajšav pri obrtnem davku, ker so siro-I mašni invalidi po davčnem zakonu tega davka ' sploh prosti.
Tov. Bremšak- iz Kamnika pojasnjuje, da so tamkaj v tem oziru invalidi predložili davčni upravi potrdila o delanezmožnosti pa je bila prostost vpoštevana.
Tov. Mir iz Oor. Radgone pripomni, da se mora vendar vpoštevati položaj, ker takrat ko so šli v vojsko tudi ni bilo mere med siromašnimi in nesiromašnimi. Vsak je prizadet ako je invalid. Zelo čudno je, da je invalid na primer brez palca zaščiten, oni jetičen v postelji pa ne?
lov. Senčar dostavlja, da ne more tako biti, da samo vsled davka n. pr. tudi popolni slepec nič ne dobi. Kaj mu koristi, premoženje zanj nima pomena, ako bi bil cel Maribor njegov. Na podlagi teh ugotovitev je treba, da občni zbor sklene svoj apel.
Gospodarska podjetja. K tej točki želi poročila tov. dr. Kodre.
Tov. Štefe pojasnjuje, da ni bilo s kinom v lastni režiji mogoče delati, vsled preslabe zaščite v tem oziru in prevelike konkurence. Časopisi v reklami in druga javnost nam ni hotela biti naklonjena. Podjetje je začelo iti nazaj in pravočasno smo ga oddali dne 27. 1. t. 1. V druge roke.
Tov. Osana prečita iz knjig finančne postavke glede tega podjetja.
Delegati konštatirajo, da je imel odbor s tem podjetjem premnogo skrbi in posla, da ga je bilo nemogoče obdržati in odobravajo storjene ukrepe.
List Vojni Invalid. Tov. Osana konstatira, ga fonda dotacijo za list ker organizacije niso vse držale obveznosti za naročnino. Tozadevno so izšle okrožnice.
Tov. dr. Kodre predlaga, da bi list pridobil vsaj polovico strani inseratov, kar bi pomagalo k vzdrževanju. Mesto »Razne novice« pa naj se vpelje rubrika »Vprašanja in odgovori«, da bo list koristnejši in zanimivejši.
Tov. Vuk pripominja, da se to lahko stori, kakor sklene anketa. Inserati bi se morali nabirati po večjih mestih, kjer bi morali imeti za- j stopstva. Razne novice so po deželi dobrodošle j ker tam nimajo drugih listov iz katerih bi čr- ! pali važne dogodke. Gledati moramo, da list obdržimo, ker organizacija brez njega, je kakor s peč brez ognja.
Tov. Kokalj iz Trbovelj vpraša, ako so or- j ganizacije odgovorile na okrožnico glede pla- | čila lista.
Tov. Tomc pojasni, da po večini niso od- ] govorile.
Tov. Resman iz Kranja in tov. Žabkar iz j Krškega predlagata, da naj se smatra take or- ; ganizacije, ki niso nabirale naročnine za neob- j stoječe in naj se jih sploh ukine.
Po tej debati je bila delegatska anketa ob j pol 24. uri zaključena.
I
II.	Občni zbor oblastnega udruženja vojnih in- j validov za Dravsko banovino dne 6. aprila 1930 ; v Mariboru,
V nedeljo zjutraj dne 6. aprila t. 1. se je j zbralo poleg delegatov, nekateri so iz bližnjih j krajev šele zjutraj dospeli, mnogo članov in čla- ' nie, tako da je bila prostrana dvorana Zadružne j gospodarske banke zasedena.
Ob pol 9. uri je otvoril predsednik Oblast- ; nega odbora tov. Matko Štete občni zbor udru- I ženja invalidov Dravske banovine. Pozdravil je : delegate in članstvo, potem pa tov. Juraja Okro-šo kot delegata - gosta iz Nove Gradiške, ki se j je predstavil med ploskanjem.
Dalje je pozdravil odposlanca g. bana Dravske banovine in njegovega inšpektorata v Mariboru g. dr. Malešiča, policijskega nadzornika g. Smodeja in zastopnika policijske oblasti g. Saksido. (Pozneje sta dospela še dr. Pivko za Udr. dobrovoljcev in g. Vatovec za novinarsko udruženje.)
Prečita! je pismeni pozdrav Zveze bivših slovenskih vojakov svetovne vojne iz Ljubljane sledeče vsebine:
Dragi tovariši!
Zbirate se spet, da pregledate svoje delo, poročate o uspehih in določite zopet delokrog za novo poslovno leto.
Odbor Zveze je dobil vabilo za Vašo skupščino. žal se vsled daljave te ne more udeležiti in sta tako predsednik Colarič kot tajnik tudi to nedeljo nujno zadržana.
Pošiljamo. Vam pa svoje najprisrčnejše pozdrave in vse naše priznanje za Vaše neumorno energično delovanje v prid bednim vojnim žrtvam.
Naš namen je bil tudi, da bi vse bivše vojne tovariše vneli za skupen nastop, za nekako | skupno tovariško zavest in samopomoč. To se j nam ni v vsem obsegu posrečilo, ker časi so resni, kruti in žal se drugod še bolj pozablja na prelepo tovarištvo v resnih bojnih postojankah nego pri nas. Navedem naj samo bližnjo Avstrijo, kjer so bivši bojevniki razdeljeni v dve | siloviti skupini, ki se bolj sovražite nego pa so se v vojni sovražili Nemci in Francozi. Tega pri nas ni in ne bo nikoli! Na'ša akcija o postavitvi spomenikov je šla tudi svojo pet, srednjo pot: ne preveč razkošno kot po drugih državah pa tudi prav nič ne, da bi nič spomina ne bilo sploh, saj smo kulturni ljudje.
Da se spomeniki tudi ponekod niso posrečili ni naša krivda, ker pri nas gredo umetniki svojo pot in je že med njimi toliko naziranj, brezplodnega prepira, da joj, ljudstvo spet drugače hoče. Vzgled: zares sramoten prepir radi Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Najbolje bi pač bilo, da bi občine v spomin padlim kaj takega postavile, kar bi bilo ne samo v kras, kamenit memento: »nikoli več vojne«, temveč tudi v praktično korist. Toda to stane veliko in vzdrževanje stane. Občina Vič pri Ljubljani se bavi s to mislijo, da bi postavila dom bednih, zlasti od vojne uničenih in bi potem ta dom, na katerem bi blestela imena padlih, prevzela občina v vzdrževanje. — Toda to stane denarja, časa, dobre volje, energije itd.
Kaj bi človek vse naredil in ukrenil, če bi našel umevanja povsod, ne pa le brezplodno in kvarno kritiziranje.
Tovariši! Strnite vrste! Ne klonite duhom, temveč neustrašeno naprej! V ponedeljek po cvetni nedelji se bom letos pogovarjal z našimi padlimi tovariši na doberdobski planoti in jih prosil, naj žrtev njihovih življenj lajša Vaše lastne rane, dušne in telesne!
19. avgusta Vas na spet vabimo na skupen naš dan na Brezje, ko ves tabor vojnih trpinov poživlja višje sile nego so človeške, za moč, tolažbo in uteho.
Pozdravlja Vas ves naš odbor, zlasti Franc Bonač, t. č. tajnik Martin Colarič 1. r.
Dalje pismo tovariškega Oblastnega odbora v Splitu sledeče vsebine:
Potvrdjujući primitak Vašeg ejenjenog poziva na glavnu godišnju skupštinu, koju kanite na 6. aprila 1930. obdržavati, čast nam je uz
drugarsku zahvalnost na pozivu saopćiti, da ovaj Oblasni odbor nije u stanju odaslati kojeg j delegata, koji bi lično mogao prisustvovati. |
Brzojavka našega vrlega prijatelja in tovariša g. Miljutina Mrvaljevića, sodnika iz Beo- ' grada, ki se glasi:	i
Najsrdačnije zahvaljujem drugovima na : ljubaznom pozivu za godišnju skupštinu, lišen zadovoljstva, da lično prisustvujem usled služ-bene zauzetosti, molim vas, da drugovima iz- ; ručite moj pozdrav i želju za složan i uspešan ! rad! S drugarskim pozdravom.
Naš prijatelj in tovariš Božo Nedić, inva- ] lid-kapetan je tudi poslal občnemu zboru brzo- ; javko, ki se glasi:
Bolesču sprećen nisam mogao doći. Molim, j izručite srdačan pozdrav drugovima i recite im, ; da mi iz Beograda divimo se slozi, radu i Va- i šem uspehu, što sve ovde nama nedostaje. Pro- : dužite tako srdačno pozđravlje i živeli!
Tov. Oblastni odbor iz Zagreba je sporočil ; po dopisnici zadržek, da ni mogel poslati svo- i jega delegata.
Istotako se je oprostil Mjesni odbor iz Va- i raždina, ki želi veliko uspeha.
Prejeli smo tudi dopis Zveze rezervnih ofi- j cirjev v Ljubljani, ki je sporočila skupščini ■ iskrene pozdrave in želje za uspešno delo.
Predsednik tov. Štete je predlagal, da ob- j čni zbor pošlje vdanostno brzojavko Njegove- j mu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Z navduše- : nimi Živijo-klici je bila sprejeta brzojavka in odposlana Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru.
Nato se je občni zbor konstituiral.
Za predsednika zborovanja je bil predlagan in soglasno izvoljen tov. Geč Franjo, predsednik , Krajevnega odbora v Mariboru. Za zapisnikarja je bil imenovan tov. Stanko Tomc, za njegovega pomočnika tov. Ivan Vuk. za overovatelja i zapisnika tov. Zdravko Rus iz Bleda in Ivan Žabkar iz Krškega. V verifikacijski odsek so bili imenovani tov. Zdravko Rus, dr. Anton Ko- j dre in Ivan Frelih. V odbor za predloge, pri- i tožbe in resolutijo pa so bili določeni tov.: Be- : nedik Slavko, Osana Mirko, Vuk Ivan in Kokalj Ivan.
Tov. Geč prevzame predsedstvo občnega j zbora, se zahvali za zaupanje in pozove navzo- ; če, da se spomnijo preminulih tovarišev in to-varišic. Zbor se dvigne raz sedežev in zakliče | trikrat »Slava«.
Na to je zaprosil za besedo g. dr. Malešič 1 kot zastopnik banske uprave in komisarijata.
Sporočil je pozdrave g. bana dr. Serneca in g. komisarja dr. Schaubacha. Podpirati ho- i čejo vojne žrtve, ki so prišle ob zdravje, kolikor bo mogoče.
Oglasil se je tudi tov. Juraj Okroša, odpo- i slanec bratskega Udruženja iz Nove Gradiške in sicer sledeče:	|
Spoštovani tovariši! Dragi bratje! Drugikrat mi je čast posetiti vašo skupščino. Priha- i jam ne zato, da kritiziram, ali vas mogoče poli- ; tično zastrupljam, temveč kot brat in tovariš, da črpam nekaj od vašega dela. Pooblaščen sem od večih hrvatskih organizacij, da izrazim naše prijateljstvo. Posebej pa se moram zahvaliti tov. predsedniku za bratski gostoljubni sprejem. Z zadovoljstvom gledam vaše pametne misli in zagotavljam vas, da gremo invalidi iz Savske banovine z vami v ljubezni in se priključujemo vam v delu in mislih. Deset let je bilo naše delo zastrupljano, ker so bili na krmilu tudi taki, ki jim niso bile zadosti mar sirote, ampak lastne stvari. Oblast jih je bila primorana odstaviti. Mi moramo biti enaki in med nami ni politike. Kar boli Srba, boli Slovenca in Hrvata. V vsakem delu je spas, zato se moramo tudi mi okleniti le dela. Potrebna nam je tudi državna pomoč. Ze par let smo nekam osamljeni. kakor da smo izvrženi iz človeške družbe. Ali bomo morali še dolgo trpeti? Ako ni zadovoljstva, tudi ni sreče. A vendar med nami ni nobene nesloge, vsi smo za enega, eden za vse kakor v vojni. Ker vas ljubim, zato pridem med vas. Bog vas živi!
Predsednik tov. Geč se zahvali tov. Okroši z željo, da bi šli bratje iz drugih pokrajin vedno z nami v slogi in zadovoljstvu.
Na to otvarja debato o poročilu z ozirom na predkonferenco.
Oglasi se tov. Ivo Vuk. Ze včeraj smo razpravljali o vsem, zato se danes nihče ne oglasi. Skoro smešno, da govorim jaz kot odbornik, toda hočem povedati nekaj važnih dejstev. Organizacija zahteva veliko. Ne zmore vsega tajnik in ne drugi odborniki. Marsikaj se lahko prezre. Na občne zbore se zahteva delegate. Dostikrat odborniki nimajo časa. Mnogo članstva je organiziranega, a vendar jih še veliko nima smisla. Vedno je treba imeti pred očmi, združiti celoto. Toda največkrat je odločilen tisti mali »jaz«. Zbrati se moramo, da smo »mi«. Tudi v svetovni voini niso preobrnili vse zemlje Evrope posamezniki. Ako bi ne postail »jazi« združeni v »mi«, bi ne storili velike Jugoslavije in mi, bi ! bili še vedno tlačani. Odborniki žrtvujejo svoj ! prosti čas, ki ga tudi nimajo mnogo. Zato naj jim stoje ob strani vsi člani. Ako pogledate šte-
vilo dopisov in premislite o raznih potrebnih intervencijah? Prešteti je treba ure, koliko jih je zato treba, pa se boste čudili. Ako Oblastni odbor žrtvuje svoj prosti čas brezplačno, morajo tudi Krajevni odbori vršiti take posle v svojem delokrogu. Ne mislim očitati, toda sedaj se ni vršilo v polni meri.
Naš list »Vojni invalid« bo v javnosti mnogo več pokazal, ako zbirate poročila in jih pošiljate uredništvu. Tudi odobravam predlog za vprašanja in odgovore. Prihranili bi si mnogo na odgovorih in poštnini.
Najvažnejše se mi zdi gospodarstvo. Imeti moramo čim več zadrug, na pr. v Ljubljani. Mariboru, Celju. Ne sme pa biti prevelikega gospodarskega cepljenja. Posebno produktivnih zadrug nam je treba.
Naša reorganizacija mora biti temeljita. Pravila naj se uzakonijo in sicer tako, da bodo zboljšala položaj. Treba je na neki način priznati in zaščititi tudi invalide do 29%, bolnike itd. Potrebna bi bila novelizacija inv. zakona za zopetno priznanje pravic takim osebam. Vse to je odvisno od taktike vseh naših odborov. Nimamo fizične sile, pač pa estetično. Vojne žrtve so izgubile fizično moč, a ne po svoji krivdi, to je bila zgodovinska sila, za to morajo dobiti nagrado za trpljenje in bridkosti. Imajo naj prvenstvo, na primer v službah, kar je že 10 let na papirju. Z organizacijo bomo dosegli pri tem kako upoštevanje. Zato naj velja primer za vse odbore, »jazi« škodujejo organizaciji. Mene veseli, da pridem skupaj kdaj s kako vojno žrtvijo, da sva dva ali nas je še več. Vsakemu rad podam roko. Mi smo tisti, ki smo bili temelj velikim dogodkom. Po 100 letih bo učila o tem zgodovina, takrat bomo zopet oživeli kot junaki, Zato bodite pozdravljeni, tovariši borci!
Verifikacijski odsek je med tem končal svoje delo. Predsednik pozove tov. Žabkarja, da poda poročilo. Oddanih je bilo 36 pooblastil, tov. Rus iz Bleda pa ga je doma pozabil. Ker se je izkazalo po izjavi bivšega delegata O. O., da je bil tov. Rus pravilno izvoljen za delegata, je občni zbor priznal vseh 38 navzočih delegatov in sicer so prisostvovali tovariši: Rus iz Bleda, Ilovar iz Brežic, Antolin iz Beltincev, Fröhlich iz Celja, Mlinar iz Cerknice, Bakač iz Čakovca, Flis iz Domžal, Mir iz Gornje Radgone, Čresovnik iz Guštanja, Slabe iz Jesenic, Bremšak iz Kamnika, Resman iz Kranja, Žabkar iz Krškega, Laci iz Dol. Lendave, Maček iz Logatca, Pichler iz Ljutomera, dr. Kodre iz Ljubljane, Geč iz Maribora, Praprotnik iz Ma-renberga, Titan iz Murske Sobote, Robas iz Novega mesta, Gasparič iz Ormoža. Senčar iz Ptuja, Jelen iz Polzele. Požar iz Radovljice, Bernik iz Sevnice, Žuraj iz Slovenske Bistrice.
; Srebrnjak iz Selc, Ravnikar iz Škofje Loke,
I Zemljič iz Slovenjgraidca, Petruša iz Šmarja pri ! Jelšah, Aram iz Šoštanja, Baumgartner iz Tržiča, Kokalj iz Trbovelj, Penca iz Trebnjega,
: Prijatelj iz Velikih Lašč, Tavčar iz Žirov in i Vidmar iz Žužemberka. Sledila je izjava pred-i sednika nadzornega odbora tov. Mate Jevaka,
■ da je nadzorni odbor natančno pregledoval knjige in se vdeleževa! sej, zato predlaga absoluto-rij. Tov. Fröhlich predlaga zato, ker je odbor vršil med letom res zelo naporno in odgovorno delo, absolutorij s pohvalo. Soglasno je bil sprejet absolutorij s pohvalo.
Nato je predsednik tov. Geč pozdravil došla g. dr. Pivkota za Udruženje jugosl. dobrovoljcev in g. Vatovca za novinarsko udruženje in kot poročevalca.
; Na to je bil kratek odmor za sestavo kandidatnih list novega odbora.
Po 10-minutnem odmoru je v imenu kandidacijskega odseka predložil tov. Rus kandidatno listo, ki je bila brez debate soglasno sprejeta. V upravni odbor so izvoljeni tovariši: Štefe Matko, Benedik Slavko, Tomc Stanko, Metlika Ivo, Kobler Franc, Osana Miroslav, Mirtič Jože. Juvan Fricko in Vuk Ivo: namestniki: Ser-ncc Miha, Dornik Feliks, Lotrič Viktor in Fakin Pankracij. V nadzorni odbor: Jevak Matej, Novak Jernej, Maček Franc, Zore Josip in Kramar Ivan; namestniki; Plehan Mirko. Jerman Vinko in Bajželj Jernej.
Izvoljeni so bili soglasno še delegati za ple-) num pri Središnem odboru, bodoči predsednik I in tajnik (po predlogu tov. FröHicha) kot na-! mestnika (po predlogu tov. Rusa), predsednikov namestnik in predsednik nadzornega odbora.
Za oblastne delegate pa tov. Žabkar Franc, Rus Zdravko, Geč Franjo in Fröhlich Ivo namestniki na Kokalj Ivan. Resman Slavko, Senčar Josip in Mir Matej.	(Dalje prih.)
III. RESOLUCIJA
sprejeta na oblastni skupščini Udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino v Mariboru dne 6. aprila 1930.
,7 Pooblaščeni delegati kot zastopniki vseh krajevnih odborov Udruženja vojnih invalidov iz Dravske banovine so na svoji skupščini obravnavali položaj vojnih žrtev in sprejeli sogla-
sno resolucijo glede glavnih vprašanj in sklepov. Prepričani smo, da se te zahteve pri merodajnih činiteljih upoštevajo:
1.	Nova rešitev. invalidskega vprašanja je odvrgla veliko število vojnih žrtev, ki so ostale popolnoma brez vsake zaščite in pomoči. Ljudem, ki so po prejšnjih zakonih uživali stalno dosmrtno zaščito, je bila ista brez nadaljnega postopanja odvzeta. Tako so izgubili vse pravice invalidi izpod 30% nesposobnosti, vsi invalidi z notranjimi boleznimi, nesiromašne vdove, sirote otroci in stariši.
Zato naj se nesposobnost teh invalidov ponovno ugotovi, glede vdov. sirot in starišev pa postavi njih zaščita na boljše pogoje. To smatramo za pogoj po Seint Germainski pogodbi, da se imajo vsi invalidi zaščititi. Po prejšnjih zakonih so bili zaščiteni tudi vsi invalidi do 30% in bolniki trajno, sedaj pa so izgubili zaščito.
2.	Izločeni so vsi mirnodobski ali vojaški invalidi. Kljub pohabljenosti in siromašnosti nimajo prav nobene zaščite več. Sprejeti je treba zanje takoj nove določbe, da bodo zaščiteni in preskrbljeni.
3.	Po davčnem cenzusu skoro ni kmetovalca ali obrtnika invalida, da bi bil smatran za siromašnega. Ne glede na stopnjo invalidnosti izgubi nad polovico vojnih žrtev svoje invalidnine. Ako dela in plačuje davek, ni siromašen, brez dela s samo invalidnino pa tudi ne more živeti. Potrebno je nujno, da se davčni cenzus kot podlaga za siromašnost stvarno in znatno poviša najmanje na Din 400 letno.
4.	Invalidsko sodišče za dravsko banovino naj nospeši delo in nujno izda rešitve vojnim žrtvam, da bodo prišle do svojih pravic in novih prejemkov. Do sedaj nima še niti eden končne pravomoćne rešitve. Zahtevamo, da se § 97 invalidskega zakona izvršuje in uveljavlja.
5.	Nekateri zaostanki invalidnin obstojajo za več let nazaj. Kljub prizadevanjem in večnim prošniam, jih dotični ne dobe. Ker morajo biti v prvi vrsti invalidski zaostanki izplačani in se je to že obljubilo iz monopolskega posojila, je treba nujno najti kritja in za to rezervirana sredstva v bodočem budžetu nakazati, ker uboge vojne žrtve ne morejo več čakati.
6.	Pospeši naj se pravilnik za zaposlovanje vojnih žrtev, ki ima iziti po določilu § 28 invalidskega zakona. Vojnim žrtvam naj se omogoči, da bodo res v prvi vrsti upoštevane pri dodeljevanju javnih služb. Zahteva naj bo le, ako so sposobne in imajo pogoje, ne pa. da morajo imeti šele enake pogoje, kar je napram zdravim osebam vedno nemogoče. Iz stališča preskrbe in javne razbremenitve je potrebno, da se zaukaže tudi privatnim večjim podjetjem zaposliti vojne žrtve, kakor veleva § 26 invalidskega zakona na kar se še vedno ne ozira. Za točno izvrševanje odredb o zaposlitvi, naj se zaukaže pristojnim oblastvom strogo nadziranje.
7.	Državnim nameščencem invalidom, ki imajo gotovo dobo službe, naj se dovoli v vpo-koiitev s polnimi leti, kadar izpolnijo 50. leto starosti. Radi napredovanja naj se jim všteje v efektivno službeno dobo tudi dnevničarska in pogodbena služba. Ako so odpuščeni pred priznanjem začetne pokojnine iz službe, toda ne po svoji krivdi, naj se jim prizna vsaj temeljna pokojnina. To naj velja tudi za nazaj.
3. Bodoči obrtni zakon mora upoštevati
olajšave za vojne žrtve glede učenja, izpitov in pridobitve samostojnih obrtov.
9.	Trafike se morajo v vsakem kraju za vojne žrtve omejiti ali rezervirati. Kjer ni izkazane nujne potrebe, da ne bi škodilo eksistenci vojnim žrtvam, naj se nove trafike ne ustanavljajo. Obstoječe nezaščitene trafike se morajo vsaki čas prenesti na vojne žrtve, ako se za nje oglasijo, ker imajo za nje prvenstvo.
10.	Invalidski domovi se morajo otvarjati in ne zapirati. Vpoštevati je treba vsakega hi-ralca invalida, neglede na stopnjo invalidnosti, da dobi začasno ali trajno zatočišče, kadar se pokaže potreba. Omogoči naj se s pomočjo državnih dotacij, občinskih, samoupravnih in drugih dobrodelnosti, da bo država ali pa invalidsko Udruženje v ta namen postavilo invalidske domove.
11.	Invalidom, ki so potrebni učenja v svr-; ho pridobitve poklicev, je treba neomejeno in j vsak čas omogočiti izobrazbo in sicer potom ! oskrbe v zavodih ali potom gmotne pomoči. To i zahtevamo po § 21 invalidskega zakona in smatramo, da mora zato Invalidski dom v Ljubljani
j nadalje obstojati, ker je izkazana potreba. Od-I puščeni invalidi, ki so brez sredstev, naj se I sprejmejo nazaj v Invalidski dom.
12.	Proteznim delavnicam je treba zasigu-! rati toliko sredstev, da bodo neomejeno delale ! in napravile vse ortopedične pripomočke v pra-j vem času. Po zakonu predpisana doba trajanja
proteze ali čevljev se mora računati od dneva, ko prosilec protezo naroči oziroma mu je umer-j jena, ne pa od dneva, ko jo prejme. Invalid je j namreč upravičen dobiti protezo točno po enem j letu, čevlje pa po osmih mesecih. Ako za orto-I pediranje zmanjka sredstev, je potrebno, dolo-I žiti iz narodnega invalidskega fonda.
13.	Uredi naj se, da bodo invalidi dobivali j svoje železniške legitimacije najkasneje v par I tednih in da jih bodo dobivali tudi nesiromašni, I katerim po zakonu pripadajo, a ni urejeno in j določeno kje, in kako naj jih dobijo. Tudi naj j se izpolni naša. že večkrat izražena zahteva, da j bodo dobivale polovično vožnjo tudi vojne vdove in sirote.
14.	Zdravljenje invalidov na Golniku mora biti omogočeno brez zadržka vsakemu invali-du-bolniku, ker mu to pristoja po invalidskem zakonu in se ta pravica ne sme omejevati na gotova mesta v zavodu ter morajo biti vedno potrebna sredstva na razpolago, ker jih zasi-gura invalidski narodni fond.
15.	Zahtevamo, da se Udruženju vojnih invalidov vrne samoupravo in se postavi v normalno stanje.
16.	Upošteva naj se naše predloge, stavljene k zakonu o javnih beležnikih, da bodo kan-
j didati vojni invalidi, ki so izgubili mnogo stu-j dijskega časa, takoj imenovani za beležnike ali i notarje, ako imajo predpisane pogoje.
17.	Izražamo željo, da dobimo v banski so-j svet svojega zastopnika vojnega invalida, ki ga ; predlaga Oblastni odbor našega Udruženja, ker ■ je invalidsko vprašanje velika in važna socijalna panoga, ki rabi vedno posvetovanj in zaščite.
18.	Delegatu Oblastnega odbora se mora dovoliti pri invalidskem sodišču v Ljubljani, pri višjem invalidskem sodišču v Beogradu pa delegatu Središnega odbora zastopstvo in naj se ga imenuje v komisijo.
Izpopolnitev lista „Vojni invalid“.
Na občnem zboru se je razpravljalo, zelo potrebno in koristno, če upelie uredr »Vojnega invalida« novi oddelek. I„
Vprašanja in odgovori.
Pod to rubriko bi se odgovarjalo na vsa vprašanja, ki bi jih stavili invalidi, vdove in sirote ter vojne žrtve sploh. Vsak dvom, vsaka neinformiranost, vse, kar boli vojno žrtev, a ne ve, ali natančno ne ve, kako si pomagati, kaj storiti, bi bila pojasnjena v takih vprašanjih in odgovorih.
„	. bi zelo koristilo tistim, ki bi stavili vpra
sanja, a ob enem bi koristilo to tudi vsem dri
gnu, ker bi na tak način tudi oni zvedeli o tis
in kako se ravnati. Na t
invalidn sodelPval.i Pij svojem glasilu »Vojnei invalidu« vsi elani »Udruženja V I «
tudi Dnmv in ZT-0lni-ev "ašesa lista resničn Ü, Prav in uspesno izvede, naj sodehiip v« članstvo a morah sodelovati funkcionarji kh ,evn, i odborov. Brca testa sodelovanja je ta j popolnitev lista nemogoča. Ker uredništvo s' mo sebi ne more izmišljati vprašanj in si oc govarjati. Delegati krajevnih odborov, ki so bi na občnem zboru, so za ta sklep glasovali i morajo svojim krajevnim odborom to poroča v obliki in odločno, da se bo ta sklep tudi vrši „ To smo morali zapisati in povedati, ker.hc cemo, da.že prihodnja številka, ki izide v zi cetku maja, rubriko: »Vprašanja in odgovori' otvori.	it;
Zapisali pa smo tudi še zato, ker zahtevamo, da se sklepi, ki jih stavijo delegati krajevnih odborov in za katere glasujejo delegati krajevnih odborov, tudi izvršujejo s sodelovanjem krajevnih odborov. Na tak način bo članstvo »Udruženja V. I.« najlepše in najtesnejše v medsebojnem stiku.
Uredništvo »Voj. inv.«
t Major Colarič Martin.
Kdo ga ni poznal? Njega se mora spominjati skoro sleherni invalid. Prihajal je na naša zborovanja ter nas s svojimi govori navduševal za čast, ponos in zahteve pohabljenih borcev. Kot častni predsednik in ustanovnik je z velikimi zaslugami vodil Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Vedno in ob vsaki priliki je zastopal in zagovarjal interese vojnih žrtev. Njegova Zveza in naše Udruženje sta v stalnem stiku, da v tovarištvu in slogi pomagata zboljšati položaj vojnih žrtev. Kadar smo bili na glavnem zborovanju na Brezjah, ali pa je prišel pokojnik kam k odkritju spomenika, je povzdignil svoj glas za invalide in trpeče družine. Silno ga je potrlo, ako se ni udejstvila naša skupna želja po zboljšanju tega vprašanja. Vzljubili so ga bivši vojaki, vzljubili smo ga invalidi, v .našem krogu je bil vrl družabnik, voditelj in zagovornik. Prihajal je med nas in dostikrat se je osebno zglasil v naši pisarni ter se informiral .o tem ali onem. Rad je pomagal, skrbel je. da je njegova Zveza naklonila podpore invalidom, posebno slepim. Vzradoščen je čital odgovore in zahvale po prejemu podpor. Vsaka neljuba stvar med našimi vojnimi žrtvami pa ga je raz-
burila in potrla. Kot sanitetni oficir je videl veliko vojnega gorja zato je hotel, da bodo naši pohabljenci in bolniki preskrbljeni. Poznal je dobro njihovo trpljenje in njihovo gorje, zato je znal vse to ceniti. Invalidi smo mu bili dnevno v mislih, saj so pa tudi vedno prihajali k njemu, poznali so ga kot dobrotnika, ki stori kar more.
Ravnokar je pripravljal akcijo, obdarovati sirote, skrbel je in dal bi vse, kar je imel sredstev. Šel je v urade, ali med svoje znance in izposloval različno. Ko ga je bolezen privezala na dom, ni prenehal misliti na nas vojake in invalide. Poklical nas je k sebi, povpraševal in se zanimal za vse posamezno in vse. Povedal je in naročil, kar se mu je zdelo potrebno. Njegov nasvet je bil prevdaren, njegove besede so nam ostale kot večna oporoka. Še je prišel med nas, toda za kratek čas. Nihče ni mislil ali slutil. Še enkrat je vodil glavni občni zbor zveze. Še enkrat je iskreno povedal, kako misli on za naše invalide, vdove in sirote. In zopet je pozval bivše vojake k organizaciji tovarištva, sloge in bratstva, da je poživela. On sam pa je umiral.
In rekel je: Tovariši, vojaki svetovne vojne se staramo, izumiramo, manjka nas že polovica. Tudi mene ne boste imeli več dolgo pri zborovanju, mogoče ne več prihodnje leto!
Slutil je, in žal, tako se je zgodilo.
In zaključil je zbor vojakov, svoj poslednji, s pesmijo »Oj Doberdob«, njemu najljubšo.
Ponovno je omagal, ostal je doma, bolezen je hotela svojo žrtev.
Dne 11. aprila zjutraj pa smo slišali preža-lostno vest. Neverjetno!
Umrl je mož, toda njegov duh živi med nami ter nas bodri in drami!
Pokopali smo moža. ki je imel dušo in srce za nas ter nam je bil dobrotnik in zaščitnik. — Težko ga pogrešamo!
G. Colarič Martin je bil major v pokoju. Rojen je bil leta 1871 na Slinovcah pri Kostanjevici na Dolenjskem. Študiral je pravo, toda po obvezni vojaški službi se je pustil aktivirati. Vedno in v najtežjih časih je bil vnet narodnjak in v slovenskih krogih zelo priljubljen. Zapušča gospo soprogo in enega sina, nekaj sorodnikov ter mnogo žalujočih prijateljev in znancev. Rodbini in sorodnikom naše najglobokej-še sožalje.
Zveza slovenskih vojakov in Udruženje vojnih invalidov sta imela za njim žalno sejo na ljubljanskem magistratu, na kateri sta se spomnila pokojnika za Zvezo podpredsednik g. Orehek, za Udruženje pa tov. Tomc. Veličastni pogreb v nedeljo 13. t. m. pa je pričal, kaj smo z njim izgubili.____________________
Vprašanja in odgovori.
Po sklepu Oblastnega občn. zbora otvar-jamo tozadevno notico v našem glasilu. Kdor rabi pojasnila v zadevi občega značaja tako, da utegne odgovor podučiti tudi druge čitatelje, naj stavi vprašanje.
Otvarjamo s prvim vprašanjdm Krajevnega odbora v Ptuju, ki se glasi:
Naproša se, da se objavi, kdaj in kako bodo dobili naši člani, ki imajo več kot 29% nesposobnosti, a ne dobivajo invalidnine radi ne-siromašnosti. odnosno, ker so odkupljeni, nove ali podaljšane železniške legitimacije? Kaj bo O. O. ukrenil v tem pogledu, ker to bi bilo nezaslišano, da bi naši sotrpini Srbi in Hrvati dobili, mi Slovenci pa ne, čeravno imamo vsi enake pravice, kar je tov. Okroša Marin, delegat iz Nove Gradiške dokazal z originalno rešitvijo g. ministra soc. pol. in narod, zdravja, na delegatski anketi 5. t. m. v Mariboru.
Odgovor:
Vse legitimacije nesiromašnih invalidov leže pri Finančni direkciji nepotrjene, ker se ista ne 'smatra za kompetentno potrjevati onim, ki ne prejemajo invalidnine.
Potrebno je, da Ministrstvo socijalne politike in narod, zdravja odloči, kako bodo dobili nesiromašni invalidi svoje legitimacije in je Oblastni odbor poslal tozadevno vlogo. Nadejamo se skorajšnje rešitve, sicer bomo morali intervencijo ponavljati.
Za sedaj pa podaljšanja legitimacij nesiro-mašnim ne moremo izposlovati.
Tov. Okroša nam je res pokazal, potrjeno legitimacijo kot nesiromašnemu invalidu in ne vemo, zakaj se ravnotako pri nas ne uredi!?
Zakon proti umazani konkurenci.
Dne 5. t. m. je bil podpisan zakon proti umazani konkurenci. Zakon je bii vsekakor potreben, ker se z nepošteno reklamo ne oškoduje le trgovca, ampak zlasti tudi konsumenta, kateremu se proda nevredno blago za drag denar, pogostoma pa celo potvorjeno blago, ki nima nobene vrednosti.
Po novem zakonu je prepoveddno vse, kar je proti dobrim običajem v konkurenci, če kdo vrši konkurenco, ki ni dobrega običaja, sme oškodovanec tožiti za odškodnino.
Prepovedana je tudi nelojalna reklama, to je, hvalisanje svojega blaga glede na kakovost, izvor, dalje govorjenje o nesposobnosti konkurence z ozirom na materialne razmere, o patentnih prednostih, o proizvajalnem načinu z namenom škodovati konkurenci, bahati se z odlikovanji, z dobaviteljskimi naslovi, grbi in emblemi, če kdo nima dovoljenja.
Istotako je kažnjivo, če trgovec navaja napačen izvor blaga in ga označuje z napačno firmo, tudi, če drugje nabavljeno blago označi s svojo firmo, da stranke vara kot s svojim produktom. Tuje blago pa sme označiti s svojo firmo, če s tem ne označi blaga kot do- j mači produkt. To pa ne velja za blago, ki zanj te po- , sebnosti niso pomembne.
Prepovedano je tudi raznašati vesti o blagu kon- j kurence, ki škodujejo podjetju in trgovcu; istotako zlo- j hotno jemati zaupanje v blago konkurence in kršiti za- , upanje naročnikov.	i
♦ Kdor prekrši določbe zakona, ni dolžan samo po- j vrniti škodo, ampak ga sodišče lahko kaznuje do zne- j ska 50.000 Din.
Globe se stekajo v fond za strokovno šolstvo.
Zakon stopi v veljavo mesec dni po objavi v | »Službenih Novinah«.
Poštovani odbore i dragi ratni drugovi!
Tovariš Juraj F. Okroša-Marin, ki se je kot delegat iz Nove Gradiške : udeležil našega občnega zbora v Ma- ' riboru, zahvalno pismo.
Nemožem da prešutim, a da Vam se i [ odavle najsrdačnije ne zahvalim na Vašem lijepome, srdačnome i ljubeznome dočeku i gostoprimstvu, koje ste Vi meni prigodom ob-državane dne 5. 4. 1930. Ankete i 6. 4. obdr-žavane invalidske skupštine iskazali. —
Osim i na povratku u moj »Dom« odavle sviju Vas skupštinare dragi moji ratni drugovi invalidi i porodice od palih u ratu i braćo Slovenci, srdačno pozdravljam i u veliko blago-darim, na Vašem lijepome, iskrenome i prija- j teljskome gostoprimstvu, koje ste Vi meni svi j skupa tiju dana iskazali.
Koje ovo naše drugarsko i prijateljsko djelo neka ostane trajno i od gospodina Boga blagoslovljeno, jer samo u našemu vlastitome radu, znoju, požrtvovnosti i zajedničkoj ljubavi nama je sreća i spas, jer slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari.
A špecijalno velika hvala drugima predsjedniku Štefu i tajniku Tomcu, kao i drugovima Mjesnog Invalidskog udruženja u Mariboru, koji su mi čak i na najzgodnijem mjestu u blizini obdržavane invalidske skupštine lijepo i ugodno prenoćište osigurali. —
Kojime zaključujem u nadi da će ovaj naš drugarski prijateljski bratski sastanak i rad uroditi dragocijenim plodom u korist sviju na-šiju nevini žrtava krvavog svetskog rata Kraljevine Jugoslavije, te bilježim se uz drugarski- bratski i prijateljski pozdrav Vaš Vama odani.
Juraj F. Okroša-Marin.
Glavni tajnik i član uprave Mjesnog Invalidskog udruženja u Novoj Gradiški te delegat za oblasnu invalidsku skupštinu bivše Osječke oblasti.
U Novoj Gradiški, de 11. aprila 1930.
15. (3.) uri popoldne. Konec okrog 6te ure. Zato se tudi bolj oddaljeni člani in članice lahko igre udeleže, glavno pa je, da vsi agitiramo za ; čimvečjo udeležbo.
Dalje naznanja tukajšnji K. O. vsem svojim članom in članicam, da se bo delila vsake ; vrste moka v menjalnici g. grofa R. Orsicha v j Ptuju na nakaznice, ki jih bo izdajal tuk. K. O. ■ to pa ne samo za Veliko noč, ampak do prekli- j ca. Glede cene se pojasni toliko, da je popust ; pri vsaki kili najmanj 50 par. Pri rženi, polentni i moki pa še celo 1 Din. Ako torej član ali čla- ‘ niča rabi na leto 50 — 100 kil raznovrstne mo- i ke, si prihrani lahko na leto 50 — 100 Din. Vidi j se toraj koliko žrtvuje g. R. grof Orsich ža na- j še člane in želeti bi bilo, da bi se zglasilo še i več takih dobrotvorcev.
Ptuj: Kdor iz področja tukajšnjega Kra- • jevnega odbora U. V. L, ali sploh iz ptujskega : sreza želi pristopiti k »Ljudski samopomoči« ' se lahko zglasi odslej naprej pri tajniku tuk. j K. Ü. tov. Senčarju. Poslovni dnevi so: vsako | sredo, petek in nedeljo od 9. do 11. ure. Ako ga ob tem času ne bi bilo v pisarni v Ptuju, Prešernova ulica 10, se ga najde v gimnaziji. Isto velja v invalidskih zadevah, a le do preklica, j
K. O. Ptuj, priredi na velikonočni ponedeljek t. j. 21. t. m. veselico z godbo in plesom v gostilni g. Mameršaka v Vičavi pri Ptuju.
Začetek kadar pridejo gostje. — Vstop prost. — K obilni udeležbi vabi odbor.
V	Zg. Dupljah se odda tobačna trafika. Vojni invalidi in vdove, ki razpolagajo s primernim lokalom in potrebnim kapitalom, naj se javijo takoj pri Krajevnem odboru v Tržiču, ; kjer dobijo potrebne informacije.
Iz Konjic. Krajevni odbor poživlja zadnji- ! krat vse zamudnike, k plačilu članarine in na- | ročnine za Vojnega invalida, katera je tako ma- j lenkostna, da jo lahko vsak vsaj za četrt leta nrm-ej plača. Kdor tega ne bo izpolnil do 20. maja se mu bo list ustavil, ter tudi ne bo v smislu društvenih pravil čl. 6 in 7 več naš član.
Na podltgi sklepa odborove seje dne 6. t. m. se bo vsakogar, kateri ne poravna članarine izključilo. Dotični nimajo potem več pravice do kakšnih informacij in posredovanja od našega odbora.	Odbor.
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov
v Marenbergu izreka tem potom najlepšo zahvalo vsem ki so darovali bogate dobitke za prireditev plesnega venčka v Vuzenici dne 2. II. 1930.
Zavarujte se pri Ljudski samopomoči za slučaj smrti. Prijave sprejema Stanko Lome tajnik Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani.
Ostala poročila o Krajevnih občnih zborih so morala zaenkrat še izostati. Priobčimo jih prihodnjič.
Ukinitev uradovanja ob nedeljah in praznikih. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru sporoča vsem svojim članom in članicam ter drugi javnosti, da so uradne ure od L aprila t. 1. naprej do preklica vsaki ponedeljek, sredo in soboto od 9,—11.0 ure v pisarni na Rotovškem trgu 1 pritličje, v poslopju mestnega magistrata.
V	slučaju nujnosti izven zgoraj navedenih uradnih ur, se lahko člani zglasijo pri tajniku gosp. Martinru Pravdiču na Slomškovem trgu
Naše gibanie.
Velikonočne podpore.
Dobili smo nakazilo podpor za Veliko noč od Ministra socijalne politike in narodn. zdravja. — Vsak Krajevni odbor ima na razpolago kot običajno po 370 Din, ki naj jih razdeli najrevnejšim članom ali članicam. Izkaze in pobotnice je treba poslati čimpreje, najkasneje pa do 15. maja t. 1. Po tem roku bo Oblastni odbor, ako ne bo izkazov, sam poljubno razdelil ostale podpore. Krajevni odbori naj izplačajo kar iz svojih blagajn in zneski bodo povrnjeni ali pa zaračunani pri Oblastnem odboru.
Obračun poprejšnjih božičnih podpor je že narejen in bodo nakazila še ta teden izvršena. Zamudilo je zopet to, ker mnogi Krajevni odbori niso ničesar predlagali in je moral ostalo razdelitev izvršiti Oblastni odbor. Ako bi se to ne zgodilo, bi zopet velikonočnih ne dobili.
Ptuj: Tukajšnji K. O. je na svoji I. izredni seji dne 27. marca t. 1. sklenil, da se priredi letošnji invalidski ali Jurjev dan v Ptuju, dne 23. aprila, ko bo v Ptuju Jurjev sejem in je v mestu največ zbranega ljudstva. Želeti bi bilo, da bi se ta dan invalidi in vojne vdove v čim večjem številu nahajali v Ptuju.
V zvezi z tem invalidskim, ali cvetličnim dnem priredi dram. odsek tuk. K. O., dne 22. aprila t. 1. ob 20. (8.) uri zvečer v mestnem gledališču igro »Moč uniforme«, kar naj članstvo blagovoli vzeti na znanje in se igre v čim večjem številu udeležiti.
Pripomba: Ako se izkaže potreba, bo ta igra ponovljena in sicer v nedeljo 27. t. m. ob
št. 14.
# V Šmarjeti št. 3 pri Celju se namerava i ustanoviti nova trafika, katere letni čisti donos bo predvidoma znašal 600 Dinarjev. Tovariši ki se za to trafiko zanimajo, naj spo-roče to krajevnemu odboru U. V. I. v Celju.
Zdravstvo.
Boj proti hripi.
Od časa do časa nas obišče ta neprijazna bolezen. Kako se je treba bojevati proti nji? O tem pišeta Jos. Bruck in F. Arnheim. Pravita: Hripa je nalezljiva bolezen. infekcija se izvrši na ta način, da se nosilci bolezni s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem razširijo v obliki prav majhnih kapljic. Bolezenska slika se pojavi v različnih oblikah. Vnetje dihalnih organov, od lahkega katara do najtežjega vnetja pljuč in rebrne mrene, srčna slabost, obolelosti prebavnih organov ali živčnega sistema ali ledvic, itd., vse to more stopiti pri bolezni v ospredje.
Ker morejo tudi navidezno lahki slučaji, ki jiii imamo navadno samo za prehlajenje, večkrat že v par dneh postati težki, včasih trdi mrki, moramo biti tudi pri njih kar moč pazljivi. Pri opetovano opazovanih večjih ali manjših epidemijah hripe se je treba ravnati po sledečih pravilih previdnosti:
1.	Tudi pri navidezno lahkem prehlajenju pojdi takoj v posteljo in meri temperaturo.
2.	Skrb za temeljito prepotenje, s tem, da piješ vroč bezgov ali lipov čaj; par tablet aspirina piramidona, kuralgona itd. so pri tem dragocena pomožna sredstva.
3.	Ce nastopi vročina in mrzlica, vprašaj takoj zdravnika za svet; kajti le on more nastajajoče komplikacije ugotoviti in odrediti smotrene odredbe.
4.	Ne pojdi prekmalu iz postelje! Posebno lahko se
zgodi, da se bolezen povrne ter da se pojavijo še stranske bolezni.
5,	Ker prihajajo povzročitelji hripe v prvi vrsti skoz usta, je treba skrbeti za njih temeljito desinfekcijo. Boljše kot navadno grgranje, ki je zlasti za otroke nerodno, so tabele formaminta. Čiščenje z grgralno vodo je bolj površno in zato nepopolno, formamintna slina pa prodre v najmanjše gube in gubice ter poskrbi za temeljito desinfekcijo ust in grla.
6.	Naredi vse, kar je mogoče, da se varuješ pred infekcijo! Pazi zlasti na sledeče;
a)	Varuj se prav posebno tam, kjer je nevarnost infekcije največja! Torej v gledališču, kinu, v cerkvi, tovarni, uradu, bolniški sobi, v vseh vrstah železnic in omnibusov itd.
b)	Umij si roke kolikor mogoče pogosto, brezpogojno pa pred obedom, in vselej takrat, ko bi si jih mogel umazati! Nikdar se z rokami ne dotakni ust, razven če .e to neobhodno potrebno!
c)	Ne jej v sobi, v kateri se nahajajo na hripi oboleli!
Ce boš upošteval vse to, kar smo ti tukaj nasvetoval!. se boš možnosti obolenja na hripi v veliki meri izognil, oziroma, če te je bolezen že napadla, jo boš mogel veliko prej odpraviti in zmanjšati njeno nevarnost.
Motenja spanja.
Dr. O. Müller piše: Pomen spanja za zdravje ter za telesno in duševno delazmožnost obstoji v njegovi od-počilni vrednosti. Pomanjkanje spanja rodi trajno utrujenost, ki se javlja v obliki nervozne slabosti (razdražljivost. slabši spomin itd.). Normalna krivulja o poteku globine spanja kaže hiter dvig v prvih dveh urah, gre potem navzdol in se proti jutru zopet dvigne, a ne dosti. To normalno krivuljo pa bistveno spremeni nervozna razdraženost; večkrat je spanje ravno v prvih ponočnih urah, ki kažejo normalno največjo globino, samo površno in pogosto prekinjeno. Po nekaterih ljudeh je to motenje podedovano, pri drugih je pa šele pridobljeno: tako naprimer pri tistih, ki do poznih večernih ur naporno ali nemirno delajo in ki med čas dela in spanja ne vrinejo zadosti dolgega odmora prijetnega in udobnega uživanja. Umetno si včasih to motenje nočnega spanja nakopljemo s tem, da pijemo zvečer kavo ali čaj. Marsikomu to nič ne škoduje, večini pa jemlje kava ali čaj mir pravega spanja, nekaterim tudi že popoldansko pitje teh pijač. Maksimum spalne globine se v takih slučajih pomakne proti jutranjim uram, lahko nam ostane ostanek utrujenosti. Večerna priprava na nočno spanje naj obstoji v miru, v zastoju dela. Odpri okna; če ne v spalni sobi, pa vsaj v sosedni! Ogibaj se vsega vznemirljivega!
Bolezen božjast ozdravljiva? Nemški listi Poro" čaio, da se je ruski zdravnici Stavkovskaji, profesorici medicine na moskovski univerzi, posrečilo najti sredstvo zoper božjast. Že nemški zdravniki so ugotovili, da je božjast možganska bolezen. Ruska zdravnica je na tem spoznanju delala poskuse pri bolnih psih na ta način, da jim je vbrizgnila izvleček iz možganov zdravili psov. Uspeh je bil presenetljiv. Bolezen je polagoma popolnoma prenehala. Po teh uspehih je zdravnica skušala dobiti tudi sredstvo zoper božjast pri ljudeh. Po večili poskusih se ji ie tudi to posrečilo. Božjastnemu človeku je vbrizgavala skozi par mesecev vsak dan določeno količino izvlečka iz možganov domačega zajca in uspehi so bili kmalu vidni. Bolezen je pojenjala, bolnik pa je dobil boljši tek in postajal veselejši. Ge se bo ta način zdravljenja božjasti, ki velja kot neozdravljiva bolezen, trajno obnesel, potem bo gospa Stavkovskaja prišteta med prve dobrotnice človeštva.
Smešnice.
Saj se ne mudi tako.
Zdravnik: »Ce pridejo Vaši ženi težave, držite ji salmiakovec pod nos; čim dlje držite, tem hitreje pr.de k
zavesti.«	,.
Mož: »O, za to se tako zelo ne mudi.«
Judovo veselje.
Na dunajskem Ringu je vprašal Jud nekega gospoda,
k°llk°Tf gospod pa, ki je bil slučajno srdit sovražnik Judov, sc je obrnil in pripeljal Judu krepko zaušnico, rekoč: »tna.«
Jud: »Hvala Bogu, da ga nisem vprašal pred eno
uro!«
Upravičen strah.
Mati (mali Eli, ki se boji lajajočega psička): »Saj ti psiček ne bo ničesar naredil, Eika, ne boj se ga! Le poglej ga, kako maha z repkom.«
Eika: »Toda jaz se bojim drugega konca, mama.-
LEVANTE
mednarodna šoediciiska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 30
se priporoča teni. invalidom, obrtnikom I" tr‘ govcem, ki dobivalo kako blago iz inozemstva, za posredovanja, špedicijo, zacarinlenle l.t. d.
Izvršuje naročila hitro, tožno In poceni.
Izđ"ja Udruženje roinlh lavalkiov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. -Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.