POOBLASTILA ZADRUžNIH UPRAVNIKOV
Ob upoštevanju ravaj razvoja sociali-siične zavesti pri zadmžnib. upravnih od-borili je skupščina reševala kot eno izmed zelo važuik v-pralamj tudi vprašanje me-sta in pravic zadmžn&ga mpraviuka.. V praksi je precej ptiaierov, da je upravnik kljmb najboljši vo];j brez moči, da Jii zavaroval dmžbena sredstva pred more-bifnini razoažanjetu. Zafco ;e treba čijn prej uveljaviti take pr&dpise, ki bodo da-li zadružnemu upravniku pravico, da va-ruje interese družbe. To tolijko prej, če upočfevamo. t/a zadruga. ai več tisto, kar je nekoč bila. Njena glavna materialna podlaga so družbena sredstva. Dmžba inia potetntakern pravioo iu je tudi pokli-cana, da zavaruje lastna sredsiva.                  ,
Da bj družb&ni skladi v zadrugah čim hilreje narašta/f, /e treta res usiužbeaski kader v zadrugah nagrajevati tako, dn bi bila vsaka nagrada preračunana na proiz-rodnjo in na družbejie »klade, posebno pa je treba upoštevati siednje.
Kaior vidirao, je bila vsa naša &kup-Seina usmerjena v ra/jpra?ijanje, ka,ko najti rešitve ia storiti uikrepe. kj b5 čina prej na zncrtraj organizacijsko in kadror-sko okrepiJe zadruge. Ko bomo to rešili, se bomo lahko z vso pravico obrniH na družbo za popolno podporo. Tudi na (ej Iiniji so naloge, ki jih je treba čitn prej rešiti ia katerih rešiiev lahko po-speši te pozifivne procese. ki se razvijajo na vasf. Tu poudarjam samo nekatera iz> med ieh vpra5aoj, ki jih niora skmpoost rešer&ti.
Cim prej je ireba uveljaviti odlofc o pronvetu s kmetijskiim pridelki, ker ne-rešenosi tega problema zavira omenjene procese. To zadrugo moti v nadaljnjem razvojn. So tudi dnigi predpisi. ki jih tu ne najnerayain navajati, toda osnorno je treba poudariti. da ni več problema, po kateri poti bomo šti v socializem na vasi. To pot srao našli. Hitrejše aii bolj počasno ^ibaaje je sedaj_ od-visuo od no-tianje orffanizacijisko kadrovske sposob-nosti same zadruge, da spozna in asmerja procese, od iega, s kakšnim tempom bo lahko družfba investirala sredstva. da bi čirn 4>rej iz kmetijske proizvodnje rarini-1: srp, koso. ralo. birola itd., in ob kone-u od tega, s katero fronto se bo družba kot eelota1 obrnila k temu novemn jribanju v kraetijstvu, vsk\ajevala vse činitelje v smeri in tako pomagala. da bo proces raz-voja socializtna na vasi napredoval hitreje.