Programski del zazidalnega načrta Portoroža v javni razpravi - Velike naloga nas vseh Kakšen bo Portorož leta 2000 in še nekaj desetletij pozneje? Kako se Domo počutili tu njegovi stalni prebivalci? Kakšno podobo bo imelo to središče slovenske riviere? Na t a vprašanja iščemo odgovor. Mi vsi, redni prebivalci Portoroža, Pirana, pa tudi širše okolice imamo pravico in dolžnost prispevati k taki rešitvi bodoče zasnove Portoroža, d8 ne bomo imeli neizpol = njenega dolga do prihodnjih rodov. Vsa zadnja lets je bilo očitno, da se bo Portorož brez zazidalne = ga načrta razvijal stihijno, gospodarjenje s prostorom do premalo racionalno, urejevanje pa v marsičem navzkriž z oseDnimi in druž= benimi interesi. I>a temu ne bi bilo tako, imamo zdaj pred sabo pnnnnnnnnnnnnnannnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn^ £ KRAJANI! 8 tt Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite ZBOROV KRAJANOV o osnutku programskega dela zazidalnega načrta Portoroža. Na njih bodo na vprašanja odgovarjali predstavniki Inveat-biroja. Zbori krajanov bodo: za 1. in 2. sosesko za ^.sosesKo za 5* in 6. sosesko za 7. in 6. eosesKo Vsi zbori krajanov se bodo začeli ob 18.uri v pro-I storib ES Portorož. .nnniinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr v tore.-: .marca v srede 2C .marca v četrtek 21 •marca programsko zasnovo zezidelnege načr® ta. Izdelal ge je koprski Invest -biro, v prostorih krajevne skupno« sti in v avli občinskega poslopje pa so razgrnjeni načrti za javno razpravo. Vsak občan ime pravico vpisati v knjigo pripomb svoja stališča, svoje poglede,in tako prispevati, da bomo s čim več ume» nji izoblikovali najboljšee Poglejmo, kaj zajema programske ze» snova 199 hektarov velikega kom » pleksa od Bernardina do marine v Luciji ter od morja do Belokriske Ä in Šentjanske ceste« Prvo izhodišl šče je, da zazidalni načrt mor» u« poštevati obstoječe stanje? oziro» me ga spreminjati le toliko, koli» kor lahko pomeni boljše ovrednoten nje posameznih površin, objektov in naravnih danosti. Programska-zasnove temelji na zamisli,nej bi Portorož od sedanjih 2938 stalnih prebivalcev porasel na 3100 ljudi* Že turistične goste naj bi v Por » torožu pridobili 1810 novih turi « stičnih ležišč v komercialnem tu » riziau, 180 ležišč v počitniških domovih ter 100 ležišč v penzionižu To pomeni, de n©^ bi v bodoč© v letnem času prebivalo skupej okoli 12#600 stolnih prebivalcev in turi« stičnih gostov« 20CX2C Iz knjige pripomb, ki je n® voljo za vpise in mnenja v prostorih krajevne skupnoatis "Ob ogledu osnutka» se mi за ^ stavijsjo vprašanj©: -zekej so potrebni taki pos®« gi,kot je odcep Koprske ca « ste n© Staro cesto in delje na Belokriško cesto, ter kaj rešujejo; -ali je družbeno uprevičen® rekonstrukcije Stere cest© in širjenje hotel© Pslace^ -zakaj osnutek ne upoštev© vseh obstoječih objektov* -zakaj so nove terme zgrajene pod takim kotom*n "Kot lastnik stanovanjske hiše Senčne pot 15 se ne strinjam s spremembo namembnosti,sove» de tudi ne s pešpotjo mimo hiše.» м х к room Programske zasnova zazidalnega na» črte obdeluje naslednje кос-plekse vprašanj: ureditev prostora od so* linskih skladišč proti Fizinam in Belemu križu, osrčje Portorož© od sedanjege pomole mimo pošte, doline za hotelom Palace, prostor od sedenj ©vtobusne postaje proti Avdito» Г2.ju in naprej proti Valeti, prcstcr okoli nekdsnjege Vojkovega dome,ce« lotno ureditev obale od Metropole do Bernardine, prometno ureditev -teko ob morju kot tudi ob dovozu v Portorož ter prometno ureditev do Pirana, razporeditev turistično -poslovnih, trgovskih in drugih cb« jektov., ureditev zelenih površin in prometnic. zonaesscrxxxxjoa JTJt.XJUUcc "Razširitev Stare ceste je nepo^; trebns, sej je strme, po njej nima smisla planirati gostejše^ g® promet© "Spremembe namembnosti nekete » rib stanovanjskih hiš (Senčne pot 1 in 5, nekdanji zdrevstve» ni dom in se druge; je nepri merna. Kaj hošemo s tem doseči? Naj bo Portorož brez stalnih prebivalcev?" "Zazidalni &&črt zanima sle = herneg© občana* Ogled nej bi bil raožen tudi popoldne in de« proate dneve» Obiskovalcem bi soreli zagotoviti strokovno razlaga jiL ^"CSt јСУ X ig □OC Ћвjznačilneje© je zesncvg ureditve obale« Vse od Bernardine do Metro« pol® nej bi bil© plaž©, resen pro» store pred prvim solinskim skledi* ščem. kjer n©j bi uredili novo pri* stanišče se športne čolne in vecj^ plovil©. Obe solinski skladišči nej bi v prihodnjosti preuredili v po» Biomo prireditven© prostore, ki noj bi segel! tudi n® drugo štren no območje sedenjih Pisin» Drugo območje, toj« od sedanjega Jomola proti hotela Palace in v do« ino za njim поЛ bi bilo v bodoče poslovno središče Portorese• PREBERI IB MJ NAPREJ PREBERI IH DAJ NAPREJ PREBERI IN DAJ NAPREJ Osrednji del naj bi tu tvoril beli nadomestne stanovanjske enote. S^lirLfS^ekir^priSod- Prostoru sedanjega Vojkovega do= nje poglavitna vpadnica skozi zSr8dili luksusen apartma n« Portorož. skl hotel- V dolini od sedanje avtobusne Sedanja glavna cesta naj bi v bodoče postaje proti Avditoriju naj bl1* le za lokalni promet. Avtobusno bi bilo v bodoče prireditveno Poselili v Lucijo,od območje. Avtor programske za= tod do Bernardina ali celoto Pira= snove meni, da naj bi tu spre= B8 P? na Morali bi vedeti, kje naj bi bile nadomestne lokacije, kajti kamorkoli ne bodo šli. Nekateri načrt hvalijo, drugi pa menijo, da pušča odprtih veliko vpra= šanj. Naj omenim zelene površine na sploh in še posebej v okolici no= vih term," Iz gornjih odgovorov vidimo, da je ta programske zasnova zazidalnega načrta vzbudila mnogo razmišljanj, pomislekov in tudi odobravanj. Smisel gavne razprave mora biti: skrbno pretehtati sleherno mnenje,da bo mogoče izoblikovati najboljše rešitve0 -O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O'O-O-O-Ö'-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O - Izdajo te številke "Portorožana - Glasila krajanov Portoroža" je omogočila TOZD Hoteli Palace. - Pri pripravi gradiva so so« delovali: ing. Tomaž Kunst, Dragica Mekiš, Joven Nikolič in Gustav Guzej. Naša krajanka - doktorica znanosti Prostori Osrednje knjižnice v Kopru. Sobesednik ravnateljica knjižnice DUŠA KERNEL - UMEK. Portorožanka. Najprej dijakinja sedaj že bivše piranske gimnazije, diplomirani^etnolog. Od fe= bruarja letos doktor etnologije? torej dr. Duša Kernel -Umekova. Ta življenjski dosežek naše sokrajanke je bil povod za pogovor, da vam z njim predstavimo njeno delo. S KAKŠNO NALOGO STE DOKTORIRALI? "Za nelogo sem si izbrala raziskavo: "Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vi= tanju od 70. let XIX. stoletje do druge svetovne vojne.'1 Tema sodi v politično in gospodarsko zgodovino, pa tudi sociologijo. Vse pa je etnologija.11 KAJ VAS JE PRITEGNILO, DA STE SI IZBRALI TO NALOGO? - ."Raziskovanje tega štajerskega trga je izredno zanimivo. Navoljo sem imela dokaj dobre arhivske vire. Ob koncu univer= zitetnega študija sem v diplonsski nalogi obravnavala življenje izolskih ribičev, diplomirala pa sem z nalogo "Vaška skupnost v slovenski Istri." Na Krasu«© so sestavine, ki v vsakodnevnem življenju ljudi zbližujejo in združujejo. V Vitanju pa so ele= menti, ki ljudi ne povezujejo, temveč delujejo nasprotno, jih delijo in rashrajajo. V tem štajerskem trgu so bila v preteklosti značilna velika, iz premoženjskih, poklicnih, izobrazbenih, na= rodnostnih, verskih in političnih razmer izvirajoča nasprotja. To me je pritegnilo, da sem se odločila za znanstveno raziskavo minulosti tega kraja. 11 ALI SO V SLOVENIJI POGOSTE TAKŠNE RAZISKAVE? - "Moram reči, da jih je zelo malo, v slovenski Istri in na Krasu pa še • manj. Takšne raziskeve pa nam dajo dragocene podatke za anatomijo življenja posameznih krajev, njihovih ljudi in tudi širše skup= nosti. Zato ne bo odveč, če poudarim, da je pred nami še velike naloga, Ђа področja bolje obdelati in raziskati. Logična posle= dica sedanjega stanja je, da tudi znanstvenih publikacij o'tem ni veliko." BOSTE SVOJO DOKTORSKO DISERTACIJO OBJAVILI? -"Delo bo objavljeno v monografiji. Ta bo vsebovala razen moje naloge tudi prispevke nekaterih drugih etnologov. Ker pa na voljo ni dovolj denarja, ne vem, če bo publikacija izšla že letos. Skoraj prepričana sem, da bo morala izdaja te publikacije še nekoliko počakati." IN KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA VNAPREJ? - "Zelo me mika raziskovanje Istre in Krasa. Ti kraji in ljudje so mi zelo blizu, zdi pa se mi to tudi kot obveznost do okolja, v katerem sem odrasla, kjer zdaj spet živim in delam. Seveda morajo biti za to dani pogoji, trenutno pa gmotne razmere temu niso naklo= njene. " Tudi mnogo večji kraji kot je Portorož nimajo med seboj veliko ljudi, ki bi v svojem življenjskem vzponu dosegli takšno raven, kot jo je dosegla vseskozi odlična dijakinja, študentka, nasa krajanka dr. Duša Kernel - Umekova. Zato naši doktorici znanosti prisrčno čestitamo k temu velikemu uspehu njene prid= nosti in intelektualne sposobnosti. Želimo je veliko novih uspehov in zadovoljstva tako pri sedanjem poklicnem delu kot tudi pri odkrivanju zanimivih spoznanj iz življenja in dela naših prednikov, ko so s tem prispevali k sedanji stopnji nase bivanjske kulture. ZANIMIVOSTI IN SKLEPI SEJ SVETA K S ц^geje^ 16*10*1984- Glede vzdrževanja in čiščenje cest in parkov: - Cestno podjetje Koper naj naj redno vzdržuje ceste v svoji pristojnosti,t.j.:0bele, C.Rabskih žrtev,Belokriška, Koprska,Beli križ-Strunjen,Zg. Šentjensk8. -Ostale ceste in poti vzdržu= je Komunalno podjetje Piran po nalogu SKIS.Zaradi pomenj= kanja delavcev čistijo le ceo= ter Portoroža. Komunalno pod= jetje naj se organizira tako, da bo lahko vzdrževalo ceste na vsem območju KS Portorož, sicer naj dobi te dela drug izvajelee. Predlog, da naj za financi= ranje uporabijo tudi sredstva iz turistične takse. - Prioriteto pri gradnji ce= ste Ob progi nag imajo odseki, za kazere so občani plačali že pred leti komunalni prispe= vek. Po možnosti hkrati uredi= ti pešpot skozi tunel v Strun= jen. -Urediti je:odtok vode s ceste ob skladiščih soli,parkirni prostor ob tenis igrišču v Luciji,na Belem križu naj od= stranijo betonski barki,zele= nice ob cestah ograditi tako, da na njih ne bo možno perki= rati. 15.seja,4.12.1984: -KS daje pozitivno mnenje: Zorki Kavo,Lucan 21,za adapta= cijo oz. izgradnjo stanovanjske hiše,Pacug 9; -KS daje pozitivno mnenje za odkup stanovanj: Zorki Dugero,Obala 57» Jožu Dukič, Strma pot 2 Frančiški Sever,Fizine 2 Milanu Flegu,Obala 57 Fridi Ahmetovič,Obala 67 Toniju Fuksu,Senčna pot 7 Nevi Radele,Senčna pot 14 Sergiju Gregoriču,Senčna pot Danici Žgur,Senčna pot 14. RELAZIONE SÜLLE SEDUTE DELLA 0 L II8 seduta,16.10.1984 In riguarde alia manutenzione e pulizie delle strade e parchi: - L'aziende per le strade di Cepodistrie mantenga regolarmente le strade di pro= pria competenze.Queste strade sono:Lun= gomare,Vittime di Rab,Croce Bianca,Croce Bianca-Strugnano,la Sentiae superiore; le altre strade e viottole vengono man-tenute dell'Azienda comunale di Piranu su ordinazione della CIA affari comunali. A causa della mancanza di lavoratori si pulisce soltanto il centro di Portorose. La CIA per gli affari comunali page all* Aziende comunale soltanto quento fa. L'Aziende comunale si organizzi in modo da mantener pulite tutte le strade del territorio della CL di Portorose,eltri» menti vengano trovati eltri esecutori. Dei mezzi per il finanziamento vengono pure destinati dalle tessa turistica. -La priorite per costruire le strade lun= go la ferrovie l4abbiano i tratti per i quali Der cui i cittadini hanno pagato giž piu enni il contributo comunale. Sb possibile,nel contempo regolare pure il pessaggio per pedoni ettreverso il tunel a Strugnano. -Regolare il corso d* ecque lungo i mage»« zzini di sale e lo spezio per parcheggi-are vicino ei campi di tennis a Lucia. -A Croce Bianca ellontebere le berche in cemento. - Recintere gli spazi verdi lungo la strade per impedire il percheggio. 13e sedutea 4.12.1984: LA CL da1 perere positivo: a Zorka Kavo, Lueceno,21, per l*edette= mento ossie costruzione delle case d* abitazione, Pazzugo 9# La CL da1 perere favorevole per l*ecqui= sto d'elloggio a: -Zorka Dugero, Lungomare 57» -Jože Jukič, Selita 2, -Frančiške Sever, Fisine 2, -Milen Flego, Lungomare 57» -Frida Ahmetovič»Lungomare 67» -Toni Fuks, Vie Ombrate 7? -Nova Radele,Via Ombrste 14, -Sergio Gregorič,Vie Ombrete 14, -Denica Žgur,Via Ombrata 14. II Consiglio delle CL sostiene la pro= -Svet KS podpira predleg krajanov za postavitev javne razsvetljave ob Solinski poti. Polaganje cevi naj bo hkrati s polaganjem cevi za ke = nelizecijo. -Emoni-Jestvini iz Kopra,in Alpeto= uru,Hotelom Strunjan, se ne dodeli izpraznjenih prostorov cerkve,Obe= le 53,ker so ti že oddani Merketor= ju-Nenosu. -Domu Železarne Rave se ne odobri postavitve bifeja na pleži-rGlede postavi6ve bifeje naj se vključijo v projekt izdelave zazidalnega načrte . -Če so pogoji,je prijaviti lastnika, ki je samovoljno posekal drevo na Letoviški c.34. -Miroslav Prinčič in Vladimir Ul= rih naj si ogledate in izdelete predlog ze odstranitev odpednege kernende ne poljski poti Šentjene -Pecug. -Informacije o napeljavi telefone ne Šentjeneh:Pridobljenih je že večine soglesij»Predvidene cene projekte din 15,0)0.000.-. 30 % stroškovvkrije Samoupravne enote ze uprevljenje s stevb.zemljiščem ali SKIS,ostelo pe strenke. -Apelire se ne vse pristojne orge= ne, nej se pešpoti med C.Pod ente= no in Lepo cesto ne ukinejo,temveč uredijo in redno vzdržujejo* -Frenjo Kočevar,Lepe c.43,nej se ze izvršitev odločbe Inšpekcijske službe obrne ne Sekreteriet ze in= špekcijske službe,KS pa bo zepro = sile,de izvršitev odločbe pospeši. -Komisije A.Petevep ,J.Bukovšek,VI» Ulrih, nej preglede ponudbe ze adep= tecijo prostorov Obele 16. -Imenoveni so bili naslednji dele= geti KS Portorož: Zlete^Pujen v svet osn.šole Port. Ivan Žigon,dipl.ing.v skupščino SIS ze PTT promet Koper Romene Leskovšek v skupščino Kme= tijske zemljiške skupn.Izole-Piren Tomež Kunst v skupščino Obč.ener= getske skupnosti Koper. 14.seja, 24.1.1985: -KS je nezadovoljne,ker Komunelno podjetje prenaša asfaltiranje ce*= ste ob progi iz 1.1984 v 1.1985. Elektro Koper ne daje soglesje ze asfaltiranje ceste,ker so tem po = škodovane nekatere nizkopapetostne omarice in so zidovi postevljeni ne trasi,kjer je položen kabel, KS poste dei cittedini per sistemere 1Villuminezione pubblice lungo le Strede delle soline. I cevi vengeno sistemeti essieme 8lle tubeture delle cenelizzezione. -All'Emone-Jestvine de Cepodistrie e eil*Alpetour-Hotel Strugneno non si essegneno i loceli delle sgom= berete chiese,Lungomare 53,perchš giš essegneti eile Mercetor-Nenos• -Alle Cesa"Železarne Revne'1 noa si ecconsente le sistemezione del bu= ffet sulle spieggie,me si include= no nel progetto del pieno pertico=» lereggieto. -Se vi sono le condizioni,denun = eiere il proprieterio che he de solo teglieto un elbeionelle Vie delle Villeggieture 34. -Miroslev Prinčil e Vledimir Ul= rih feccieno un soprelluogo e pre= perino une proposte per ellontene= re le pietre sulle strede di cem= pegne Sentiene-Pezzugo. -Informezione sull'ellecciemento telefonico e Sentiene: Abbiemo ri= cevuto le meggior parte di consen= si.Il costo del progetto e din 15,000.000,-. II 30$ delle spese viene coperto dell'Unitš eutoge = stite per emministre i terreni e= dificebili oppure le SKIS,il re = sto le parti utenti. -Per eppello e tutti gli organi competenti effincks le strede pe= donele fre Sotto lOlntene e Strede belle non venge eliminete, bensi regolete e mentenute regolermente• -Prenjo Kočever,Strede belle 43, per l'esecuzione delle decisione del Servizio d'ispezione si rivol= ge el Segreterieto per i servizi d'ispezione le CL chiedere el Se= greterieto di eccelerere l*esecu= zione delle decisione. -Le commisione A.Petever, J.Bu = kovšek,VI.Ulrih prende in eseme le Offerte per l'edettemento dei loceli Lungomere 16. -Sono stati nomineti i seguenti delegeti delle CL Portorose: Zlete Pujen nel consiglio delle scuole elementare di Portorose, Iven Žigon,ing.dipl.nell'8ssem = blee delle CIA per le PTT Cepo = distrie, Romen Leskovšek nell'essemblee delle Comunitä terriere egricole Isole-Pireno. -Tomež Kunst nell'essemblee delle Comunitd energetice comunele Cepo= distrie• пш predlaga,naj pristojni organi preverijo,če so zidovi hiš štev. 27*33*39 postavljeni po načrtih« -Svet KS se strinja s predlogom VIZ©, de sedanjo šolo s parcelo v Fortorožu prepustijo tistemu ponudniku,ki bi financiral iz = gradnjo nove šole kot prizidek k novemu vrtcu v Portorožu» -Za predstavnike KS se imenujejo: Lcvro Vergolin,Pavel Marc, Boris Bekeš. -Bernetič Aldu se deje pozitivno mnenje ze nekup stanovanja Obala št. 57« -Ne območju Bernardina se dovoli nadzidavo ne obstoječih objektih za največ lf5 ш nad obstoječo koto vence. «Igorju Franza se daje pozitivno mnenje ze nadzidavo hiše Lepa cesta 19* -Brunu Jelžčiču se daje pozitivno mnenje ze gradnjo prizidka -garaže, Ladjedelnišks reber 9. -Kmetijski zemlgiški skupnosti Izole se priporoča,da odobri He® leni Korenčen za odkup pravico uporabe kmetijskega zemljišča nad Lucijo. -Hišnemu svetu Letoviške 16 se daje pozitivno mnenje ^ -kritje parkirnega prostora. -Lovro Vergolin je Svet sezna« nil z nezaupnico,ki jo je dole» gacijs ES izreki© SE za uprav» Ijsnje s stavbnim zemljiščem ne seji"skupščine SE 10.1.1985® -Del barske ne Belem križu зз odd© Davorinu Miklevcuv Vesne 20*za izdelavo jader. -Od 1.1*1985 se poveča za 35 % najemnina z© prostore,ki jih od» dajo KS. 14- seduta, 24.1.lg8j> -Le CL e insoddisfatta poichž l'Azi= enda comunele demsnds l1asfaltatura della strada lungo le ferrovis d8l 1984 al 1935-L1Elektro-Koper non de* il consenso per lžsfaltatura della strada,poich6 danneggisti degli arma= dietti per la basse tensione e i muri sono posti sul tracciato dove e pošto il cavo. -II Consiglio della CL 6 d'sccordo con il parere della VIZ sffinche 1'attuale scuola con psrticella e Portorose ven=* ga lasciata e quell'offerente che fi« nenzierž Is costruzione della nuova scuols,quale costruzione annessa al nuovo asilo di Portcrose. -Quali rappresentanti della CL veagonc nomin^ti Lovro Vergolin,Pavel Marc, Boris Bekeš«, -Sel territorio di Bernardino si per= metre la costruzione sopra 1'impiento esistente per un massimo di 1,5 m (arco ad angolo). -Si r9CComanda alia Comunitd agricola terriera di Isola di acconsentire a Helena Korenčen il diržtto ć'usc de"» terreno agricclo sopra Lucia, ch-c -•- VJ.-U ^ergoxj.........M che la delegazione aella CL ha votata> sfiducie ells UA per l'emministreziö» con 1© eree fsbbricabili nella seduta dell^assembela deli7 UA dd 10.1ol985* -Parte della baracca e Croce Bianca vi=* ene data a Davorin Miklavec,Vesna 20, per la costruzione di barche a vela« -Dal 1.1.1985 si aumenta del 35 % 1'affitto dei locali dati dalle CL« -A A.Beraetič si das parere favorevole per l*acquisto dell1 alloggio Lungo« mere 57« NAŠ TURIZEM t ČIL IH ZDRAV STOLETNIK aaesBsxsa:s8sasosan83sasaeaBciBCBss=s3B3sascs Točno pred eto leti so preuredili del komične tovarne, ki je stala na prostoru današnjega hotele Palačo, v poskusno zdravilišče. To naj bi bio 1© rojstna letnica portoroškega turizma. To stoletnico vsekakor volje izkoristiti za reklamiranje celotnega turi» etičnega območja, ki ga pod imenom Portorož poznajo doma in v tujini.Pri obelno-kraški turistični poslovni skupnosti je bil že lani ustanovljen organizacijski odbor ze praznovanje te obletnice. Ta Je pripravil obširen progrem prireditev, ki nej bi зе vrstile od marca do oktobra. Skupno 52 prireditev . Vsekakor pohvale vredno, čeprav bi za celoten program lahko rekli, da mu menjke svetovljanske äirino, iznajdljivosti in občutka za pravo poslovnost. Morda je i o videz tek I - 8 - PREDSTAVLJAMO VAM - FREDSTAVLJAMO VAM - PREDSTAVLJAMO VAM - T RED Srn rz m m m m X m m m rn m m гг» m ш m m гг. r. m m т. m m m m ca mm Nadvse dragocene pridobitev £ Ommmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Ze Portorož, pa tudi ze širšo okolico, so najpomembnejše pridobitev^ ob vstopu v ncvo turistično leto, novozgrejene portoroške terme. Toč* no sto let potem, ko so se začeli v Portorožu zdraviti prvi gostje s slanico in morskim blatom, je Portorož vstopil z novimi termami v krog sodocno urejenih naravnih zdravilišč. te sodobno zasnovan objekt ob začetku Stare ceste na zunaj predstavlja nov element v ureditvi turističnega kraja. Notranja zasnova in ureditev pa predstavljata vse značilnosti sodobnega termalnega kopališče. Na tri« tisoč kvadratnih metrih notranjega prostore so rezporejeni: velik bazen ter prostori za 4-5 različnih terapeutskih postopkov pri zdravljenju or* topedskih, degenerativnih, revmatičnih, kožnih, živčnih, menegerskih,gi= nekoloških in~aiergičnih obolenj. Sodobne neprave omogočajo zdravljenje z morsko lužino (slanice in solinsko blato), ki vsebuje veliko brome , megnezije, jode in žveple. Fizioterepije, hidrogimnestika, hidroxerapije, meseže, akupunktura, obsevanje z umetnim in naravnim soncem, vse to omo* goče, de bot tu isksLö in dcoilo zdravje že letos enkret več ljudi kot v sterih termeh, čez leto ali dve pe tudi nekajkrat več kot lani. In kaj pomenijo terme za naš turizem? Precej bodo obogatile turistič* no ponudbo in pomagale bistveno podeljšeti turistično sezono• V TCtD Hoteli Pelace rečunejo, da pomeni dograditev term za okoli 20 % bolj* ši izkoristek zmogljivosti in to predvsem v zunejpenzionskih mesecih . Praktično to pomeni prev toliko, kot če bi zgredili nov hotel z 200 ležišči. Lairi je zaslužek term pomenil desetino zaslužka TOZD Hoteli Palace. Že v nekaj letih pa naj bi jim terme navrgle že polovice celotne re* aliz8cije. Celotne investicija je veljale okoli 400 milijonov dinarjev, od-tega je bilo 130 milijonov dinarjev bančnih posojil, 20 milijonov dinarjev je sovlagal TOZD Hoteli Metropol iz delovne organizacije TOP. Tudi to povezovanje dveh sosednjih tozdov dokazuje, da bodo terme posredno ali neposredno prinešele koristi tudi drugim izven TOZD Hoteli Palace. Pred približno petnajstimi leti je Portorož kot turistično središče iobil vstopnico za v klub turistično razvitih krajev. Novi hoteli in ureditev središča so povsem spremenili podobo kraja. Iz turistične vasi je posteio turistično mesto. Dograditev term pa pomeni drugo stopnico v razvoju portoroškega turizma. Ne le, da pomeni to vstop v club sodobnih termalnih kopališč, pač pa pomeni hkrati tudi izredno pomemben del v vsebinskem izpopolnjevanju portoroškega turizma. Zato iograditev term ni le ponos kolektiva Hoteli Palace, temveč vsega sreje, občine, pa tudi širše turistične regije. Dograditev term je že vkomponirena v bodočo ureditev tega dela Porto* roža. Prostorske povezeve z arsnd-hotelom Pelece in s hotelom Apolo love monumentelne stavbe term odkriva obrise bodoče funkcionalne , ?mbientalne in turistično poslovne značilnosti tega dele Portoroža. ©^mrimxmmmmniz:m3i-mmmmmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiMr.^ £ Glesilo krejenov.Portoroža Izdeje informativna sku*lf!j- — - P pine pri svetu krajevne f E Giornale dei cittadini skupnosti Portorož, Obe=£ S ii Fcrtcrose le 16. - Predsednik z Z Tomaž ins. Kunst