Zmaga Narodne Osvobodilne Fronte
Directo» y Administrador
LUDOVICO FURLAN ★
calle Coronel Ramón Lista 5158 U. T. 50-5502
Naročnina: Eno leto ? 5.—; % leta § 3.— Posamezna štev. § 0.15
JU S TI C S
PEIIIODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO
TARIFA REDUCIDA
Registro de la Propiedad Intelectual N<? 190.979
No. — Štev. 5.
Buenos Aires,
Afirma el mariscal Tito que Yugoslavia aunen tuvo eleeeioiies tan liberales
BELGRADO. — El mariscal Tito declaró a los corresponsales que "nunca, en la historia de Yugoslavia, hubo elecciones efectuadas con tal orden, paz y dignidad". En la primera conferencia celebrada después de los comicios en la antigua residencia real de las afueras de esta capital, expresó que "todo el mundo estaba en libertad de votar o de abstenerse. La mejor prueba de ello es que las urnas sin lista de la oposición atrajeron un número considerable de votos en algunos lugares de Servia, Croacia Y Vojvodina.
"Sólo pequeños grupos de chet-niks y ustachis trataron de provocar el terror en vísperas de la elección, al atacar a algunas aldeas remotas y dar muerte a varios partidarios del frente popular. Se han registrado 6.500.000 votos en favor del frente, mientras aue las urnas sin lista contenían 700.000 votos. Ninguna de estas cifras es todavía definitiva".
Al resumir las conclusiones de las elecciones, el mariscal Tito dijo que los resultados demostraban:
1 ■—Que los pueblos yugoslavos han resuelto mantener y reforzar lo realizado desde la cjuerra.
2"—Que los pueblos tienen confianza en las autoridades y no se volvieron hacia la oposición ni aun frente a las dificultades económicas.
3'—Que el programa del Frente Nacional ha sido adoptado por la mayoría.
4°—Que el pueblo rechaza la idea de retornar al antiguo estado de cosas, es decir, la monarquía.
Agregó que si cesaran las actividades ilegales y destructivas en Yugoslavia, ahora que han pasado las elecciones, sería posible contar con una libertad personal mucho mayor. También dijo que las elec-
ciones constituían una importante contribución hacia la paz en Europa y en los Balcanes.
Anunció finalmente que no se aplicarían nuevas medidas económicas; pero que las ya adoptadas serían aplicadas en forma más enérgica, y terminó diciendo que confiaba en poder reforzar las relaciones de Yugoslavia con todos los países aliados.
20 de Noviembre de 1945
AÑO — LETO 1.
Državni grb Nove Jugoslavije
Los primeras resultados «le • Bas elecciones
BELGRADO. — Paulatinamente se van conociendo los resultados de las elecciones realizadas en Yu-goeslavia, y el mayor éxito obtenido hasta ahora por el gobierno ha sido en Macedonia.
En Belgrado yotó el 91 por ciento del electorado, y de éste, el 81,53 por ciento lo hizo en favor de los candidatos del Frente Nacional a la Asamblea Federal, obteniendo la oposición 18,47 por cierto. En Zagreb la proporción es de 88,02 por ciento para el Frente Nacional y 11,98 en contra. La proporción de los votos para el consejo de nacionalidades es, en Belgrado, 83,2 por ciento para el Frente Nacional y 17,8 en contra, v en Zagreb, 83,24 por ciento y 11-76, respectivamente.
En Sarajevo, capital de Bosnia Herzegovina, la proporción de votos para la Asamblea Federal es de 96-1 por ciento en favor del Frente Nacional y 3,9 por ciento en contra. Para el consejo de nacionalidades, 95,7 en favor del Frente Nacional y 4,3 en contra.
Todavía no se han anunciado los resultados de Podgoriza (capital de Montenegro), Skoplje (capital de Macedonia) y Ljubljana (capital de Eslovenia).
La verdad triunfa
Cuando la libertad se establece cual patrimonio irrevocable de loa pueblos, éstos saben hacer uso de esa libertad, utilizándola exclusivamente para la creación de las disposiciones y preceptos que garantizan su bienestar.
En las recientes elecciones celebradas en Yugoeslavia los pueblos de esa nación han ofrecido un espectáculo de alto civismo y dado, a su vez, evidentes muestras de estar gozando de aquella libertad que durante siglos anhelaron y pregonaron en todo tiempo y lugar.
F.ecién después de grandes luchas y enormes sacrificios, por fin la palabra ha sido cedida a esos pueblos y esos pueblos han expresado libro-mente su pensamiento y establecido, de una vez por todas, su posición ante el mundo y ante la historia.
Para ello, sabido es que tuvieron toda la libertad necesaria, y tal como lo declara el mismo Mariscal TITO: "nunca en la historia de Yugoeslavia hubo elecciones realizadas en tal orden, paz y dignidad", lo que podemos considerar como ratificación de ese ejemplo cívico ofrecido por los pueblos de Yugoeslavia en las elecciones de referencia.
El resultado de la histórica jornada del 11 de noviembre del año en curso, cuyos protagonistas fueron los pueblos de Yugoeslavia, es obvio y de dominio general, y, a pesar de los esfuerzos de las bandas opositoras», reaccionarias, todo ha sido llevado a felfz término y el auténtico sentimiento popular se reflejó en !as cifras que arrojaron los escrutinios. Así, los pueblos de Yugoeslavia han entregado la dirección de los destinos de la nación a aquellos quienes han asumido su defensa durante la guerra ,a aquellos que han luchado para la libertad y reivindicación de la masa popular yugoeslava y a aquellos que han liberada a esa tierra de la bota humillante del nazi-fascismo.
Además de todo ello, y conforme a las palabras del propio Mariscal TITO, el resultado de las elecciones demustran que: "a) los pueblos yugoeslavos han resuelto mantener y reforzar lo realizado desde la guerra; b) los pueblos tienen confianza en las autoridades establecidas de antemano por su propia voluntad; c) el programa de los Frentes Nacionales ha sido votado por la mayoría; d) el pueblo rechaza la idea de retornar al antiguo estado de cosas, es decir, la monarquía".
En base a ello, libremente podemos afirmar que los pueblos de Yugoeslavia, con las elecciones, no han hecho otra cosa que ratificar en la paz lo que han hecho en la guerra, lo que a su vez, demuestra la certeza con que han tomado las decisiones de semejante trascendencia en los momentos más críticos de la historia yugoeslava.
En relación a lo precedente esperamos que, establecido sobre nuevas y flamantes bases constructivas, Yugoeslavia, iniciará para todos sus hijos una nueva era, la de reconstrucción, de rehabilitación económica, la que ha de condensar e involucrar los tres principios más altos de la humanidad culta y progresista, los principios que establecen y garantizan sin distinción alguna, la libertad, igualdad y fraternidad.
Jugoslovanska kolonija v filíenos Aires-u too proslavila ustanovitev AVIVOJ-a z, velikim javnim shodom.
V zvezi s proslavo našega velikega narodnega praznika 29 November, ko je bil ustanovljen v Bihaču ¡AVNOJ, se je v Buenos Airesu organiziral poseben meddruštveni odbor kateri organizira shod za 2 decembra pod pokroviteljstvom odpravnika poslov jug. poslaništva g. dr. V. Kjuder.na tem shodu bodo govorili predstavniki naše kolonije in tukajšnji češki ambasador gosp. Fr. Kaderabek in eden predstavnik Vse-slovanskega odbora.
Pomilošeemje
«xasojenili «elnihov odklonjeno
Belgrad, 13. avgusta. — Pred-sedništvo 'ovizorične narodne skupštine je na svoji današnji seji odklonijo peticijo za pomiloščenje smrti;,' kazni, ki so jo predložili nekateri člani organizacije Draže1 Mihajloviča, ki so bili po vojaškem sodišču obsojeni na smrt. Osebe, sedem po številu, ki so radi izdajstva bile obsojene na smrt, so Lukacevič, Keserovič, Schwarts, Gasparevič, Monir Petrovič, Jovan Grkovič in Vojin Vojinovič.
Opomba: Smrtna kazen je bila izvršena 20. avgusta.)
se ga naglaša v odgovoru avstrijske Narodne stranke, je gesl<i nemškega imperializma in panger-manizma. Z njim hočejo legalizirati prisiljeno ponemčenje koroških Slovencev in jim odkloniti pravico do samoodločbe.
Antifašistični Kongres v Trstu
Koroški Slovenci
Ljvbljana. — Zastopniki koroških Slovencev so pozvali voditelje Socialno demokratske, Komunistične in Avstrijske narodne stranke na Koroškem, da ustanovijo združeno antifašistično fronto za borbo proti ostankom fašizma. Sprejeli so odgovor od vodstva avstrijske Narodne republikanske stranke, v katerem se priznava pravica Slovencev za sodelovanje pri administraciji svoje pokrajine, obe-, nem se pa odklanja njihova zahteva, da se slovenski del Koroške prikliuči k Jugoslaviji.
Pokrajinsko vodstvo avstrijske Narodne stranke smatra, da bodo zavezniki na mirovni konferenci pripoznali one avstrijske meje, ki so obstajale leta 1937, v smisiu zaključkov glede Avstrije na krimski konferenci. V svojem odgovoru pravi vodstvo avstrijske Narodne stranke, da bo podpiralo vse narodne, gospodarske in politične zahteve koroških Slovencev v okvi-riu nerazdeliene Koroške v svobodni. neodvisni demokratični Avstriji.
Poznani koroški Slovenec dr. Julij Fellaher je pisal avstrijski Narodni stranki, v katerem je rekel: "Avstrijska stranka se je izognila odgovora na poviz koroških Slovencev, akoje pripravljena sodelovati v enotni fronti vseh strank za iztreblienje in uničenje fašizma na Koroškem. Niti ni omenila na-cijskih "ločinov na Koroškem ali paprizadevanje koroških Slovencev proti fašizmu. V nesoglasju z Atlantskim čarterjem, v katerem zagotavljajo zavezniki vsem narodom pravico do samoodločbe, avstrijska Narodna stranka ne priznava te pravice koroškim Slovencem, toda obenem zatheva ločitev Koroške od nemškega rajha. To je pogled fašističnega imperializma. Koorški Slovenci so bili edini narod v Nemčiji, ki so ustanovili in več let podpirali oborožene odrede za ugonobitev fašizma in njegovega orožja ter so tako javno poka» zali svojo voljo, da hočejo biti sami svoji gospodarji. Geslo o ne-razdeljivi in svobodni Koroški, ki
PEKARNA in SLASČIČARNA P. Benčič
Razvažanje na dom •
Avenida J. Bautista Albetdi 356 U. T. 43-0860
AVXO.I je postal Nar. Skupščina
Belgrad. — Na sinočni seji AVNOJa je bila sprejeta peticija Centralnega narodnega odbo r a Vojvodine, da se priključi avtonomna Vojvodina v federalno Srbijo. Zatem je bil sprejet predlog predsednika drja. Ivana Ribarja, da se AVNOJ zanaprej imenuje PROVIZORICNA NAR O D N A SKUPŠČINA demokratične federativne Jugoslavije.
Skupščina ne priaiatia-va P e i s* o v e oblasti
Belgrad. — Na sinočnem zasedanju Provizorične Narodne Skupščine je podpredsednik vlade Edvard Kardelj v imenu vlade podal sledečo izjavo:
"Glede izjave kralja Petra, ki jo je podal po radiju iz Londona 8. tega meseca (avgust) in s katero je odpoklical kraljevske regen-gente, je vlada demokratične federativne Jugoslavije na svoji današnji seji sklenila sledeče: Na podlagi pogodbe med tedanjim predsednikom narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije maršalom Titom in premier jem kraljeve vlade drjem. Ivanom šubašičem, ki je bila sklenjena v Belgradu 1. novembra 1944 in ko so jo celotno odobrile vse velesile — USSR, Združene države Amerike in Veli-lika Britanija, kakor tudi kralj Peter sam, je kralj prenesel kraljevsko oblast na kraljevske regente z dekretom štev. 54 od dne 29. jnuarja 1945 in izdanim v Londonu."
Ko je Kardelj prečital omenjeni dekret v celoti, ie nadaljeval: "Na podlagi tega akta, ki ga je podpisal kralj Peter tudi premier in vsi ministri tedanje kraljeve vlade, sta Narodni osvobodilni komite in kraljeve vlada na skupni konferenci v Belgradu 26. februarja 1945 predlagala sledeče osebe v regentski svet: dr. Srdjan Budi-savljevič, dr. Anton Mandič in Dušan Srnec.
Kralj Peter je sprejel omenjeni predlog in podpisal dekret glede nominacije regentov pod zaupnim aktom štev. dne 2. marca 1945. Takoj zatem so regenti podali svoje prisege in formalno prevzeli dolžnosti v upravljanju kraljevske oblasti.
Na podlagi vsega tega ostanejo kraljevski regenti edini izvrševalci in upravitelji kraljevske oblasti, dokler ustavna skupščina ne napravi definitivnega zaključka glede bodoče oblike vlade in do tedaj ne more kralj Peter ustavno in nravomočno vršiti državno in kraljevsko oblast, -izvzemši imenovati nove regente, kot predvideno v pogodbi z dne 1. novembra 1944, v slučaju smrti ali odstopa že imenovanih regentov."
Po prečitanju te izjave je skupščina nadaljevala s svoiim delom.
(SANS).
Trst, 12. avgusta. — V Trstu se je pričel včeraj kongres antifašisti-čne siovensko-italijanske lige. Udeležilo se ge ja 1500 delegatov iz vseh delov Slovenskega Primorja, Trsta, Istre in Reke. Dvorana je o-krašena s slovenskimi, hrvaškimi, italijanskimi in zavezniškimi zastavami; ter z zastavama mesta Trsta in Reke. Kongresa so se udeležili tudi nekateri zavezniški oficirji in žurnalisti. Med otvoritveno svečanostjo so dospele zavezniške vojačke oblasti. Pozdravil jih je Josip Sestan, ki je izrazil upanje, da bi zavezniki pravilno pojmovali delo kongresa.
V svojem govoru je tajnik pokrajinskega narodnega osvobodilnega odbora za Slovensko Primo-rje Boris Kraigher poudaril, da je narod Julijske Benečije s svojim aktivnim sodelovanjem v krvavi borbi pokazal svojo pripravljenost za vse žrtve in pripravljenost premagati vse razlike med slovenskim in italijanskim narodom. Boris Kraigher je rekel:
Naš narod je sledil vzgledu jugoslovanskih narodov in demokratičnih sil severne Italije in je formiral Garibaldijivi brigadi deveta in enjstega korpusa. Ta kongres ie izraz izrednega mednarodnega položaja prebivalstva Julijske Bene-nečije. Še ni bilo zaključeno, če bomo spadali pod Italijo ali pod Jugoslavijo. Reakcija bi nas rada razdružila s pomočjo demarkacij-ske črte. To stališče nas je primo-ralo ojačiti svoje politične organizacije. Naš namen je politično in organizacijsko zedinjenje antifaši-stičnih pokretov. Ljudstvo Julijske Benečije želi in zahteva pravico, da samo odloča o svoji usodi. Vsled tega ne bo dopustilo, da bi ga kdo prevaral. Naše geslo je: Prošlosti ne maramo, niti ne maramo, da bi drugi narodi zlivali svoje zlo nad nami. Prošlost je prinesla fašizem, vsled tega obnovitev prošlosti ustvarja nevarnost fašizma, želimo, da se upošteva Atlantski čarter. Reakcionarji, ki skušajo razrušiti naše edinstvo in ki obtožujejo antifašistično ligo, da vodi propagando za panslavi-zem, — hočejo zavesti narod, da bi se ne zavedal dejstva, da se liga bori za tako demokracijo, kot jo danes že pozna večina slovenskih držav, zlasti še USSR in Jugoslavija, ter da je želja italijanskega ljudstva tudi iti naprej in ne nazaj.
Strogo protestiramo proti reakciji, ki skuša dvigati gesla za re-stavriranje državnega aparata, ki je bil zgrajen s pomočjo sile, za vlado mani šine nad večino, za sistem prefektur, kjer bi narod imel
le svetovalno pravico, mesto svoje lastne narodne oblasti."
Kraigher je nato govoril o poskusih reakcije, da se odstranijo one strake, ki hočejo ustanoviti politično koalicijo, v kateri zahtevajo one stranke, ki ne uživajo za-slombe pri narodnih množicah, isto število zastopnikov v odborih, kot bi jih imela liga. Rekel je: sledeč: Nerazdružljivost mest Julijske Benečije od svojega zaledja: neodnehna borba proti ostankom fašizma; borba za ohranitev in povečanje pridobitev osvobodil n e vojne; kampanja za razkrinkanje črnotržcev in onih, ki se okoriščajo in bogatijo na račun povojne revščine; akcija naših organizacij za povečanje slovensko - italijansko bratstvo, ki ie predpogoj za dosego uspeha naše borbe za demokratično oblast; problem o odnoša-ih antifašistov napram zavezniški vojaški oblasti, s katero je treba kooperirati. Ta kooperacija je mogoča le tedaj, če se spoštuje volja naroda, če se pripozna narodna oblast, katero je zerradil narod sam v svoii osvobodilni voini.
Seveda bi bilo nemogoče obdržati narodno oblast, če se ponovno upelje stari red. ki ie obstajala do let« 1943. šele leta 1945 se je posrečilo našemu narodu ovreči ne samo sovražnikovo oblast v Julijski Benečiii, ne samu tujčevo oblast. temveč vso fašistično oblast".
Kraigher ie tudi poudaril, da je licra pripravljena sprejeti tudi za-«tonnike drugih strank, ne na podla^ enakopravnosti, ampak na podlagi prave moči vsake stranke, moči. ki jo uživajo med narodom. Dosedaj so te stranke pobijale program slovansko - italijanske Ii-in so vodila pronaerando proti niih prav no Goebbelsovem načinu. To ie delal posebno katoliški tisk pod vodstvom škofa Santina in Marerottiia, ki sta po kraštikh trrabnib iskala, da naideta — sku-nai z drugo svetovno reakcijo — trupla Žandarjev. ki morda niso bili fašisti, temveč samo fašistični blanci in ne kaki narodni heroji, ki bi mdli v borbi za skupno stvar. Ta tisk sedaj podpira vse sovražnikove kolaboratorje v Jugoslaviji — četnike. ustaše in belo prardo — ki se sedaj prosto kretaio po Trstu in se počutijo na varnem, odkar ni več ljudskega sodišča. Nas pa obtožujeio. da nismo demokratični. Toda če bi oni imeli našo oblast, bi takoi pokazali svojo proti - demokratičnost in proti-narodnost, Aktivna antifašistična hera je glavna garancija narodu, da se bo mogel upirati novemu sovražniku in uspešno razdreti vse reakcionarne načrte.
(SANS).
P i v a r n a	Kroglišče in Keglišče
D JU HO KOV A t
SVEŽE PIVO
WARNES 2113
LA PATERNAL
PRAVICA
Stran 3
DR. METOD MIKU Ž:
DOLOMITI
Ob priliki prvega kongresa Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je vršila v Ljubljani 14., 15., 16. in 17. julija 1945, je verski referent dr.
Metod Mikuž, slovenski duhovnik, ki se je boril štiri leta med par-
partizani, spisal naslednjo spominsko črtico. Objavljena je bila v
"Slovenskem poročevalcu" dne 15. julija 1945.
(S AN S).
Če bi profesor ali učitelj vprašal starega partizana pri izpitu, kje in kaj so Dolomiti, bi mu ta prav gotovo ne odgovoril povoljno. Ne bi začel s tem, da je ta gorska tvorba iz tega ali onega časa, in podzavestno pokazal samo v smeri proti Dobirovi in Sv. Katarini.
Da, to in tam so naši partizanski Dolomiti. Del slovenske zemlje, na katero si ni upal stopiti okupator kljub svoji ogromni premoči polnih šest mesecev z majhno dvakratno izjemo nekaj dni o božiču 1942 in o pustu 1943. In meje tega našega dolomitskega kraljstva? Danes jih lahko-povem in vem, da se bodo ljudje čudili. Danes, ob velikem prazniku Osvobodilne fronte, katere zmagovito vodstvo in veliki človečanski program je prav s svobodnimi Dolomiti v najtesnejši zvezi.
Severno mejo je namesto nas stražila Hitlerjeva Nemčija. Zagra-dila jo je tri metre na globoko in dva na visoko z bodečo žico in skrbno zaminirala. A prav pod temi minami je zletel v zrak marsikateri vlak in se zrušil marsikateri bunker. Za j uriš pa so bile najbolj prikladne francoske ročne granate, katere so hitlerjevci obešali na mejo, jih med seboj povezali in mislili, da nam tako pripravljajo gotovo smrt, če bi poskusili prelezti žico. Žico so partizani neštetokrat prelezli, a smrti ie ni bilo. Imeli pa smo od te "meje" ali kakor smo jo imenovali od "dra-ta" dvojno korist: bili smo varni pred Italijani, kajiti njihovi zavezniki jim niso nikdar pustili, da'bi prišli čez njihovo ozemlje nam za hrbet, pa tudi pred Nemci,, ki si preko visoke in zaminirane meje niso ne upali ne smeli. Druga, prav tako velika korist pa je bila ta, da so bile prav vse te mine in granate naše najboljše skladišče. Med našimi minerji in strokovnjaki v pobiranju min se je iz noči v noč vrila neizprosna in skrajno zagrizena borba. Hitlerjevci so polagali mine, a naši so jih pobirali sproti in pred nosom, na žici pa puščali listke: zahvaljujemo se vašemu firerju za točno dostavljanje vojnega materiala. Poleg tega je r¿a Osredku, za dober lučaj kamna od žice v polnem miru še$t mesecev razvijal svoje vojaške in politične našrte takratni slovenski glavni štab.
Vzhodna meja je bila dvojna. V širšem pomenu, to so partizani redno kontrolirali vsako noč, je segala do ljubljanskega bloka, v ožjem pomenu, to se pravi, kamor se ni upala stopiti okupatorjeva ali izda-jalčeva noga niti podnevi, pa je tekla tik ob cesti Šmartno — Dobrova, nad dobrovskim župniščem čez Šujico in odtod po cesti Stranska vas — kota 385, preko katere se je končala ob "meji". Južno mejo je z malimi izjemami tvorila v ožjem smislu cesta Radna - Brezovica - Log -Drenov grič in odtod nedoločeno nekam nad Staro Vrhniko, v širšem pomenu pa vse do Ljubljanice. Sporna v ožjem smislu je bila le zapad-na meja in to zato, ker okupatorju nikakor ni bilo moči dopovedati, naj opusti postojanko v Polhovem gradcu. Zato je v sloviti Prošci pokalo in so leteli v zrak kamioni vsako soboto, ko je okupator vozil hrano in municijo v Polhov gradeč.
Od krajev na tem malem, a povsem svobodnem ozemlju bodo v zgodovini slovenskega naroda za vselej zapisani: Babna gora, sedež Izvršnega odbora Osvobodilna fronte, Ključ (kota 623), vhod v slovenske Termopile, Osredek, sedež glavnega štaba, vzhodno pobočje Toškega čela, sedež Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, in nazadnje žerovnikov graben z na pol podrto hišo pri Gavgarju, zbirališče nas vseh v veselih in žalostnih dneh.
V	tem majhnem delu slovenske zemlje so bili ustvarjeni in uresničeni najlepši našrti, globoko doživete in doumljene temeljne točke Osvobodilne fronte in nepriklicno dosežena trdnost in enotnost političnih gledanj. Na zemlji, obdani vsepovsod od okupatorja in domačih izdajalcev, je današnje vodstvo slovenskega naroda, opirajoče se na poštenost slovenskih ljudskih množic in na udarno nepremagljivo moč slovenskih partizanov, izpričalo in dokazalo pred vsem svetom, da je vsak narod in njegovo postavno vodstvo nekaj neuničljivega, pa naj je številčna in oborožitvena moč njegovega sovražnika še tako velika.
Težko danes človek verjame, da se je vse silno, nadčloveško delo teh ljudi vršilo dobre pol ure od močne okupatorske in belogardistične postojanke na Dobravi, uro daleč od Ljubljane, slabo uro daleč od Polhovega gradea, Korena in v senci nemškega raj ha in to ob času, ko so se pod fašistično težo šele začeli prebujati veliki zasužnjeni evropski narodi, če bi človek verjel v čudeže, ali če bi bil tako površen, da bi se mu ne zdelo vredno vse to natančneje premisliti, bi nazadnje prav gotovo dejal, res je, čudež je vse to. Pa ni bil. Zmogli pa so kaj takega izključno samo ljudje s trdno in nepremagljivo vero v zdravo poštenost slovenskega naroda, z vero in prepričanjem, da je bolj za svobodo lastnega naroda sveta in neodližljiva dolžnost in ljudje velike ljubezni do naroda, ki je bil izročen na milost in nemilost okupatorju in domačim izdajalcem.
V	Dolomitih, v najtežjih dneh domovinske vojne in vse zasužnjene
Evrope, je pisal Krištof (Edvard Kardelj, veliki Titov soustvarjalec nove Jugoslavije, svoje najlepše stvari, še danes je človeku, ki pozna vzroke in zgodovino vseh teh sestavkov in brošur, toplo pri srcu, ko se spomni velike in neodjenljive človečanske ljubezni tega človeka. Vedno se smehljajoč, poln vere, zdravega optimizma in velike ljubezni do sočloveka, je bil naše predragoceno sonce, ki je znalo in moglo pregnati vsako meglo in še tako težak oblak. V žerovnikovem grabnu ali pri Kelnaču pod Hruševim je tedanji politkomisar glavnega štaba Peter (Boris Kidrič) sproti, a trdno in nepreklično izdeloval politično-vojaške načrte, krepil in z železno voljo in nepopustljivostjo ustvarjal okupatorju najobčutnejšo pest: prve slovenske brigade.
In če bi našteval dalje, bi ne bilo ne prostora ne časa. Bili so vse to tako veliki dnevi in noči, da bi vsak od teh zaslužil polno pozornost. In v tev so živeli veliki in dobri ljudje. Roka je znatno prešibka, da bi jih dovolj močno in jasno prikazala ljudem, pa človek nazadnje tudi ne ve, kje bi začel. Ali pri teh ljudeh, kot politikih in državnikih, ali samo kot pri ljudeh. Vem, ne bo jim všeč, vem pa tudi, da mi bodo kot znancu odpustili.
Obiskal sem sedež Izvršnega odbora na Babni gori. Sonce je zahajalo in okupatorjevi hlapci na Korenu so že hiteli prižigat luči okrog postojanke, da je izgledala tot pravljični in začarani grad. Dobil sem vse doma, kar je bila sreča. Saša (Josip Vidmar) je ležal obvezan in godrnjal nad Cedrikom (dr. Obračunčem), ker mu je spulil, ne vem ali preveč ali premalo zob, a zraven na šahovski deski neusmiljeno mrc-varil Jako (generallajtnant Jaka Avšič) in se pazil na vsako besedo, ki smo jo ¿¿pregovorili. Pavle (minister Edvard Kocbeg) je sključen ob mizi kot veliki idealist spravljal na papir še vedno svojo največjo že-, ljo: pridobiti in prikleniti k borbi duhovnike in verne ljudi. Ña skeptično mnenje, da se mu bo drugo pač posrečilo, prvo pa ne, ni imel časa odgovarjati, Spet se je gključil in pisal in črtal naprej. Gašper (minister Tone Fajfar) je mirno, kot da ni nikogar ne v sobi ne na svetu, nekaj pisal, Drejče (sekretar Lubej) je Andreju (dr. Rusu razlagal o najnovejšem razvoju ruske ofenzive. Vse je bilo nekam živahno, precej podobno panju. Tako po majhnosti hiše kot po delu. In skoro bi prezrl Miho B. (podpredsednik dr. Brecelj), ki si je že v mraku pred ogledalom drezal z zobotrebcem z zobe. Razložili in poučili so me, da si plombira zob. Ker je bil takrat nekak zdravstveni referat za nas vse, se je z solznimi očmi sicer, vendar pa le obrnil in se uslužno ponudil, da jih plombira tudi meni. S taktom sicer, a odločno sem odklonil.
Polagoma so dokončavali. Jaka je bila seveda matiran, Saša se je smejal, Gašper se je zagledal skozi okno, Drejče je z^ibal karte in zapiske in samo še Pavle je hitel spreobračati. Razgovarjali smo se in govor je tekel gladko in neprisiljeno kot med ljudmi, ki jim je že zdavnaj jasno marsikaj, ki so ene misli, ene poštenosti in ene ljubezni. In nazadnje, bog ve kdaj, so celo zapeli. Začarani grad na Korenu se je svetil in nad Ljubljano je bilo svetlo kot da bi gorela. Bila je res v peklu in v vicah.
Obisk pri Luki (minister Leskoček) je bil redno krajši. Veliko sva se pomenila in misli tega stvarnega človeka so bile jasne, odločne in koristne. Luka je bil vselej človek stvarnosti. Tudi v tem, da je l-azdal vse, kar je imel, če je uvidel potrebo.
To so Dolomiti z naše, — človeške in partizanske strani. Dolomiti, kjer sem našel prvič v življenju prave ljudi in resnične prijatelje. Res je, da. tudi borba sama že druži ljudi. A svet in človek se v bistvu ne spremenita nikdar. Je in ostane: iskreno in zares druži samo ljubezen. In ta je med nami in v nas dolomitskih ljudeh veliko in ne bo nikoli minila.
Zadnjič sem obiskal te kraje. A kaj pomaga, ko ni več tako, kar nas ni. Vmes je že čas, roka okupatorja in izdajalca. Zastonj sem na Osredku iskal generala Jako, ki je bil takrat ves čas nejevoljen na ljudi, ker so imeli njega za duhovnika in ne mene. Pri Gavgarju je porušeno. na Babni gori tudi in Lukovega bunkerja nisem mogel več najti. Škoda, morda ima še kaj zame.
Nov Jugoslovanski denar
Od maja meseca je v prometu nov denar federativne Jugoslavije. Vrednost 1, 5, 20, 50, 100, 500 in
1.000 dinarjev. Na desni strani dinarja je lepa slika jugoslovanskega partizana.
POD
SOŠKI:
POD LIPO
Prve jugoslovanske svobodne volitve, ki so se vršile v Jugoslaviji 11. novembra t. 1. so pokazale celemu svetu politično zrelost jugoslovanskih narodov, pri zbiranju svojih kandidatov na vodilna mesta. Ni bilo težko uganiti kakšen bo izid volitev, kajti bili smo prepričanja, da bodo narodi Jugoslavije, ki so v svojih težkih letih borbe znali brez omahovanje slediti svojim vodnikom, kateri niso zbežali v tujino temveč so jim stali v najbolj kritičnih momentih ob strani in jih dovedli kakor dovede spreten mornar svoj čolnič iz razburkanega morja v miren pristan. Jugoslovanski narodi so izvolili v svojo ustavodajno skupščino ljudi, ki so vredni zaupanja, kajti dobro se zavedajo, da so v tej težki povojni dobi, dobri in pošteni voditelji največje jamstvo za dvigniti novo Jugoslavijo iz razvalin in kar je naj glavne j še ohraniti si dolgotrajni mir. Maršalu Titu je bilo malo mar če se takozvana opozicija ni hotela udeležiti volitev. Vsak pošten Jugoslovan si tako zadržanje opozicije tolmači na način, da jih ie le strah pred bankroto do-vedel do tega, da so voditelji tistih strank, ki so bile vedno prepričanja da takorekoč monopolizirajo jugoslovansko javno življenje, niso predstavili svojih kandidatov. Da so pa videli, cla ni tako in da se jih ie 90% jugoslovanov niti spomnilo ni na nje, so v svoji trdovratni opozitorični politiki ostali brez besede. Spvfda ni manjkalo tudi v tujini političnih klatežev, ki so hoteli dvigniti nekoliko prahu na račun jugoslovanskih volitev, češ, da iste niso bile svobodne. Mi se vprašamo kaj pa imenujejo in razumejo za svobodo? če mislijo da je svoboda neprestani strankarski prepiri ki narodu prav nič ne koristijo, potem iih tudi jugosls-vanski narodi lahko svobodno izključijo iz svoje sredine.
★
Kaj pa kralj? Tudi njemu je odklenkalo, kajti v novo ustano-vlieni skupščini prevladuje republikanski duh. Kralj ie, kakor pravijo, mirno sprejel vest o poteku jugoslovanskih volitev, kaj je pa hotel drugega? Menda je že toliko pameten da je razumel, da morda ni mogoče več voditi narodu s kraljevsko palico, in če je pred 11. novembrom imel še kaj upania, da se bo povrnil na Beograjski prestol, mora biti sedaj že popolnoma prepričan, da bo le treba svojo kraljevsko krono postaviti na polico, ali jo dati v kak muzei. Toda nič zato, saj bi italijanski kralj imel štiri krone' če ni odklonil hrvatske, pa bo ostal bre z nobene kakor kaže.
★
Ta mesec bosta minuli dve leti od kar se je v Jugoslaviji, ki je bila že dve tretjini zasedena po na-cifašističnih vojskah, ustanovila začasna vlada, ali bolje rečeno u-stanovljena je bila Nova federativna Jugoslavija. Koristno je da nekoliko opišemo pomen 29. no-
LIPO
vembra 1943, ki bo menda v nadalje največji jugoslovanski narodni praznik. Površno bi se opisalo ustanovitev tega novega jugoslovanskega predstavništva takole: Eno leto prej ko je bila sestavljena nova vlada v Jajcu se je v Bi-haču 27. novembra 1942 ustanovila prva ustavodajna skupščina ali kakor se imenuje AVNOJ, (Antifašistično Veče Narodov Osvobojene Jugoslavije) prisostvovali so na tem shodu 65 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije. Slovencev ni bilo na tem shodu, kjer je bila še takrat Slovenija ločena po ozemlju ki so ga imeli zasedenega Nemci. AVNOJ, je iz svoje srede izvolil svoj eksekutivni odbor, kateremu je predsedoval dr. Ribar. Ta je prav tisti Ivan Ribar, ko je leta 1918. tudi predsedoval takratni ustavodajni skupščini, ki pa je takoj odstopil ko je videl, kako je bila oskrunjena ustava na katero je on prisegel. Kakšna razlika od takrat pa do sedaj. Na tem zborovanju ni bilo frakov, ne kraljeve garde, ne pompoznih ceremonij, le preproste obleke skrbno urejene za tako svečanost. V tem novem parlamentu ni bilo strankarskega prepira ne opozicije. Ce so bili zastopniki vseh strank, je bila v vseh samo ena želja: osvoboditev Jugoslavije. AVNOJ, prevzame vso oblast na osvobojenem ozemlju. Skrbi za industrijo in poljedelstvo, zalaga svojo vojsko š vsemi potrebščinami, sploh vse kar je potrebno pri urejevanju države. Njen program sestoji iz šest točk. V tretji točki pravi: takole: Vse potrebe soc. življenja, kakor tudi ureditev nove vlade, bodo izvršene po končani vojni, po poslancih ki bodo svobodno in suvereno izvoljeni po narodu. Od Bihača do Jajca je minulo ravno eno leto. To je bila naivečja preizkušnja za jugoslovanske narode. Tito je pokazal v letu 1943. svojo največjo vojaško spretnost, ko je v juniju rešil svojo vojsko iz sovražnega o-broča. toda doživel je tudi svoje naisiiainejše zmage. 29. novembra leta 1943 se je v mestu Jajcu vršilo drugo zasedanje AVNOJ-a, ki mii je ponovno predsedoval Dr. Ivan Ribar. V svojem zgodovinskem govoru pojasni smisel Jugoslovanske federacije: Jugoslovanski narodi niso nikoli priznali razkosanje Jugoslavije, kakor era je usiljeval fašistični imperijalizem. Jugoslovanski narodi so pokazali v svoji skupni borbi, svojo trdno volio ostati združeni v Jugoslaviji. Da se uveljavi princip suverenosti jugoslovanskih narodov in da ostane Jugoslavija pravi dom vseh svojih narodov in ne kakor prei ko je bila pod vodstvom re-akcijonarnih klik. Federativni režim bo zagotovil popolno enakopravnost in pravice: Srbom, Hrvatom, Slovencem. , Črnogorcem, Macedoncem, itd. Federat. sistem bo upostavlien na polni demokratični podlagi. "Ko je skupščina odobrila predlog za federacijo je bi.1 iz AVNOJ-a izvoljen Narodno Osvobodilni Odbor ali eksekutiva, ki ie nosil vse karakteristike nove vlade. Za predsednika ministrov
je bil izvoljen maršal Tito, kakor tudi za vojnega ministra. Ribar je obdržal mesto predsednika AVNOJ-a. V novo vlado so bili izvoljeni tudi štirje Slovenci: Edvard Kardelj. Edvard Kocbek, Jože Rus in drugi.
Od 16. članov nove vlade samo štirje so komunisti. Po narodnosti je šest Srbov, pet Hrvatov, štirje Slovenci, en Črnogorec in eden Bosanc.
To bi moralo zadostovati tistim ki so nas skušali prepričati o nadvladi komunistov ali Hrvatov nad ostalimi narodi. Na tem zasedanju je bilo tudi izrečeno da ostane izdajalska zamejna vlada v Londonu brez pravic imenovati se legitimna vlada Jugoslavije. Ostala je prava reprezentativna Mlada jugoslovanskih narodov, tista ki je bila izvoljena 29. novembra 1943 katere obletnico obhajamo ta mesec.
*
Poročila nam ne povedo nič jasnega o podrobnosti iz jugoslovanskih volitev, to je pač časnikarska tajnost kapitalističnega časopisja. Razvidno pa je da je bil vodilni red izvršen na način, da ni nobena politična stranka volila svojega direktnega kandidata, temveč vse stranke so volile v NOF. Vsak državljan ki se ni strinjal s NOF mu ni bilo vsiljeno da mora to storiti. Toda kakor pravijo poročevalci angleških listov je samo v Beogradu volilo 81,53% za NOF, v nekaterih krajih je celo sto od stotno to je bil največji udarec za tiste politične voditelje ki so mislil da, ako oni ne podprejo volitev, da bo tudi velika večina naroda isto storila. In tako bi seveda imeli vzrokov dovolj proglasiti volitve za neveljavne. NOF. ie sestavljena iz ljudi vseh socialnih krogov in iz vseh strank. Seveda ni v iijej prostora za tiste, ki jim je Strankarski privilegij več kakor narodov blagor. Narod se je dobro zavedal, da so v novi Jugoslaviji potrebni politični zdravi ljudie, pa najsibo da spadajo k katerisibodi stranki, in da se pri zbiranju svojih kandidatov niso motili. Če bodo v Nar. Osv. F. prevladovali komunisti, ni nič čudnega kaiti danes n^ more hihče več zanikati da je bila komunistična stranka glavni faktor pri organiziranju odpora proti fašizmu.
★
Ko sem v soboto gledal igro v Liudskem odru, "Tri zaostale ure" sem se spomnil na slovensko kolonijo. Seveda bo kdo vprašal kaj ima skupnega ta igra z našo kolonijo? Toda ni tako enostavno kakor bi nekateri mislili, čeprav se igra vrši v Sloveniji za časa okupacije. Igra namreč predstavlja tri slovenske oportuniste, ki so delali račune kako bodo narod vodili ko bo vojne konec, brez da bi žrtvovali ničesar. Ko se igra vrši imajo partizani v oblasti že vso okolico in se isti dan imajo vršiti volitve v NOF. Ti le "rodoljubi" so menili da bo treba iti s partizani kajti v nasprotnem slučaju jih bodo morali v potu svojega obraza dohitevati. Toda so se všteli, kajti novi ljudje so šli novim ciljem naproti, oni so pa zaostajali dokler niso popolnoma zaostali. Vsa
ta komedija teh treh "rodoljubov" se mi je zdela podobna prejšnjemu Slovenskemu listu, ki se je svoj čas samonazival za oficijalni list Slovencev. Vse je šlo seveda kakor po olju ko je bila "Hitlerjeva sekira še dobro nasajena". Udrihalo se je po partizanah da je bilo strah in groza, človek se je kar bal iti po cesti če je le kedaj pohvalil Tita. Toda partizanov je bilo le vedno več. Tedaj so pri Slov. listu menili da je treba nekaj ukreniti. Stisnili so glave skupaj in se po tovariško pogovorili: Nekdo je dejal: Tovariši: (tako se bo treba od sedaj naprej nazivati), ura teče, teče, partizančkov ne bo še hudič vzel. Sedaj je čas za skupnost. Zaklicali so: Združitev! tako močno da še sedaj odmeva po koloniji. Kdo ne želi združitve? Potrebna je bila, je in bo. Slovenci v Argentini jo bodo prav gotovo izvedli prej ali pozneje. Le zapomniti si je treba da kdor hoče voditi, društvo ali ka-koršnokbli organizaciio ne sme za časom zaostajati, kajti ura v resnici teče, in še kako teče. Kdor zaostaja ostane sam.
★
Volitve v Jugoslaviji so dokazale da NOF. ie dobila sto od stotno jamstvo katerega so prosto izrekli narodi federativne Jugoslavije.
Ko se ie odigraval strahoten boj v domovini ki ga ie vodila NOF, nod vrhovnim vodstvom Maršala Tita, so nekateri slovenski "rodo-liubi" pisali nizkotne članke proti njenemu voditelju. Podnisivali članke I. P.. S. S. in drujri ki so iz previdnosti cafaíi Üflfl WA^ ífl'fS-di tega niso postavili svojega pod-nisa. Služili so namenom zamejne londonske vlade, bili so troianski konii Puriča. Fotiča, Dominikovi-ča in drugih katerih je bil namen futrati naivne čitatelie s laži propagando v naših kolonijah in pokazati v vsej drugačni luči realno stanie osvobodilnega boja v Jugoslaviji.
Laži propaganda ie bila publi-kirana v Slov. listu ki je bil registriran na "Registro de la Propiedad Intelectual" No. 155341 "kateri še danes izhaja pod istim imenom in pod isto številko bilo bi dobro da bi omenjeni "rodoljubi" javno priznali svoie zaslepljeno delovanje napram NOF. ki še danes ima posledice v naši koloniji. Kdor greši podzavestno napram svojemu narodu mora imeti toliko moralne zavesti da ako dejstva potrjujejo obratno mora v prid narodu priznati da je proti njemu nastopal v naibolj kritični uri njegovega obstoja.
Ce današnje vodstvo "Slovenskega lista" v resnici zagovarja NOF, bilo bi umestno da zahteva od prejšnjega vodstva in lastnikov lista javno izjavo da prekličejo vsa njihovo protinarodno laži propagando.
Tudi mi v "Pravici" jih bomo ponatisnili če bodo verodostojne.
«V o s i p Hlača
Mehanična delavnica ★
Villa Real 140 José Ingenieros U. T. 757-840
PRAVICA
Stran S
O Današnjih Glavnih Nalogah Jugoslavije
Brzojavi Maršalu Titu
iscal Tito,
Belgrado - Yugoslavia.
Eslovenos Venecia Julia Agrupación Yugoslavia Libre Rep. Argentina pertenecientes Central Buenos Aires saluda gloriosa lucha TITO, pueblos, Nueva Yugoslavia Democrtica Federal fecha 29 Noviembre elecciones 11 Noviembre, estamos, votamos moralmente lista encabeza TITO.
Presidente: Francisco Zajc Secretario: Francisco Mohorčič Cnel. Ramón Lista 5158.
Mariscal Tito, Belgrado.
Slovenci Primorske Društva Ljudski Oder Buenos Aires pozdravljajo Narode Federativne Jugoslavije 29 november 11 novembra volimo moralno Tita.
Predsednik: Emil Semolič.	Tajnik: Mirko Ščurk.
Ramón Lista 5158.
EDVARD KARDELJ II.
Da bi mogli resnično biti kos nalogam današnjega dne, moramo vedeti, kaj je v tem trenutku najvažnejše. Treba je med mnogimi nalogami najti tisto, ki je najvažnejše in od katere zavise vse osta-i le naloge.
"Vse umetnost politike", pravi Lenin, "je tudi v tem, da odkrije in zagrabi tisti člen, ki ga je najte-j žje iztrgati iz rok, ki pa je najvažnejši v danem trenutku, ki najbolje jamči tistemu, ki ga je zagra-! bil. da bo povlekel celo verigo."
Mislim, da je danes v naši deželi, v našem zaledju, ta najvažnejši člen: produkcija in trgovina.
Izpolniti to nalogo pomeni, po-| staviti trdno osnovo za premagovanje razsula in opustošenje v naši deželi, vnesti mnogo več organi-:i |acije in sistema v naše celotno gospodarsko življenja v naši deželi, vnesti mnogo prečiti poglabljanje finančne krize, ustvariti možnosti hitreiše obnove prometa, dvigniti standard življenja naših iz-I mučenih ljudskih množic, to pomeni končno utrditi politične pozicije in množično podlago demokratične narodne oblasti. Toda ne samo to! Izpolniti v čim hitre j-em tempu to 1 nalogo pomeni, krepiti državni odpor tudi s pomočjo našega gospodarstva. pomeni • urditi tisto go-| gospodarsko osnovo, brez katere je nemogoča resnična zmaga nad so-I vražnikom.
Vsa ta dejstva torej zahtevajo od nas. da zagrabimo v verigi z vsemi silami tisti člen, ki se imenuje produkčiia in trgovina. Toda, da bi mogli to storiti, ie treba S zlasti videti in. odstraniti nekaj | naiosnovnejših slabosti in napak v | d^lu naših voditeljev in odgovornih delavcev. Našteli jih bomo samo ppkai:
1. Treba je čim prej odstraniti
tisto nesistemátténost pri delu, tisto beganje od naloge do naloge, ki ovira, da bi se katera koli naloga stvarno do konca realizirala. Na ta način postajajo naši voditelji sužnji brezštevilnih vsakodnevnih težav in odvzeta jim je možnost, da s koncentracijo sil na enem, na najodločilnejšem mestu, razbijejo verigo težav in da se tako trdno postavijo na noge. Potem bo mnogo lažje reševati tudi druge stranke naloge. Treba je uvesti pri delu načrt, sistem in organizacijo in ne dovoliti, da se vsled pritiska drugorazrednih vprašanj in nalog zaide s te poti.
2. V naših gospodarskih prizadevanjih se ie pojavil nek grob centralizem, ki je postal resna ovira pri obnovi. Brez dvoma je v vojnem času, kakršen je sedanji, in zaradi vojnega opustošenja, neobhodno potrebno, da se centra-liziraio gospodarski nanori vseh narodov, kor samo tako lahko zmagamo uničevalne sile. Toda med centralizmom in cetnralizmom je velika razlika. Je nek centralizem, ki z združevaniem naporov množic orj snodai dosega maksimalne uspehe. Obstoja na tudi birokratski centralizem, ki se vtika v vse in ki nrl "Poraj ukazuje s papirnatimi orPoki, ki «o čestn v popolnem naanrotiu z deianskim stanjem. Mi=)im. da je prav tega drugega škodljiv®«* centralizma pri- nas Aro(rn in (ji? zelo riOfostO od ZgO-
w'"» našim voditeljem roke in
pno-n. Podedovali smo <ra s starim uradniškim annratom in znebijo lahko po^o z mobilizacijo m""-''"* od spodaj.
T^a deietva ne velinio pnmo za odnos mpd ^ont.ralnirrii in federalnimi nwtil. temveč prav tako tu-rli mod fpdpralninv in okrožnimi fov okminimi organi oblasti. Naši yoditelij na r>o smeio nastati ne-cibliivi statični, kadar ie govora o "kompetencah", o katerih se da-
nes toliko govoriči. "Kompetence" niso in ne morejo biti enkrat za vselej določene, temveč se menjajo po potrebi, kakor to zahteva objektivno stanje. Gotovi sektorji našega gospodarstva, ki morajo biti danes neizbežno centralizirani, bodo prešli jutri v kompenco državnih oblasti. Toda — nasprotno — ne moremo danes obnoviti gotovih sektorjev splošno džavnega značaja v gospodarstvu, če ne prevzamejo prehodno naše te naloge državne oblasti, to je, ako jih ne izročimo v njihovo kompetenco.
V glavnem, mislim, moramo danes postaviti vprašanje takole: potrebno je strogo centralizirati razpolaganje z izvori in z njihovo delitvijo, a prav tako tudi razpolaganje z vsadodnevno produkcijo. Toda v pogledu obnove in neposredne delavne kontrole je treba omogočiti maksimalno iniciativo federalnih orranov. Pri tem vsakodnevnem delu ie treba z ozirom na svetovne potrebe postavljati osnovne razmeiitve kompetenc zveznih in državnih oblasti,
"Ta razmejitev", ie rekel tovariš Tito v svoiem članku "Pomen odlokov AVNOJa", "se lahko vrši že sedaj, v procesu te vojne, a pri tem je treba naziti, da se to dela zelo pazljivo in s popolnim medsebojnim sporazumevaniem". A to nomeni. da to razmejevanje ne sme prepustiti papirnatim, birokratskim odlokom uradnikov, ki so še niso vživeli v bistvo federacije temveč doslovno, — kakor pravi tovariš Tito — "s polnim medsebojnim sporazumevanjem" med zveznimi in državnimi oblastmi.
8. Tesno je povezano z gornjim vprašanjem tudi dejstvo, da ie škodliivi centralizem v veliki meri zadušil tudi iniciativo množic od spodaj. Birokrati so razumeli, da
pomeni centralizirati ta ali drugi sektor, pahniti množice od neposrednega sodelovanja na tem sektorju, odvzeti jim iniciativo in skrb za ta sektor.
Ni je nevarnejše napake od te. Za vse naše uspehe v preteklosti, ko so težave pogosto izgledale za ljudske sile nepremagljive, se imamo zahvaliti iniciativi ljudskih množic od spodai in sposobnosti naših aktivistov, ki so znali poglobiti v množicah to iniciativo, ki so znali pritegniti široke ljudske množice k sodelovanju v vseh vejah državnega življenja. Kaj morda danes ta iniciativa ni več potrebna? Nasprotno, ona bo vedno potrebna, ona je sestavni del ljudske demokracije. Toda ona je bolj kot kdaj koli potrebna danes, če hočemo našo deželo dvigniti iz ruševin.
Vzemimo na primer naše rudnike. tvornice, ki sploh ne delajo, ali pa ne delajo s popolno kapaciteto zaradi birokratskega vodstva. AH ie zagotovljena polna niciativa delavcev v podjetju in njihova kontrola v pogledu maksimalne-izkoriščanj a kapacitete? V zelo mnogih slučajih ni! Ne računa se dovoli na iniciativo delavskih sindikatov. niti delavskega odbora Narodno osvobodilne fronte v podjetju.
Bolj ali mani aktivno delo v naših tovarnah ni danes samo stvar tehničnega vodstva ali lastnika, temveč tudi stvar delavskih sindikatov in stvar Narodne osvobodilne fronte. Treba je v vseh podjetjih pritegniti predstavnike sindikatov in Narodno osvobodilne fronte, kot svetovalce k tehničnemu vodstvu podjetja. Podobno se more postaviti vprašanje tudi na drugih sektorjih našega gospodarstva.
(Se nadaljuje).
LA SOCIEDADES AGRUP. YUGOSLAVIA UBRE DE DOCK SUD Y PIÑEYRO con el CLUB DEMOCRATA YUGOESLAVO
realizan
EL DOMINGO 25 DE NOVIEMBRE en el RECREO "MIRAMAR'
Frente a la Rambla de Quilmes A TOTAL BENEFICIO DE LOS PUEBLOS DE YUGOESLAVIA
BAILE
desde las 8.30 hasta las 20 hs. con las mejores grabaciones del momento.
buffet y parrilla
NOTA: Los camiones saldrán de nuestra Secretaría: Londres 1249, Dock
Sud: 1ro. a las 6.30 hs. — 2o. a las 8 hs. Un camión sale de Piñeiro, Pozos 138, y uno de Lanús Oeste, Viamonte 1338 El precio por ida y vuelta: $ 1._
IMPORTANTE: Es indispensable llevar cubiertos.
CABALLEROS: $ 1.00. DAMAS: S 0.50 - Menores, hasta los 12 años, gratis.
EL PROXIMO PIC-NIC: 27 DE ENERO 1946 EN EL MISMO LUGAR.
recreo "llao-llao»
RIO CARAPACHAY	TIGRE. F.C.C.A.
IZBORNA DOMAČA KUHINJA. ČEDNE IN ZRAČNE SOBE
CENE ZMERNE
Se priporoča rojakom I. OBERBANK
Odbor za Jugoslovansko Primorje v Argentini
Pisma iz Naše Primorske
je sestavljen iz sledečih društev in
organizacij: Jugoslovansko Društvo "Samopomoč Slovencev" Delavsko Kulturno Društvo "Lj. Oder"
"Gospodarsko Podporno Društvo
Slovencev" — V. Devoto Slovensko Podporno Društvo "Slovenski Dom" "I. Cankar" — Saavedra Primorski Odbar Ud,r. Svobodna Jugoslavija —
Slovenski Odsek Udr. Svobodna Jugoslavija —
Slovenski Ženski Odsek Udr. Svobodna Jugoslavija — Slovenski Odsek — Piñeyro Ožji Simon Gregorčičev Odbor Kobariška Skupina
SLEDEČI BRZOJAV JE BIL POSLAN V BEOGRAD O PRILIKI VOLITVE DNE 11. NOVEMBRA Maršal TITO,
Beograd. TJ druženj a izseljencev iz Trsta, Gorice, Istre v Argentini želimo uspeh listi maršala Tito za enajstega in čestitamo narodni praznik dvajsetdevetega nove Jugoslavije v katero nas morate vključiti. Odbor za Jugoslovansko Primorje, Samopomoč Slovencev, Dkd. Ljudski oder, Gosp. podpor, dr. Slovencev, Slovenski Dom, Spd. Ivan Cankar, Primorski Odbor, Udr. Svobodna Jugoslavija, Slov. odbor, Slov. ženski odsek, Slov. odsek Piñeyro, Odbor Simon Gregorčič, Kobariška Skupina, Triglav Rosario, Edinost Córdoba.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
(Nadaljevanje)
DA DOBIMO Z DOMOVINO STIKE IN NAVODILA, SMO DNE 18 OKTOBRA POSLALI MINISTRU KARDELI-U SLEDEČI
BRZOJAV Zahvaljujemo Vas za pogumni nastop na londonski konferenci za rešitev naših krajev in Fas prosimo ne popustite. Imamo ževeč tisoč podpisov izseljencev iz Trsta, Istre in Gorice, ki zahtevajo priključitev Julijske Krajine demokratični in federativni Jugoslaviji, odgovorite kam naj jih pošljemo.
Od prej objavljeno: $ 1		.985.80
Nab. pola štev.		
120	Ludvik Furlan	12.—
292	Januar Gregorič	8.—
106	Ludvik Cotič	5,—
117	Jožef Gulič	10.80
141	Viktor černic	18.50
133	G. P. D. S. Villa Devoto	14.50
137	Alojz Mihelj	28,—
151-	-160 Kobariška Skupina	154.50
206	Silvan Pečenko	55.50
262	Franc Husu	7.—
272	Jočef Žurga	16. SO
253	Alojz Marušič	12.—
406	Franc Mislej	32.—
188	Štefan Bajt	30,—
409	Anton Ličen	23.50
439	Jočef Poles" in gospa	18.-
251	Franc Kovač	2.80
261	Mari Marušič	1,—
270	Alojz Kolcoravec	28. -
311	Rudi Auguštin	16.—
425	SI. Jug. Com. Rivadavia	75 —
171	Marija Paulin	52,—
172	Rudi Škalin	10,—
173	Jočef Melinc	4,—
175	Bruno Dreosi	5,—
309	Franc Rutar	5,—
277	Josip Novinc	30,—
302	Rudolf Klarič	15,—
174	Ivo Wider	40.—
219	Jug. D. "Triglav" Rosario	199.15
259	Miljo Volčič	12.—
201	Josip švagelj	14,—
83	Anton šinigoj	53.—
116	Štanta Odon	13.—
290	Štanta Vilko	11.—
176	Ivan Pahor	31.—
401	Filip Terbižan	16.—
103	Franc Vouk	14.50
137	Josip Zlobec	10,—
213	Boris Zlobec	58.00
260	Boris Zlobec	37.70
SKUPAJ do 6. nov. 1945 «		3.185.60
Gašpar Štavar Blagajničar.
RESTAVRACIJA iVAIVf H RUitOLF
AÑASCO 2622
Naš rojak Rudi Kukanja je prejel od svojega očeta pismo, mOž je star sedemdeset let in piše sinu sledeče:
Nabrežina 4 avgusta 1945. Sporočam Ti da še živi in zdravi, jaz mama, Polda in otroci.,
Nam doma je vse zgorelo, bo kmalu dve !>:ti od kar je zgorel Mali Dol, stanovati smo šli v Tomačevico, Matilda Petelinjeva nam je dala stanovanje. Potem pa, ko je zgorela Tomačevica so nas vsih odvedli v Nemčijo v koncentracijsko taborišče, od tam so nas porazdelili po raznih delih, mi smo opravljali pri kmetih težka dela in skoraj zastonj, niso imeli nobenega usmiljenja do nas. Bili smo na bavarskem blizu Nüremberga, to mesto je vse v razvalinah, na tisoče ljudi je tam zakopanih. Na dan 24. aprila 1945 je prišla sem amerikanska vojska z velikansko silo katere si ni mogoče predstavljati, tukaj so se vsi mirno podali kakor ovce, od strp.hu so Nemci trepetali in razo-bešali bele zastave.
Amerikanske vojaške oblasti so dale takoj ukaz da ne smemo več delati za nemške kmete. Potem so nas odvedli v
neko veliko vojašnico v mesto Anspak, kjer smo ostali dva meseca in pol, delali nismo nič, nakar so nas pripeljali domov v naše kraje.
Po naših krajih je vse zapuščeno, nobeden nas ne pozna, ne vemo kaj bo k nami. Tukaj je angleška vojska in se do danes ne ve komu bo pripadala Primorska.
Začasno stanujemo v Nabržini pri bratu Jožefu, potem bomo šli na Brje k stricu Lojznemu. Pri nas je vlika suša, se bo malo pridelalo, beračiti tudi ne bo mogoče. Draginja je velika; slanina, olje, maslo, stane po tisoč in več lir kg.
Ako se to ne popravi bo velika lakota, za katero že danes ljudje umirajo.
Prej ko so zažgali fašisti Malidol sem bil pod ključem v Trstu (via Coroneo) saj veš kaj je tam, to bomo še pisali kaj in kako so fašisti postopali z nami. Sedaj se nahajam brez ničesar, na cesti pod milim nebom.
Prosim tebe, Karlota in Viktorja ce Vam je mogoče nam pomagati v tej grozni potrebi.
Sprejmi mnogo pozdravov od Očeta iit. matere.
DOMINIK.
Mimogrede
Z OROŽJEM IN Z GLASOVNICO
S potekom svobodnih volitev v Jugoslaviji, je zapečatena usoda Petra in njegovih pristašev, toda
njih razkrojevalno délo pa v kljub temu.ne bo prmahalo. Nekateri se bodo morda sprijaznili z realnostjo, med tem ko drugi bodo podvojili njih podlo gonjo, za katero materijalnih sredstev jim ne bo zmanjkalo kakor tudi moralne opore 7ie. Ne prve ne druge bodo dobili iz strani, danes že svobodnega ljudstva, vdobivali pa morda bodo še v v nadalje od onih "demokratov", ki še ved,no žele staro re-akcijonamo Jugoslavijo z Petrom na čelu.
tfe zasledujemo količkaj časnikarska poročila stvar nam bo takoj jasna, da se hoče še v nadalje in to ob vsaki priliki očrniti Svobodno federativno Jugoslavijo, toda ves ta njihov trud je zaman, kajti jugoslovanski narodi so po-
RECREO " E 1J R O P A Lastnika brata ttOVTAlt
PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO
RIO CARAPACHAY TIGRE. F.C.C.A.	U. T. 749-589
Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50
Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK
kazali svojo zmožnost z orožjem in z glasovnico.
★
Skozi dve leti je vladalo navidezno nekako mrtvilo v Ljudskem odru, to pa nikakor po krivdi članstva, ampak radi posebnih razmer, katere upamo, da so še PopqImomml.
izgnile. V društvu, na splošno je " postalo že živahnejše, pričelo se je s prireditvami in upati je, da v kratkem času se društvo dvigne na prejšnjo stopnjo. Mimogrede pa je vredno, da zabeležimo sledeče: članstvo Ljudskega odra je s svojo zavednostjo in odločnostjo dokazalo, da je pripravljeno žrtvovati vse predno zataji svoj narod.
Da bodo poučeni tudi naši čita-telji na deželi moramo na kratko stvar razjasniti: Pred leti na Vse-dovanskem kongresu v Montevi-deju naši zastopniki so obsodili skupno s ostalimi jugoslovanskimi delegati Draža Mihajloviča ter podprli Narodno Osvobodilno Vojsko kateri na čelu je bil in je Tito. Upoštevali smo sklepe resolucij med tem ko so drugi javno izrekli, da istih ne priznajo, zato so tudi imeli prostost gibanja, med tem ko mi do danes smo imeli razne ovire. Nič zato, članstvo Ljudskega odra je napravilo svojo dolžnost.
TRGOVINA I E S T V I N Oton Tnrel
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolago za načrte, betonske proračune in firmo
Andrej Rožič
Tehnični konstruktor DONADO 4876	U. T. 70-6112
PRAVICA
Strem 7
Življenje
(Nadaljevanje)
V Španiji se je borilo mnogo Slovencev proti mednarodnemu fašizmu, zato pa iz pisem rojaka M. Gržine nam je deloma pojasnjeno kaj je tja gnalo naše rojake. Na podlagi pisem nam je tudi jasno razvidno, da poznejša uspešna borba OF, je bila mogoča samo radi tega ker v isti so se nahajali tovariši trdnega prepričanja, jeklene volje ter z bogatimi izkustvi, katera so si pridobili tekom let aktivnega delovanja v delavskih organizacijah. O tem nam potrjujejo pisma.
Gurs, 8. dec.
. . .drugače živimo od upanja na boljše čase. Se vedno upamo na vrnitev v Jugoslavijo. Pred mesecem dni je ju-gosl. vlada načelno pristala, da nam dovoli vrnitev. No pozneje pa je menjala to svojo odločitev, vsaj tako iz pisem, ki jih dobivamo iz Jugoslavije zvemo, da tam delavstvo in študenti na svojih manifestacijah javno postavljajo v ospredju vprašanje vrnitve ''Spanjol-cev" (tako nas v Jugoslaviji imenujejo).
Koncentr. logor 28. III. 1939.
Draga sestra in svak!
Preteklo je že nekaj let odkar nimam nobene zveze z Vama, ali vendar Vaju zato nisem pozabil. Poprej, dokler sem se nahajal v Beogradu sem Vama pisal na naslov, ki sem ga dobil od mame t. j- caUe...... ali odgovora nisem dobil.
Zadnjih dvajset mesecev sem se nahajal na fronti v Španiji, od koder Vama bi sigurno pisal, toda nisem mog<;l vpostaviti zveze z mojo družino, če prav sem to večkrat poiskušal. Kakor izgleda, mama ni dobila mojih pisem, saj tako razvidim iz njenega prvega pisma. Ona popolnoma ignorira kraj mojega bi. vanja zadnjih dveh let.
Seveda tudi jaz v mojem zadnjem pismu nisem tega pojasnil, ker smatram irnajoč v vidu njeno vzgojo in psihologijo, da je bolje če ji to za sedaj zamol-čim, zato tudi Vaju prosim upoštevajte to. Vidva bosta pa lažje razumela, težnje in cilje moje borbe.
Moji doživljaji zadnjih dveh let, so preveč številni da bi jih mogel saj deloma tu opisati. Tu je bila serija dramatičnih dogodkov, čestokrat tragičnih, ali tudi mnogo veselih; doba trpljenja »n težav, napornih akcij, a z druge strani navdušenja in radosti, sploh dogodkov ki jih poprej nikoli nisem poznal.
Vi ste gotovo spremljali borbo španskega naroda. Saj jo je spremljal ne samo ves proletarijat, nego tudi vse napredno človeštvo. Ta velika borba, po
in borka
svoji značajnosti je bila največja poleg ruske revolucije. Bila je borba med napredkom in reakcijo, med svobodo in suženjstvom. Sedaj je nehalo prvo dejanje, konca pa ne bo še.
Svet tega poprej ni hotel videti in tako je španski narod napaden od nemškega in italijanskega fašizma, ter sa-botiran od francoskega in angleškega kapitalizma po treh letih junaške borbe moral upogniti. Španska borba ravno te dni zadobiva svoj tragični epilog. Vsekakor to je samo začasno, jaz dobro poznam španski narod zato lahko sigurno trdim, da Franco Španije ni osvojil pa je tudi ne bo.
Kar pa se mene osebno tiče, imel sem precej sreče, ter sem izšel iz španske vojske skupno z mednarodnimi brigadami nepoškodovan. Služil sem dva meseca v mednarodni brigadi, devetnajst pa v španski redni vojski; zadnjih dvanajst mesecev z stopnjo poročnika.
Sedaj se nahajam v koncentracijskem taborišču, kamor so nas natrpali francoski "demokratje" takoj po prehodu
Po kruhu se navadno sodi, kakšni časi prevladujejo v deželi. V Sloveniji je danes zelo malo kruha. Kvasa sploh ni mogoče dobiti in kar je domačega, je zelo slab. Civilisti uživajo boljši kruh nego vojaki. Vojaški kruh — komis — težka masa, podobna pečenemu blatu, pomešanemu z otrobi in je riežiten. Toda kadar je človek lačen, pogoltne vse. Tudi ta "kruh" je povžit do zadnje drobtinice, da-si je neslan, zamešen brez kvasa iz grobe koruzne moke, v kateri so včasih še cela zrna in pleve. Mali hlebček takega kruha je namenjen štirim vojakom. Rabili bi ga lahko mesto granate, kajti težak je zadosti, da bi zadetega človeka zbil na tla.
V Sloveniji ni za civiliste nobene soli. pa tudi za vojsko in bolnišnice jo je malo. Celo zavezniški oficirji so morali uživati neslano jed po tri do štiri mesece zaporedoma. Večina soli pride iz Istre in prinašajo jo ženske in dekleta v zameno za koruzo. V daljo 150 in več kilometrov ali skoraj 100 milj hodiio peš, obute le v domače opanke. Sladkor je še večja redkost, oziroma ga sploh ni. Ako je
Pirenejev. ¿ivljenski pogoji so prilično isti kot v istoimenskih i istitucijah Hitlerjeve Nemčije. Ogradili so nas z bodečo žico, a na vhodu so vkopani sene-galski črni vojaki s lahkimi strojnicami; okoli taborišča letijo pa na konjih, afriški "moichoiri". Is tega je razvidno, da francoska buržuazija se nas boji, čeprav mi nimamo nikakega orožja in niti slabih namenov.
Spimo na deskah, jemo p:' iz vojaškega kotla. Naše zanima' e jc v glavnem politična in vsestrans! a izobrazba. Pogoji za izobrazbo so povoljni, saj v naši jugoslovanski skupini se nahaja 40% intelektualcev, ter se tudi drugače v tej skupini nahaja elita proletari-jata našega naroda.
Želja nas vseh je, da se vrnemo v Jugoslavijo. Beogradska vlada nam hoče vrnitev onemogočiti ali mi vemo in čutimo, da nas naši narodi pričakujejo, čutimo tudi potrebo in dolžnost stati ob strani ljudstva v teh kritičnih momentih. Po padcu i"ške in Avstrije, Jugoslavija je resno ogrožena, sedanja ne-ljudska vlada je nesposobna, da brani zemljo pred fašizmom, toda mi hočemo slediti pot, ki nam jo je pokazal španski narod.	si
zaplenjena kaka zaloga soli ali sladkorja, je izročena bolnišnicam, in če še kaj ostane, dobijo vojaki. Partizanske oblasti so čestokrat primorane kupiti sladkor in sol na "črnem trgu" na Hrvaškem ali v okupiranem teritoriju, toda le za uporabo v bolnicah. Civilisti ne dobijo niti zrna soli. Na 1- netih pa služi med mesto sladkorja, toda tudi tega navadno vojska vzame.
Čaja in kave ni mogoče najti v Sloveniji. Bolniki pijejo rastlinski čaj. Nekaj kave je lansko leto bilo spuščene v Slovenijo s padali, toda samo za ameriške in angleške oficirje. Za "kavo" služi ječmen. kjer ga ie kaj. pa tudi želod in srrozdni pečki se žgejo in uporabljajo za preljubo "čorbo". V sili pride vse prav.
Ko se je Italija predala, so partizani zaplenili velike zaloge makaronov, j; prena in riža. S tem se ie vojska preživljala pozimi 1943-1944.
OBLEKA IN ČEVLJI
V Sloveniji pričnejo otroci hoditi okoli bosi že marca meseca. To velia danes tudi za ženske. Toda pripetili so se slučaji, ko so morali otroci tavati pozimi po sne-f'i in ledu brez kakega obuvala. Narod ie izredno slabo obut. Vojska prejme vse usnje, za civiliste ne preostaja ničesar. Vsled tega si morajo liudie sami pomagati — s copatami ali opankami, katere sami izdelu jejo iz starih cunj in dru-
Iz Cordobe
Ob priliki druge obletnice proglašen j a Nove Federativne Jugoslavije, bo tukajšnja podružnica Udruženja Svobodna Jugoslavija, organizirala "lunch" in sicer v nedeljo 2. decembra ob 18 uri, v prostorih Slov. Delavskega društva "Edjinost", ulica Padre Lozano 263.
"Lunch" ima biti pravi družabni večer, kjer se bomo na primeren način spomnili naših rojakov doma. Torej, vsi zavedni Jugoslovani na "lunch"!
Vstopnina: moški $ 1.00, ženske $ 0.50.
Odbor podružnice Cordoba Psje. Humberto lro. 1922.
Tukajšnji ženski odsek "Svobodna Jugoslavija" se je zadnji čas posebno bavil s pletenjem raznih kosov oblačila za naše rojake v domovini. Tako so spletle: Jožefa Gregorič, 1 kampero za zenské in 1 telovnik za moškega: Regina Mozetič, 1 telovnik za moške in 1 jopič za otroke; Karla Gregorič 1 campero za ženske in 1 telovnik za nrške; Ivanka Grbac, 1 telovnik z p moške; Marija Bralič, 1 telovnik za otroke; Anica Mesec, 1 kampero za ženske; Margarita Prolec, 1 kampero za ženske; Graciela de Vratnik in njena mati sta spletli: 1 jopo in 2 kamperi za ženske dve kamperi za moške in dve za dečke. Zraven tega je treba pripomniti, da je Graciela darovala tudi volno za 7 kosov, katere so spletle zgoraj imenovane tovari-šice. Regina Mozetič ie darovala volno in spletla 1 ženski telovnik in 1 jopič za otroke.
Blap-o v dobrem stanju so darovali: Kučič Jožef, 1 par hlač; Sk"k Fr. : . 3 obleke za deklice, 2 jopi in ero majo za moške in 1 obleko za dečke; Stanko Mozetič, tri pare moških hlač, dve srajci in ovratnico; Marija Vever, dve kamperi, dva para hlač za moške in dva za otroke, 4 jopiče za otroke ter 1 oblekco.
r'-aven tega je ženski odsek dobil v raznih krajih: G spodnjih hlač za otroke, 2 majci. 1 par sandal, 1 par zimskih čevljev in nekoliko manjših daril, kakor sukanec, gumbe itd.
Vse navedeno blago je že bilo odposlano v Buenos Aires.
gače nerabnega blaga. Delo je prvrstno, toda obuvalo ni trpežno, zlasti ne v deževiju ali po mokrem snegu, pri tem je ena ugodnost, da ne vzame namreč ¡dosti časa za izdelavo. Vojska pfi "ima dobro obutev in vsak bataljon ima svojega čevljarja. Večina partizanov nosi dobre čevlje ali škornje in mnogo teh je nemškega izdelka.
TRELLES 2642
KRO.IACNICA
NAJBOLJ BOGATO ZALOŽENA KROJAČNICA Velika izbira modernih oblek. — Delo na obroke. STANISLAV MAURIČ
U. T. 59, Paternal 1232
TRGOVINA Z ŽELEZNINO	BAZAR
Zaloga raznovrstnih barv in firnežev	CENE ZMERNE
kazimir sirk	
*	
CAONA 2369	U. T. 59-1118
PLANOS - CALCULOS HORMIGON ARMADO
CONSTRUCCIONES
MdnnVflll Pedro Morán 5130 U. T. 50-7186 Esc. Lope de Vega 2802 50-5995

Slovenija v borbi za svobodo
Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa
PRAVICA
Editado por las Sociedades D.K.D. Lj. Oder, S.r lí. I. Cankar y Agr. Vug. Libre - Cons. Esloveno»
JEKŠE EKTOIl
MIZARSKA DELAVNICA
Dr. Luis Belaustegui 4466
U. T. 67 - 3621
Kadar se misliš preseliti poslužise PREVOZNEGA PODJETJA ANTON BLAZINA
PREVAŽANJE PO MESTU IN NA DEŽELO
U. T. 54 - 0257
TRIUNVIRATO 2789
Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah.	ŠOLSKE POTREBŠČINE
A L It E K T BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288
LA PATERNAL
Rojaki! Nudi se vam prilika da ste po zmerni ceni lepo oblečeni
Krojačniea F H AN C MELiN C
PAZ SOLDAN 4844
U. T. 59-1358
Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačniea v Villa Devoto LEOPOLD UŠAJ
Avda. Feo. BEIRO 5380
U. T. 50-4542
MEHANIČNA DELAVNICA
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje
ANTONO KLINC
TINOGASTA 4386-88
U. T. 50 - 5750
FERDINAND COTI«'
Trgovina z železnino, porcelano, steklenino. Vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo emajlirano in aluminjasto, porcelan, steklenino, razno orodje, gradbeni materijal, itd. ---—
LOPE DE VEGA 2989 vogal Cnel. RAMON LISTA
U. T. 50-1383
Aclaración necesaria
"Russkii v Argentinie" y sus contradicciones "democráticas"
restauraosla «	pri škodniku"
KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE	DOBRA POSTREŽBA
JOŽEF	ŠKOONIK
	★
AÑASCO 2652	U. T. 59 - Paternal - 8995
'' de septiembre apareció en 'i v Argentinie" un artículo titubado "Muerte Política". En dicho artículo se ataca, en primer lugar, al magnífico acto organizado en homenaje al pueblo polaco y en conmemoración del 6" aniversario de la agresión fascistas. En nombre de la democracia se ataca al Presidente de dicho Comité, quién decididamente repudió a los divi-siohistas del gobierno polaco do Londres y se enroló en el movimiento democrático polaco, partidario del auténtico gobierno de unión nacional de Varsovia con Bierut a la-cabeza. Por este gesto democrático del. Dr. Gruber, se siente indignado el autor de dicho artículo sin firma, hecho éste último que induce a pensar aue su autor es el mismo director del periódico. Más calumnias a las autoridades del movimiento democrático eslavo El atrevido autor de este escrito divisionista proclama que las masas eslavas ya no tienen confianza en las autoridades del Comité Esla vo y amenaza con una derrota en el próximo Congreso que nadie ha resuelto hacer todavía. Pero en el supuesto caso de que tal Congreso se hiciera en un futuro próximo, las autoridades del Comité Eslavo no se presenterán al mismo con material divisionista alguno. Tienen problemas, vitales que plantear con miras a unir el movimiento eslavo en una gran comunidad sin exclusiones y ya se va a convencer el "demócrata" equivocado, autor del artículo, que no sólo afianzarán la unidad de los centros eslavos adheridos al Comité, sinó aue hasta los mismos lectores de "Russkii v Araentinie" y otros periódicos parecidos, protestarán por la propa-aanda de calumnias y por la división que se quiere provocar en la familia eslava.
Burla vergonzosa a los sentimientos democráticos eslavos.
En la primera página de dicho periódico aparece la fotografía del dignísimo Mariscal Stalin, lider indiscutible de la unidad eslava, y de la concordia entre los pueblos democráticos del mundo. En la última página se ataca a los polacos demócratas en la persona del Dr.
F. Vouk & L. Rojie
TRGOVINA JESTVIN
TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153
Gruber, Presidente de su institución, por el hecho de haber dirigido la organización de un acto donde, unánimamente, fué repudiado el nazi-fascismo criminal, y donde fueron depositados, por los concurrentes eslavos, aportes para prestar socorro a las víctimas antifascistas de Polonia. Quizás este último hecho ha molestado al Director? Y si es así, porqué y con que derecho utiliza el nombre de Stalin?
Es hora ya que los eslavos en 'a Argentina repudien esta propaganda divisionista y no presten apoyo a los elementos que calumnian a las auténticas organizaciones eslavas, tales como su heroico Comité Eslavo, cuyos dirigentes en los momentos difíciles de persecución sufrieron mucho, pero jamás dejaron la bandera de la Unidad de lá Familia Eslava. Conocieron la cárcel, las torturas, la presión para abandonar los principios democráticos, el cierre de sus periódicos, la clausura de sus comités, bibliotecas y centros culturales pero no cayeron en la traición.
Nos permitimos, porque lo creemos un deber como eslavos, llamar la atención de la dirección del periódico "Russkii v Argentinie" para auo no permita en adelante la in-tromsiOT en ¡Wjs 1 ^ffflWffi'-'af*^ meiante veneno, pues, de lo contrario, sus propósitos que invocan la democracia serán desvirtuados por los hechos antidemocráticos y extraños a los sentimientos de la-colectividad eslava.
Comité Eslavo.
Elegantno obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri
Krojačnici "GORICA" Frane Lehan
WARNES 2191
TRGOVINA	I E S T V I N
Srečko	Tnrel
*	
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
Se priporoča rojakom dobro znana čE VLJ ARNICA Delo solidno
L. Rrankovié •
MORLOTE 138	La Paternal
Bar in RESTA VRANT " M 1 R AMAR
PARRILLA - PRVOVRSTNA KUHINJA - KEGLIŠČE
J. L A IT ★
Avda. Feo. BEIRO 5294	U. T. 50 - 4300
FRANC š
STAVBINSKI PODJETNIK —
PRORA
ÜIII!
RAMON L. FALCON 6371
T E K A R
ŽELEZOBETONSKA DELA č [7 N I
U. T. 64-3084
A