Poskrbimo pravocasno za zaposiitfev sezonskih Jelavcev! Prevladovanje male posesti povzroča izseljevanje Petčlanska družina potrebuje za preživljanje 5 ha rodovitne zemlje. V Sloveniji pride povprečno na petčlansko družino 3,53 ha, ali na enega prebivalca 0,76 ha poljedelske zemIje. Od obdelane zemlje pa je njiv 38% in živi na 100 ha 217 ljudi. V Sloveniji prevladuje mala posest, ki ne zadošča, ker je nedonosna. Povrh pa je naša zemlja tako plitva, da se ne da polovica slovenskih njiv orati nad ped globoko. Radi valovitega, hribovitega sveta je marsikje obdelovanje s stroji nemogoče. 98% poljedelske zemlje res pripada malim m srednjim kmetom. Zanje je strojno obdelovanje predrago in se ne bi izplačalo. Tudi umetna gnojila ao predraga. Naš mali kmet ima povrh še zelo pristrižen kredit. Iz teh vzrokov je treba za družine s tremi do petiml hektari zemlje okoli 60% za preživljanje potrebnih sredstev poiskati izven zaposlitve na mali kmetiji. Iii na teh premajhnih domačijah se je rodilo ter razmnožilo sezonsko delavstvo. kojega število cenijo v Sloveniji na 130.000. Od tega dajejo največ družine z izpod 5 ha zemlje. Ker je vstop kmečkega delavstva v industrijo vedno težji, ker obrtništvo komaj fce diha, se šest sedmin našega naravnega prirastka lzseljuje. Slovenska Krajina najgosteje naseljen predel V našem sestavku se hočemo glede izseljevanja omeji.i samo na sezonsko delavstvo, katero se sicer rekrutira iz vseh delov Slovenije, a največ ga da Slovenska Krajina, ki je naš najgosteje naseljen predel. Od 161.548 oralov — 93.324 ha — kolikor meri Siovenska Krajina, odpade 47% na orno ttmljo, 26% na gozdove, 26,6% na travnike, vinograde, vrtove ter pašnike in nerodovitnega sveta je 0,4%. Po Slovenski Krajini biva povprečno 105 ljudi na en kvadr. kilometer in je ta pokrajina preobljudena. Prevladuje mala posest, ki ni več donosna. Prebivalstvo je vezano na postranski zaslužck v inozemstvu. S padanjem postranskega zaslužka narašča pomanjkanje hrane in grozi lakota. Gospodarska slika Slovenske Krajine je zelo žalostna, saj tolikokrat nimajo ljudje najpotrebnejšega za življenje. Prekmurski kmet je prisiljen, da gara po 12 ur pri lastni hrani za 8 din na dan. Izkoriščanje delovnih moči ni nikjer tako pogostno kot ravno med Prekmurci. Industrija ima v Slovenski Krajini zelo slabe pogoje za razvoj, ker manjkajo surovine, ni gonilne sile, ne kapitala, prometne zveze so slabe in tudi oddaljenost od tržišč je zelo velika. Se bolj času primerna izraba prekmurske zemlje gre prav po polževo, ker je za to potreben denar, katerega pa prekmurski kmet nima in ga tudi dobiti ne more in je slednjič vprašanje, če bi se hitro izboljšanje pridelovanja poljskih pridelkov sploh izplačalo pri slabih cenah. Toliko pričakovana agrarna reforma je pomnožila število malih posestnikov s 4:—5 orali zemlje za okrog 14%. Zaslužek sezonskih delavcev Številke o zaslužku ln prihrankih sezonskih delavcev gredo v visoke milijone. Od leta 1929 do 1933 so poslali iz Nemčije din 96,816.100. Iz Francije v devetih letih preko 131,000.000 din. Na podlagi uradnih podatkov se računa, da je v letih 1929 do 1937 49 670 delavcev zaslužilo 203.008.000 din. Za leto 1938 poročajo, da je 6000 Prekmurcev poslalo iz Nemčije domov 24,000.000 din. Vtsoki milijomi v nevaraosti Vsi ti ogromni saslužki pa bodo povsem all vsaj deloma odpadli v tekočem letu radi vojne, o koje koncu ali razmahu nl mč gotovega. Sezonsko izseljevanje v letu 1P40 je v največji nevarnosti in je naša dolžnost, da opozorimo merodajne činitelje pravočasno na to dejstvo. Znana dejstva V naslednjem hočemo v ožigled irostankov sezonskih taslužkov opozoriti na dejstva, O katerih se je pisalo in razpravljalo že v letih, ko je bila tujina ravno sezonskemu delavstvu z zaslužkom odprta. Pogoste 8o bile tožbe, da so odhajali v dobrih letih na sezonsko delo ljudje, ki jim tega nl bilo treba. Nalezljivo bolezen sezonskega tzseljevanja je sprožil visok zaslužek v tujini. Niso odhajali v tujino samo res potrebni, temvefi tudi taki, ki bi imeli doma dovolj dela in jela. Gnala jih je iz domovine samo žeIja po tujini in denarju. Nekateri bogatejši Ijudje, ki nikakor niso spadali v vrsto delavcev, so zatajili svoje premoženje pri napovedi in so se pojavljali celo primeri da so nekateri prijavili toliko dolga, kolikor so posedali imovine, da so se na ta način vpisali med sezonce. Radi tolikega sezonskega izseljeranja so ostala doma polja površno obdelana, včasih celo zapuščena. Ta neobdelana zemlja bi zamogla prehraniti in preživeti izseljenea, saj |e ostalo ponekod do 7 oralov najboljše zem!je zapuščene. V tej zvezi je treba omeniti določbo, ki pravi, da se v seznamu sezonskih delavcev ne sme vpisati oseb, čet.udi ae javijo kot delavci, ki svoja posestva zanemarjajo, ali oddajajo v najem. ali za obdelovanje najemajo služinčad, sami pa iz pohlepnosti hodijo na delo v inozemstvo. V korist resnično potrebnim bi bilo treba voditi seznam, v koliko se dejansko postopa po tem navodilu. Orgauizacija naj stori dolžnost! Ker grozi nevarnost zastoja letošnjega sezonskega izseljevanja, opozarjamo še na to, da je prekmursko sez^sko izseljevanje organizirano. Od 1. junij. 1933, ko se jc uvedla glavarina, pa do leta 1938 so vplaeali sezonski deiavci v to organizacijo 1.235.000 din. Ta visoki znesek je sam na sebi dovolj močen naslov, da bo morala ta organizacija za leto 1940 storiti vse že sedaj, da prekmursko poljsko delavstvo letos ne bo ostalo brez dela ter jela! Zgauiti se morata tudi državna ofolast in veleposest! Kakor znano, so že hodili Prekmurci v večjem številu na sezonsko delo na državno posestvo Belje, v Vojvodino in v druge ro 'ovitnejše kraje naše države. Zahteva naše samohranitve za to leto je, da pomore državna oblast ustvariti vse pogoje, da nešim ljudem ne bo treba ostajati v najlepšem letnem času brez dela in na zimo brez kruha. Lani na jesen ter letos smo zelo mnogo izvozili ravno živine ter poljedelskih pridelkov in je zaslužila država in veleposest po naših rodovitnih krajih. Letos bomo lahko pridelali še mnogo več, ako bomo še bolje obdelaii našo zemljo. Ako hočemo dvigniti pridelek kruha, kateri našim v vojno zapletsnim sosedom, bližnjim in daljnim, primanjkuje, bo pač tnorala oblast gledati na to, da bo zaposlen in primerno plačan domač sezonski delavec! Sedaj je časa dovolj in dolžnost vseh, katerim je skrbeti za čim obilnejše pridelke v naši državi, je, da mislijo na našega sezonskega delavca in mu oskrbijo na domačih tleh zaposlitev ter zadosten zaslužek, doklw ne preneha vojna vihra.