N*jv*čji
% Zdstdrinvnh
V«|i» m m leto • • -	$6 00
Za pol leta.....S3 00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
ifeigMt Slovipiftn the	State«.
tCLEFON: OOETUUfDT »76
Entered at Second Olaas
List slovenskih.delavcev v Ameriki. ( September 1908, al the Port Otftm at |ftw York, H. Y., wrier Act of Confrai of Marc* 5"
and legal Holiday*. 75,000
1879.
TEUTON: OOETUUfDT 387«
WO. 208. — STEV 208.
NEW YORK, SATURDAY, SEP TEMBER % 1926. — SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
ŠKOFJE KRITIZIRAJO
CALLESOVO IZJAVO
Program mehiškega predsednika Callesa diši po boljševizmu, — pravijo mehiški škofje. — Njegove ukrepe smatrajo nepostavninm.—Očitajo mu brutalnosti. — Episkopat skuša najti kongresnike, ki bi se zavzeli za peticijo.
MEXICO CITY, Mehika, 3. septembra. — Mehiški episkopat je izdal po sestanku v palači nadškofa ugotovilo, v katerem zavrača trditve predsednika Callesa, vsebovane v njegovi poslanici ob priliki otvorjenja mehiškega kongresa.
Episkopat ugotavlja, da so gotove fraze v sporočilu Callesa, v katerih obeta popolno izpremembo v življenju in postavnem režimu mehiškega naroda, pobarvane z boljševizmom.
Škofje dvigajo obdolžbo, da je bil izgon inozemskih duhovnikov iz Mehike direktno kršenje postave.
Glede obdolžitev predsednika, da je duhovni-štvo uporno, pravi ugotovilo škofov, da je dolžnost oblasti najti dokaze ter dvigniti obdolžbe. Generalni pravdnik pa je ugotovil, dar niso duhovniki krivi upora.
MEXICO CITY, Mehika, 3. septembra. — Mehiški trgovski svet, ki je postal že skrajno nestrpen, se boji sprejema nove delavske postave, ki bi po mnenju industrijalnih in trgovskih voditeljev zelo ovirala trgovino in industrijo dežele.
Novo zasedanje kongresa, ki se je ravnokar pričelo in ki bo trajalo do konca decembra, bo zopet razpravljalo o delavski predlogi.
Odredba, katero zahteva organizirano delo in ki ugaja tudi vladi, zahteva od delodajalcev, da dele dobičke z delavci.
Nekateri izdelovalci in trgovci, tako inozemski kot mehiški, so izjavili, da bi bile določbe postave tako breme za njih naprave, da bi jih morali zapreti.
Vlada Združenih držav je bila v preteklem letu oficijelno obveščena, da bi bila odredba bolj škodljiva ameriškim trgovskim interesom v mehi-ki kot postave, tikajoče se zemljišč in petroleja.
Delavski voditelji pa zanikujejo, da bi bila predlagana postava krivično in neznosno breme za industrijalce. Pravijo, da ni nič drugega kot prosvit-1 jena delavska zakonodaja, ki je uveljavljena v nekaterih drugih deželah.
— Delodajalci morajo deliti dobičke z delavci ali jim plačevati določen bonus.
Komitej delavcev imajo polnomoč pregledati knjige delodajalcev ter določiti svoto dobičkov, katere naj se razdeli med delavce.
Delodajalci morajo plačevati minimalne plače, kojih višino določijo komiteji delavcev.
Osemdeset odstotkov delavcev v vsaki napravi mora obstajati iz mehiških državljanov.
Osemurni delavni dan s plačanjem prekurnega časa .
Določitev delavske kompenzacije za poškodbe.
Reorganizacija laških financ
Pričakuje se, da ie bo pojavila v Italiji dfefla-cijska kriza. — Skoro milijonu delavcev prefi nezaposlenost tekom šestih mesecev preureditve. — Mussolini vztraja na svojem stališču.
Z&str&B postavnega praznika "DELAVSKEGA DNE" ne izide v pondeljek "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v torek, dne 7. septembri, i	Uredništvo.
RIM, Italija, S. septembra. — Italijanska vlada je pripravljena izpostaviti se velikanski industri-jalni krizi vsled finančne defla-cijske kampanje, katero je sprejel in odobril mistrski svet.
— Nobena druga vlada v Evropi bi ne mogla izvesti programa, ' Prejšnji kongres. Filip Carnp-katerega smo sprejeli mi, ne da bi beli iz Kansasa, ki je bil veliko
Zapadni farmer ji so za Cooli^ge-a.
Prejšnji kongresnik Filip Campbell iz Kansasa pravi, da je predsednik Coolidge zelo priljubljen med zapadni-mi farmer ji.
postavila na ceste strojne puške, — je izjavil Grandi, državni pod-tajnik. Vlada smatra sprejem tega deflaeijskega programa za naj^ bolj va/.ni korak Mussolinija izza časa, ko je izjavil, da bo zdrobil vso politično opozicijo.
—	Dejanski ima ta eksperiment večje rizike kot prvi. Brez dvoma bo tekom šestili mesecev dosti nezaposlenosti, ki se bo tikala kakega pol milijona ali celo milijona mož.
—	Ker je umetna inflacija industrije polna lukenj, bo prišlo brez dvoma do številnih polomov, katere bo spremljalo veliko trpljenje. To pa je edina in poštena pot. ki nam je odprta.
—	Mesto da bi uveljavili zlato podlago za denar ali umetno določili valutno lestvico, se bomo verno poslužili vsak«* unče svoje sile, da vrnemo liri vrenost potom boij nevarnih, a bolj poštenih sredstev, ki bodo stavila Italijo na solidno in neomajno finančno podlago.
—	Seveda, močua deflaeija bo imela za posledico izgubo številnih inozemskih trgov in to bo vplivalo no ekonomsko bitko za izboljšanje naše menarodne trgovske bilance. Vlada pa pripravlja odredbe, da pomaga industriji.
—	Delavski razredi bodo trpV-li, a "prepričani smo. da bodo vsi podpirali vlado v polni veri.
—	Italija je v glavnem narod srednjih razredov, za katere je treba v prvi vrsti skrbeti, čeprav bodo bogatejši sloji in proletari-jat trpeli tekom take krize.
—	Ena takojšnih prednosti tega novega finančnega programa bo skrčenje visokih življenskih stroškov potom povečane nakupne sile denarja.
RIM, Italija, 3. septembra. — Izboljšanje lire traja še naprej in v dveh dnevih se je izboljšala za trinajst odstotkov v primeri z dolarjem. Isto velja tudi glede angleškega funta.
število let načelnik komiteja za pravila, ter eden glavnih voditeljev v poslanski zbornici ,je povedal John Tilsonu, iztočnemu ravnatelju republikanhke senatne in kongresne kampanje, da bodo stali pri prihodnjih volitvah zapadni farmerji na strani predsednika Coolidga. Campbelh ki je sedaj odvetnik y Washington*!, se je oglasil včeraj v glavnem stanu kongresnega komiteja v New Yor-ku, po potovanju preko za pada, ki ga je dove<flo do Idaha.
Predsednik Coolidge ni bil še nikdar lako popularen kot je danes, — je rekel Campbell. — Njegova politika ni bila vprašanje pri zadnjih primarnih volitvah v Illinoisu in Towi. Te volitve so bile izvojevane le glede izključno krajevnih vprašanj Podpora Calvin Coolidga pa je bila yprasanje pri primarnih volitvah v Califor-j niji. Poročila, ki prihajajo, kažejo, da je izvojeval veliko zmago, kljub naporom prejšnjega izvo-ljtnea Californije, senatorja Hiram Johnsona.
— Farmerji na zapadu niso tlačeni ter tudi ne trpe pod protek-tivnim tarifom in oni to dobro vedo. Farmer kupuje na odprtem trgu ter prodaja na tjrgu, ki je zavarovan. Vse kar rabi, od čevljev za svt>jo družino pa do poljedelskih strojev, je na prostem seznamu ter prihaja brez carine. Vse, kar proda, vključno mleko, živino in farmske proizvode, pa je zavarovano. Po mojem mnenjit bodo stali zapadni farmerji na stra-začasnejni Coolidga in protekcijske politike.
Posledice potresa na Azorskem otočju
Žrtve potresa v Horti potrebujejo šotorov. — Ameriški konzul v Horti sporoča, da so ljudje izpostavljeni deževni seziji, Id nastopi n a Azorih vedno ob tem času.
ANGLEŠKI PREM0GARJ1 SO
ZAHREPENELI PO MIRU
Angleški premolar ji skušajo uveljaviti mir v svoji industriji. — Dalif so voditeljem prosto roko za uravnavo ter zahtevajo le narodni dogovor. Predložili bodo svoje predloge.
Zračna ladja v veliki nevarnosti.
Zračna ladja T-C-5 j e pristala po težki noči, tekom katere je zadela v vihar. — Pognana je ^>ila daleč iz svoje ^meri.
ST. Long, Mo.. 3. septembra Armad na zračna ladja TC—5, ki je napol trdega tipa, je pristala malo j h) šesti uri danes zjutraj na Scot t letalnem polju ob Belleville, III., na drugi strani reke, l»otem ko se je preko noči skušala izogniti dvem viharjem.
Zračna ladja ne je dvignila vče-j posadke pokopai raj zjutraj v zrak, n« poletu z -ih krajih. Langky letalnega polja v Virgi-I ' niji na 8t<m letalno polje v lili-1 " noisu.	' v^. 4
Kmalu po opoldne se je morala zračna ladja spustiti na tla pri Washington, Court House, da sprejme na krov novo kurivo. Člani posadke so sporočili, da -je imela zračna ladja slabo vreme in da je porabila v boju proti viharju več kuriva kot se je pričakovalo? Ladja je bila pognana 130 iz svoje smeri. Malo. po opoldne se je zopet dvignila v zrak.
Z Langle.v polja v Ohio se je poslužila istega kurza kot pred enim letom nesrečna "Shenandoah".
LAKE WOOD, JC. J.; 3. sept. — Danes je obletnica dneva, ko je zašla vodljiva ladja 'Shenandoah' na Ava, 0. v vihar in ko je bila razdejana. Ne namerava se vpri-zoriti nobenega spominskega slav-Ija, ker so vsi ponesrečeni člani v svojih doma-
Slovenska vest.
Poročil se je Mr. Frank Zelene iz Greenwich, Conn, z Miss Flo reee Louden iz Riverside, Conn.
Ženin je sin pokojnega pijonir" ja Frank Zelenca, nevesta pa' hčerka ugledne rodbine iz Riverside.
Po medenih tednih se novopo-ročenea nastanita v > Greenwich, (kjer vpdi Frank avto-pleskarsko obrt pod firmo Zelenz Bros., ter je v tej obrti prvovrsten strokovnjak.
i ADVERTISE in QT^8N4BQDA
Rabinec — fimski ravnatelj.
IZSTOP 5PANSKE IZ LIGE NARODOV
PARIZ. Francija, 2. septembra. Ženevski poročevalec Ha vas agen-ture je sporočil semkaj, da se bo umaknila Španska kot članica Lige narodov.
ŽENEVA. Švica. 2. septembra. Dr. X. Ninčič, jugoslovanski minister za zunanje zadeve, je določen za urad predsednika na skupnem sestanku delegatov Lige na* rodov. Kot začasnega predsednika so določili dr. Edvard l»eue-ša, čehoslovaškega zunanjega ministra. j .
WASHINGTON, D. C., 3. sept. Ameriški konzul v Horti, je brzo-javil včeraj državnemu depart-mentu. da je bilo opaziti izza torka na Azorih veliko število slabih potresnih sunkov. Dočim so številni Portugalci brez sredstev, se domneva, da so vsi Amerikan-ci na varnem. Konzul je navedel izjavo civilnega governerja, ki se glasi:
—	Oficijelno objavljenih smrtnih slučajev do sedanjega časa je 9. Ranjenih je 200; številni slučaji niso še prijavljeni. Devetdeset odstotkov hiš je v takem stanju, da ni mogoče stanovati v njih.
Od trinajstih vasi na otoku Faval so ostale le tri nepoškodovane. Ena vas, ki ima 1200 prebivalcev, ima le dvajset hiš, ki še stoje pokonci.
—	Lastniki zemljišč nimajo ni-kakih sredstev in nikakega osob-ja, da bi se lotili popravil. Otok bo-precej trpel tekom neprestane deževne sezije v jeseni in zimi.
PROVIDENCE. R. I., 3. sept. — Parnik Canada Fabre črte, ki ima na krovu šotore in druge zaloge za prvo pomoč, je odplul včeraj popoldne od tukaj proti Azorom. s poveljem, naj vozi s polno paro. Parnik se je ustavil včeraj dve uri v New Yorku. da vzame na krov še na stotine nadaljnih šotorov in drugih stvari za prvo silo.
II ART A. A zori, septembra. Mogoče bo potekel ves teden, predno se bo dognalo dejansko število žrtev velikega potresa, ker so bile prekinjene komunikacije z nekaterimi kraji. Škodo, povzročeno v Horti, cenijo na milijone dolarjev.
Oblasti so uveljavile stroge odredbe proti plenjenju in sicer s proklamacijo. ki ima značaj vojnega prava. Sedaj, ko so dospele iz Portugalske križarke in druge bojne ladje, so pričeli posvečati vso pozornost pomoči, za prebivalstvo.
Večina prebivalcev otoka Faval živi na prostem. Čeprav je vreme za enkrat še lepo, so vendar zgra dili začasne koče. v katerih bffdo nastanili ljudi v slučaju viharjev.
LONDON, Anglija, 3. septembra. — Včerajšnji sestanek delegatov premogarske federacije je avtoriziral svoj izvrševalni odsek z večino preko 332,000 glasov, "da stori potrebne korake ter predloži predloge za uravnavo ter uveljavljenje narodnega dogovora v premogarski industriji". Glasovanje je bilo 557,000 proti 225,000.
Ta sklep, kljub navidezni meglenosti in nedolo-čenosti besedila, je velikega pomena, ker otvarja pot za resna pogajanja. Nikakih omejitev ni v resoluciji, z izjemo ene, vsebovane v izrazu "narodni dogovor". Pričakujejo, da bo sedaj izvrševalni komitej takoj formuliral definitivne predloge ter jih sporočil Winsten Churchillu in da bo izvrševalni komitej nato naprosil za sestanek z vlado. Vrjetno je, da se bo vršil pogovor že danes.
Ker je zveza lastnikov premogovnikov že pred par dnevi obvestila vlado, da nima niti toliko pol-nomoči, da bi razmišljala o narodnem dogovoru, so pričeli včeraj upati da bo vlada izvedla pritisk na lastnike, da izpremene svoje stališče. Churchill je rekel v torek v parlamentu, da lahko premo-garji predlože predloge, če jih res imajo, v katerikoli obliki ali na katerikoli način. Rekel je, da je vlada pripravljena prevzeti riziko in da ne bo dovolila nikake nasprotne reakcije, ki bi stala na poti poštenih korakov za uveljavljenje trajne uravnave. " v	J
Opaziti je bilo precejšnjo izpremembo v tonu in razpoloženju včerajšnje konference premogarjev, najbrž vsled naglice, s katero se je razširilo gibanje za mir.
Dne 30. aprila je prenehala vladna podpora, dovoljena v pretekli jeseni, da se obdrži premogovnike v obratovanju. Poročilo kraljeve premogovne komisije, ki naj bi nudilo bolj trajno,, a manj drago odpomoč, je bilo sprejeto od lastnikov premogovnikov, a zavrnjeno od premogarjev. Lestvica lastnikov glede plače, mezd itd. naj bi bila takoj uveljavljena.
Po posvetovanju z zastopniki premogarjev je sklenil generalni svet kongresa strokovnih unij proglasiti generalno stavko v podporo premogarjev, ki so izjavili, da ne bodo sprejeli lestvice podjetnikov.
Generalna stavka pa se končala dne !4. maja, in prve so se vrnile na delo unije, ki niso imele nikakih pritožb, in nato one, kojih pritožbe so že u-ravnane.
Ugodne madžarske finance. ■-•
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 2. septembra- — Običaj priobčeva-nja mesečnih finančnih poročil, ki je nastal pod generalnim komisarjem Lige, je ohranilo madžarsko finančno ministrstvo tudi sedaj.
Prvo poročilo za mesec julij, ki je bilo izročeno včeraj časopisju, BURBANK, Cal., 3. septembra, kaže prebitek 4,500,000 kron. me-Rabinee Ernest Trattner je resi- sto pričakovanih osem jmilijonov gniral kot vodja svetišča Ema- primanjkljaja, nnel v Los Angeie.s. da , postane Proračunska predloga poudar-filmski ravnatelj, kot'je buo ofi-fja, da t>o tekom avgnsta manjši jsvljtno danes. „ ^ ^	prebitek.
Berlin bo slovesno sprejel Vierkoetterja.
BERLIN, Nemčija, 3. sept. Mesto Berlin namerava prirediti
sijajen sprejem za nemškega kanalskega premagalca, Ern. Vierkoetterja, ki bo dospel jutri sem z nekim aeroplanom, katerega je dala Zračna Ilansa na razpolago nemškemu plavaču. V njegovem spremstvu se nahaja njegova že-
na, ki je najboljša nemška plava-čica.
Vierkoetter je dobil čestitko od nemškega predsednika Hindeu-burga, ki sc mudi trenutno na počitnicah v Bavarskih Alpah.
Seznam
.To je seznam, ki pokaže, koliko Ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoltevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Din. Din. Din. Din. Din.
Dinarji			Lire	
600 ....	$ 9.45	Lir ...	.. 100____	.. $ 4.30
1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.40
2.500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ...	.. $12.30
5.000 ....	$ 82.00	Lir ...	... 500 ...	.. $20.00
10,000 ....	$183.00	Lir . .	.. 1000 ....	$39.00
Za poSllJatre, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa DratisoC Lir doToljajemo poseben sneskn primeren popust.
Nakufli pm hrujsrac
•L—
trrrinjeoM v
Posebni podatki;
Pristojbina m IxpU Mm ameriških dsiar. Jer » Jugoslaviji ia Italiji znata kaksr sledi :m $25. ail ■nji iMMb 75 centov} mš 925. naprej MM. m cente •d vaakegn isfnrjs In večje svsto pn pi-
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street room: oostlandt um	New Ypr& N< Xm
'f jg <g'

' -i «».».• .»(»I'l^ i:1
r.:

SEP. 3926
G LAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Ovned and Published by IttiOVENIO PUBLISHING COMPANY, (A Corporation)
frank Mifaw, president. __	Louia Benedik, treasurer.
Place of btj^meas of tha corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt gfr, Borough of Mankattyi, New York City, N. Y.
M O L A B N A B O.D A " *	t	"Voice of the People"
Issued Every Day JjfefJ&t Sundays and Holidays.
teb leto nelja hti m Ameriko
v im Kanado ~.....!.„ „;.........$6.00
pol Ufl ...............
Za četrt leta---------------».$1.50
Zq Hew York za oelo Uto $7.00
Za pol leta________________$3.50
Za inozemstvo bo eelo leto $7.00 Zq pol leta------------------$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"GlOi Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praenjkov.
iJopifli bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se agovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni->v prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _____________najdemo naslovnika.
'i L A S N A B O D A", 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876•
PO MUSSOLINIJEVEM UZORCU
Marsikak Evropejec, ki ima dovolj časa m denarja, pride za par mesecev v Združene države, prepotuje jih od \T2hoda.do Zahoda, od Severa do Juga, nakar se vrne nazaj v Evropo.
Tam pa začne udrihati po Ameriki, da je jo j.
Tisti, ki so zmožni, pišejo članke o Združenih državah nekateri so celo knjige izdali o njih.
Umevno je da so članki pomanjkljivi, knjige pa še bolj, toda to piscev in čitateljev ne briga dosti.
Evropejci hodijo v Ameriko, Amerikanci pa v Evropo. Posebno ameriški bogatini, industrijalci, bankirji itd. '
Med ameriškimi in evropskimi obiskovalci je le ta razlika, da Evropejci kritizirajo Združene države, Amerikanci pa na vse pretega hvalijo nekatere evropske naprave.
Značilno je, da se skoro vsak veleindustrijelec vrne y Ameriko kot velik čestilec Mussolinija. ^
Fred kratkim je imenoval eden naših vodilnih industrijalcev italijanskega diktatorja Mussolinija modernega Napoleona ter širokoustno pristavil, da bi tudi Združene države potrebovale takega moža.	(
S kapitalističnega stališča je možak pošteno govoril. Atussolini je ideal vseh kapitalistov.
Mussolini je zatrl vse opozicijonalno, to se pravi pro-ti-fašistovsko časopisje.
To bi bil najpriprostejši način v tej deželi prepovedati vse liste, ki ne pišejo v prid kapitalistom.
Mussolini je odpravil osemurni delovnik.
Ameriškim korporacijam je osemurni delovnik trn v peti. Oh, kako radi bi ga podaljšali za eno ali'dve uri.
Mussolini je odredil, da ne sme noben časopis izhajati na več kot šestih straneh in da sme časopisje pri-obcati le tisto, kar dovole Mussolini in njegovi priganjači.
Če bi bila v Ameriki uvedena taka cenzura, bi uživali kapitalisti na tem svetu neskaljeni raj.
Končno je Mussolini odpravil občinske volitve, da bo fašistovska kontrola posplošena in ojačena.
S takim sistemom bi se nekateri ameriški krogi po-popolnoma strinjali, ker bi bile v bodočnosti odpravljene drage primarne volitve, iz Wasbingtona bi se vršila centralna kontrola, ki bi velekapitalu ustrezala v vseh o-zirih.
Čimbolj kdo študira Mussolinijeve metode, tembolj mu je jasno, zakaj jih hočejo nekateri tudi v Ameriki uvesti.
Španska najbrž ne bo članica Lige.
Odstop Španske iz Lige narodov postaja vedno bolj vrjelen. — Španski zastopnik ni bil navzoč i*a sestanku Lige.
ZENJSVA, Švica, .3. septembra Eno in štirideseto Zasedanje .sveta Lige narodov je bilo otvorjpno včeraj tnkaj in glavni znak je bila odsotnost -španskega zastopnic ka s .^edeža, katerega je trajno, zavzemal tekom zadnjih šestih let.
Poslanik Palaeios, ki se nahaja v Ženevi, da se udeleži konference komiteja glede sestava sveta, ki je bila sklicana na njegovo ' prošnjo, se je oglasil pri Sir Erie Drummondu kmaln po otvorjenju seje ter pojasnil, da ni dobil ni-kakih navodil od svoje vlade, da pa pričakuje biti danes informiran o njenem sklepu.
Zgodaj včeraj popoldne« je pri softvoval Palacio konferenci si-gnatarnih sil k statusu trajnega razsodišča in od tam je odšel ^n sestanek komiteja sveta, kjer se je pričakovalo, da bo hitro sprejeta rasolucija, sprejeta tekom prvega čitanja.
Napori različnih članov komiteja. da uveljavijo manjše izpre-membe, ki bi omogočile Španski 'prejem napol trajnega sedeža. ko imeli za posledico dolga prerekanja. ki so se končala z različni mi amendmenti. ki so se pojasnje vali razloge, zakaj je nemogoče v redanjem času privoliti v špansko zahteve.
ŽENEVA, Švica. 3. septembra. Srnjor Palaeios je zavzel v svojem komentarju glede včerajšnjega postopanja skrajno pesimistično stališče glede izida španske zahteve, vendar pa je poudaril, da ie treba še čuti svet in zbornico Mge, predno bo mogoče smatrati -klep glede trajnega sedeža defi ni t i vn im.
Delovanje ruskih .Dvajset-letnica Slov Narod. Čitalnice v
Konec.
V odbor za leto 1918 so izvo-
Mati desetih otrok umorjena.
Novice iz Slovenije.
ELMIRA, N. Y„ 3. septembra Mrs. Lavro* C'oico, mater desetih otrok, so našli včeraj popoldne mrtvo v kleti, z desetinčnim metrskim n'ozein v hrbtu.
Policija išče njenega moža, Co °ima Coieo, o katerem trde otroci da je umoril mater. Hlasi se. da je imel pri sebi puško, ko je za pustil hišo.
Coieo je bil prej v nekem zavo du za umobolne. Družina je prišla pred štirimi leti iz Passaica, N. »T
Velik morski volk ujet.
GLOUCESTER, Mass., 3. sept Enega največjih morskih volkov kar so jih kedaj videli tukaj, jf privedel semkaj parnik "Enterprise'. Morski volk je bil ujet v mrežo ter je 18 čevljev dolg ter tehta kakih 2500 fntov.
V njegovem želodcu so našli za sod manjših rib. osem funtov težko polenovko ter kadaver srednje velikega psa. Morskega volka so poslali na trg v Boston.
nezadovoljnežev.
Ruski vojaški tribunal bo odločal o usodi pro-tirevolucijonarjev. — Častniki WrangLove armade sc agitirali p o:ljenl:	Kovačič,
m- .	\	. j podpred. Frank Zorič. tajnik V.
IVrimu.	*	j Prill, blagajnik Čefcular, knjižni-
j čar Josip Ivauetič, nadzorniki: Jos MOSKVA, K usija. 2. septem- j Kalan, J. Čič in Fr. Kovačič. Med bra. — Vojaškemu vrhovnemu so-, letom .se ne dogodi kaj pasebne-dišču bo predstavljenih sedem in ga. Kil je takrat vojni čas, ljudje dvajset moških in žensk radi nji,,h .so bijj preVeč zainteresirani za poskusov za ustvarjenje proti-re- dnevne dogodke Čitalničar J. Že-volucijonarnega gibanja na Kri>ie podari eno delnico S. N D. Ci_
muy	talnici.
Večina obtoženih obstaja iz j Odbor za leto 1919 je sledeč:
prejšnih častnikov armade Wran- predsednik J. čič, podpred. V.
gla, ki so ostali po porazu te ar-: yever. tajnik Stanko Žele. blag. made na Krimu ter zgradili tam|ivan Čebula r, knj-ižičar E. Gorše. od 1922 do 1924 tajno organiza- Dr. - Ivan Cankar" priredi to le-cijo. ki je bila zvezana s skupino to igro "Revček Andrejček" ter
Clevelandu, Ohio.
Peter Zgagajf
JAXKO X. ROGELJ
prejšnjih Wranglovih ljudi, ki se mude sedaj na Bolgarskem.
V pričetkn 1925 so nameravali zarotniki pognati v zrak urad tajne policije; v Sebastopolu. a- ta u-rad je izvedel za nakano tor pri-ččl zasledovati zarotnike. Nato so je polastil kak ducat teh monar-hističnih zarotnikov s silo majhnega parnika Utrieh, potem ko so se splazili oboroženi z revolverji in ročnimi granatami na krov ter. odvedli ta parnik v bolgarsko pristanišče Varno.
Tam so izročili monifrliistične-mu generalu Ronžini vojašk"
izroči čisti preostanek S. N. Čitalnici v .svoti $45.33. Med letom odstopi predsednik, na njegovo mesto se izvoli Antona Kovačiča. Mesto tajnika zaradi njegovega odhoda iz mesta prevzame V. Grill
Za leto 1920 so izvoljeni: Ant. Kovačič. pred. Anton Vesel, podpred., E. Gorše, tajnik, J. Steb-laj, knjižničar, V. Vokač, blagaj nik. Nadzorniki: Kuhelj, K. Rogelj in A. Komar, J. Cebular iu A. Gruden. Tajnik odstopi že januarja. njegovo mesto vzame knjižničar Steblaj. Dogodki: Profe-
^ Ob cesti je stala delavnica, in
. nad delavnico je bil sledeči napis:
' Sr \ „	„	,	"Mi popravljamo avtomobile in
Kakšno je nasa Slovenska na. fiksamo Fordovp kare«.
rodna citalnica danes? Da bodo!	^
imeli naši Slovenci loljše obzor-' T	i •	, .
, .	. , ... \ Iz Washingtona prihaja jako
je izven C levelanda naj sluzno •	.-, , . ,
^ . „ ..	J	J pomirljivo poroeilo. ki se glasi:
te lnformacjie:	i	,
o v i • r,, ii	,ada Je 1,aJl>r^J nameravala
b. N. Citali..ca v Clevelandu '	• i 4 • .	,,
. ,	primešati mdustnalneniu alko-
steje uanes okoli 42o članov m , , . ...
.. . .	.	, holu toliko strupa, da bi alkoliol
vlanic, ima na razpolago okoli , -,	- ,	.,.
,-nn i •• -	»e ndo mogoče tako predistdirati,
loiKl knjig najrazličnejše vsebine,' ,
i • j • i T	, , ? da bi ne bil smrtonosen,
hrani dosti letnikov slovenskega1
. ......	. ' iver so se pa proti temu poia-
easopisja v Amerik;, knjige hrani	. ,	, .'
.	. i , . i Vl!l ugovori, bo po nasvetu elav-
v treh ličnih omandi. st»ba kjer se'	....... , .
. . , . . .	i "°ga i>rohibici.jskega kemista m-
nahuja sedaj Čitalnica ie na pro-' 7 . .. ,	,, , ,
. ..	.	, dustnjal nemil alkoholu
L-elju nove stavbe. Na oknih ima'
, v.. . .	- . .no:
napis v slovens<rini in angiesci- {
ni. Soba je okusno opremljena s1
primeša-
slikami sledečih pisateljev: Jurčič. Trubar, Medved. Hribar. Pre-šern, Taučar, Gregorčič, Vodnik, Aškerc, Cankar. Pajkova, kakor-1 tudi slika Cirila in Metoda. Poles- ®
smrad)jivo olje; dva procenta alkohola ; dva procenta bencola in j neka na gnusna snov, katere pa Doran ni hotel imenovati
Suhači upajo, da tega alkohol a ne bo nihče užival, ker bo že sam-
skrivnosti ter dobili od njega fi- sorju j p Volku se dovoli, da nančno podporo. Nekateri so s-,> obdržuje večerno Šolo v čitalniških vrnili nato zopet tajno na Krim,: prostorih- Izražena je želja, da bi da nadaljujejo s svojo protirevo- be Slovenska narodna čitalnica dru-lucijonarno delavnostjo.	žila z dramatičnim društvom
Ruska vlada je-poslala Bolgar- - Iyan Cankar" zakar se skliče ski številne note, v katerih je pro- j	z])or (izrcdni) na dan 30.
testirala proti delovanju ruskih jaDt 1921.
monarhi*tov, bolgarska vla<l.i J Oilbor za leto 1921: Pred. J. je bila ali nezmožna ali pa nepri- Skuk, podpred. L. Truger, tajnik pravljena ukreniti kaj proti za-}Janko Medvešek, blagajnik Vokač, rotnikom.	j nadzorni odbor: J. Kerže, K. Ro-
V pretekli zimi se je konečno j „elj, in J. Čič. John Kerže odide posrečilo sovjetski policiji prijeti vse zarotnike, z ^izjemo prejšnjega polkovnika Deillota. v kojega sta-
tega so slike: Prvi odbor SNČ,' t»i_ i	..	, j- i posebi neužiten.
Bled, Ob Soci, Ob pogrebu Lun- tl , ■ . , .. D] ,	,1 ra se motijo,
der m Adamiča. Slovenska narod-1	• , ,
. .. . . i • ■ i	I trotovi del ameriškega naroil?
na citalnica je tudi mkorporirana '	,	, .,
t...........se je v zadnjih petih letih straho-
Ker znaei na steni viseči carter. | .	_._ ,	.	. _
,	, ..	. ,,. „ • vito utrdil, l'rencse in prebavi si
Vsak citalnicar ltna svoj kljUL-, ,	,	. .	.
, , ,,1, - ,	. , hujšo zmes kot jo ic predpisr
tako. da lahko pride citat caso_! ,.,...,., , ' 1 1
, -	, 1 prohibicnski kemik,
pise. Na razpolago je 24 .stolov in
dobra elelgtričpa razsvetljava, pozimi ugodna toplota. Čitalnica i. Stari s°T,cral	bo ma danes dobre prostore, na pra- ^oro<Ml- VzH bo 11eko slavuo vem mestu, zato se tudi dobro zdravn,co za ženo. razvija. Zadnja leta po vojni se' I>orf>'-,I° "C omenja, kake stroje nabavilo dosti novih knjig, na- ke^zilravnica je to. ročilo časopise iz Jugoslavije, ta-1 (V je duševne boko da čitalničarji pridno zahaja- ' lezili' si -ie izl)r;,! ^<^ndorFf pra-jo po knjige. 1 vo Partijo.
Statistike kaže. da se v zimskih
nova n ju so se zarotniki zbirali.
Proces bo najbrž spravil na dan zanimiva dejstva glede virov pro-tirpvejueijonarnih skladov. Javni obtožitelj bo zahteval smrtno kazen za sfcrvro vse obtožene.
Zagr»bj&i n&dikof zgradi ogromno stanovanjsko hišo.
I>a se nekoliko ublaži velika stanovanjska beda v Zagrebu, je ikof Ante Bauer sklenil, da zgradi z mili jonskimi dohodki škofije ogromno stanovanjsko poslopje, ki bp obsegalo 143 stanovanj z eno de pet sobami ter 10 pisarn.
projektirano poslopje bo eno na|vfčjib in najlepših v Zagrebu. Arhitekt Ehrlieh je načrte za o-gromno stavbo ie predložil za-grtbik^m^i magistrati v odobre-lije:
I' i :	i, <». >	, .
WtWji f
I c dni prispe preko Žombol^e Zagreb večja skupina romun-siah novmfrjcv dfl vrnejo lanski
obisk jug. novinarjev v Bukarešti. Iz Zagreba nadaljuejo romunski gosti svojo turnejo preko Ljubljane, Bleda in Plitvičkih jezer.	t
"Obzor" v Italiji prepovedan.
Italijanska vlada je prepovedala uvoz in razpečavanje zagrebškega dnevnika "Obzora", češ, da je duh njegovega pisanja nepri-jateljski napram obstoječemu Režimu in usmerjen proti interesom Italije sploh.
Centrala denarnih zavodov.
V ministrtvu trgovine je bil8 sestavljena posebna koijaisija, ki ima nalog, da čimprej izdela nov z&konBki načrt o ustanovitvi centrale denarnih zavodov.
Beograd ni zadovoljen z odgovorom.
BELQRAD, Jugoslavija, 3. sep. Vladno časopisje izjavlja soglasno, da ni zadovoljiv odgovor Bolgarske na kolektivno noto male autante glede mejnih napadov nerednih jamstev. Vladni orpan Politika pravi, da mora Jugoslavija sama vzdržati mir in red.
Divjanje psa.
WHITE PLAINS, N. T., 3. sep. V Carpenter hotelu na Lake St.. v bližini Rye, je ugriznil včeraj popoldne neki pes bulldog pasme tri osebe in Carptenterja samega je zadetla kap vsled razburjenja Njegova žena, on, hčerka in desetletni siq, ki so bili ogriznjeni, se nahajajo v tukajšnji bolnici.
Neki državni policist je nstre-111 psa.
Proti paroliranju Lceba in Leopolda.
rHlCAC.0. 111., septembra. Tako državni pravdni k \ 'rmve kot sodnik John Caverlv. ki sta vodila proces proti Loebu in Leopoldu, sta soprlasno prepričana. <la morata ostati obn mlada morilca za. vse dni njih življenja v ječi.
To izjavo sta podala, potem ko sta bila obveščena, da bosta oba morilca lahko pomiloščena leta 1035.
POZOR ROJAKI, ki se zanimate za slovenske naselbine!
^Tu v JSt. Mary's, je družba St. Mary's Clay & iSewer Pipe Corporation otvorila novo tovarno, ki bo pričela s 1. septembrom obratovati, ki bo zaposlila v prvi vrsti Slovenec in Hrvate iu sicer samce ali može brez družin, ker kompanijske hiše še niso dovršene. Pole«? te nove in tudi stare tovarne bo vsem na razpolago velik na novo urejen Boardingbouse. katerega oskrbuje slovenska družina z dobro domačo postrežbo ter snažno opremljene sobe. Plač? je različna po delu in kontraktu Driižba se je izjavila, da bo upoštevala v vrvi vrsti delavce raznih evropskih narodnosti. Zato sc opozarja one rojake, ki se zanima jo, da si ogledajo to priliko in za gotove boljša dela. Za obširnejš? pojasnila naj se rojaki obrnejo n; St. Mary's Sewer-Pipe Co.,
Bcardinghouse, Vincent Marold, Box 120,
St. Mary's, Pa. (2x 1.4) __
ČE IMATE
KATAR MEHURJA
ali
TEŽKO
ODVAJANJE poakuiajte
Santal Midy
Naprodaj v vseh lekarnah. Takoj pr*i«M
v domovino, njegovo mesta prevzame E. Gorše. Izredni občni zbor, ki .se je vršil na omenjeni dan. je z veliko veČino .sklenil sledeče: Slovenska narodna čitalnica se ne združi z dr. "Ivan Cankar", ampak ona podvzame delo, da centralizira v.sa kulturna društva v močno centralo. V ta odbor .so izvoljeni : Frank Oerne Primož Kogoj, Dr- Kern, Josip Kalan, J. Stebla j, ! Janko X. Rogelj in L. Truger. Čitalnica postane članica Zveze slovenskih kulturnih društev. Xa dgn 13. avgusta se preseli v staro poslopje S. X. D. Slovenska narodna Citalnica pripomore, da se ustanovi Čitalnica v Collimvoodu. Življenje Čitalnice se zelo poživi v tem letu.
Odbor za leto 1U22: Pred. A. Kovačič, podpred. h. Truger, tajnik Janko Medvešek«, knjižničar J. Stcblaj. nadzorni odbor: Janko X K ogel j, Karol Iiogelj in Josip Pod-bevšek.
Odbor za leto PJ23: Predsednik Janko XT. Rogelj, podpred. Vatro Grill, tajnik J. Podbevšek, blagajnik Anton Abram. nadzorniki: Ed vin Primoži^. Boris Paulin in Janko Medvešek, knjižničar Anton Kovačič.
Odbor za leto 1924: Predsednik John Pollock, podpred. Vatro Grill, tajnik Boris Paulin, blagajnik Josip Podbevšek, knjižničar Anton Kovačič, nadzorniki : A. Komaj;. M. Berjak, Frank Klemenčič. Knjižničar A. Kovačič položi resignacijo radi selitve. Na njegovo mesto je izvoljen Andrej Križmančič, ki je še danes pri tem poslu. Čitalnica se seli v sedanje prostore.
Odbor za leto 1925 je sledeč: Predsednik John Pollock, podpred. K. Rogelj, tajnik J- Šircelj, blagajnik A. Abram, knjižničarja Andrej Križmančič in Mary Križ-mančič. Nadzorni odbor: Frank Klemenčič, Frank Jerina in Žer-iav. Radi odstopa tajnika sprejme med letom tajništvo Janko Medvešek.
Odbor za leto 1926: predsednik Janko N. Rogelj, 'podpred. Karol Rogelj, tajnik Janko Medvešek in Louis Truger, blagajnik Anton Abram, knjižničarja A. Križmančič in Mary Križmančič, nadzorni odbor: Anton Vavpotic. Frank Klemenčič, Frank Jerina.
V New Yorku je no tisoče avtomobilov in zato ni čnda. da so avtomobil ne nesreče na dnevnem redu.
Toda v New Yorku. največjem mestu na svetu, jt> vsi točno urejeno.
Ko gn avtomobil povozi, sta po
preteku par minut najmanj dve
o^ebi ob njegovi strani: zdravnik
in advokat.
Razloček je le ta. da je zdravni-| v spodnji dvorani S. N. D. prija- ka freba pok]icati> (]n).jm advokflt
jzen C-italniški večer s postrežfco. \ sam prjt|e
Vstopnina $1-25 za v.se ki prisede-1
jw k mizam (ali .^1.25 krožnik).
Vabljeni so Slovenci in Slovenke,! T-k •	j t
J	<.	Danes jp mo«rom dobiti vse na
da prisastujete li redki slavnosti. ,	i-i- i i
1	J	.kredit, bdinole denarja ne.
katero praznuje slovenski Cleve-I	v
časih izposodi v četrtkih in nedeljah do 200 knjig na teden, kar' je zelo lepo.	I
Po dvajsetih letih dela pri Čitalnici smo letos videli na seji u-; stanovnike: Frank Oerneta, Fr.1 Belaja in Ivan Speha. Druge za-j držuje dnevni posli tc.la ostaja. | jo zvesti člani, to kaže imenik j članstva.
J Na večer 19. septembra se vrši j i v spodnji dvorani S. N. D. priia-l
Živimo v <lobi krnkitov
lan i. Vstopnice so že v razprodali
Zaključujem to splošno zgodovino naše S. N. Čitalnice. Povedal sem, kar sem mogel in znal. zato še enkrat ponovim, da vse«ra nisem povedal, ter gotovo izpustil posameznike, o katerih se mi ni povedalo ali ni bilo v zapisnikih omenjeno.
Xapisal sem tudi raditega, ker je bila to želja čitalničarjev, da se; Pnojjin Spredi zabeleži to jilemenito delo ter o-' staja isto na razpolago generacijam. ki prihajajo za nami, in da se konečno enkrat v poznejših letih lahko prenese ta opus kot del tiste zgodovine, ki jo pišejo vsi, o-ni Slovenci, ki so daleč od svoje domovine, pa vendar Čutijo svojo slovensko kri. Stara Avstrija se ni brigala za svoje izseljence, videla jih je samo kot hlapce in dekle, in zopet je žalostna resnica, j da
nič, ampak vse tua'kjsnje prepušča svoji usodi. Prezira nas, hoče samo dolar.
'Slovenska narodna eitalnea je obstala dvajset let, sama in samosvoja. napredna v duhu, v ved-nem poželjenju. da seznani Slovence z našo lepo literaturo, jih izobrazuje in navaja.k nazorom, ki jih vpoštevajo naše okoliščine na tuji zetnlji.
Dvajset let gre k zatonu, — 6. septembra bo 20 let, ko je bila uradno ustanovljena. In nič ni slajšega danes kot zavest, da je zmagovala in zmagala, kajti njeni čuvaji — ustanovniki so čuvali s svojim narodnim srcem, da je o-stala le —
SLOVENSKA NARODNA
ČITALNICA Najiskrcnejša jim hvala.
Romunska kraljica bo prišla v Ameriko ter privedla s seboj fivo-jo najmlajšo hčerko, ki je priznana lepotica.
Lepa romunska princesa pravi, da noče za moža nobenega kralja iu nobenega princa, ampak bi najrajše poročila s človekom 7 >'i-prostejra rodu.
Najbrž ji je vseeno, če ?;e pis** Schwartz ali Smith samo da ima "rj polog svojega ime.ia šest ničel ?
lekle, in zopet je žalostna res n. ca. j Tf>da k,lf)r žp hoČp URani, la se tudi Jugoslavija ne briga \ ~in naj ?a Tlf.anja tako. da lie, ampak vse tua'kjsnje Slovence • . i -
V New Yorku so včeraj are ' rali štiri ponarejevalce denarja. Vse stroje so že imeli pripravljene ter so hoteli začeti tiskati bankovce po dvajset dolarjev. V tem trenutku jih je zalotila roka pravice.
Ponarejanje denarja j" proti-postavno ter kaznjivo z večletno ječo.
Toda kdor že hoče ugnnja+i zlo-
se mu
izplača.
Ne pa tako kot grof Vindišgrec. ki si je mazal prste z madžarskimi kronami in francoskimi franki.
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
Truplo Rudolfa Valentina je na poti v Hollywood.
Tam bo pokopano v pospbnem mavzoleju in ta mavzolej bo nekako svetišče ameriških kinoigral-cev.
V	istem vlaku kot Valentinovo truplo se vozi tudi njegova zaročenka Pola Negri.
V	New Yorku predstavljajo film. v katerem je Valentino zadnjič nastopil.
Nekatere newvorske ženske še sedaj niso potolažile.
Ko je ležal na mrtvaškem odru je policija odvedla neko žensko ki je britko ihtela. V žepnem rob cu, s katerim «i je brisala oči, j< imela dva kosa čebule. " Res je da je ž Valentinom umr priznan igralec, toda malo man; komedij bi ljudje lahko uganjali
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE —• JUGOSLAV BUREAU
▲ME&I&KA ZGODOVINA V SEPTEMBRU.
Washington ga je pregovoril, da «je opustil svojo plodonosno odvetniško prakso in se dal leta 1798 izvoliti v kongres. Tu je bil voditelj stranke, ki je podpirala predsednika ter je bil največji govornik v ustavnih vprašanjih. Leta 1800 ga je predsednik Adanis i-
17. septembra 1796. Washingto-j Bil je največji zmed prvih roma- menoval državnim tajnikom in nova slovesna poslanica. — S po- uopiscev Amerike. jegova prva prihodnje leto glavnim sodnikom
močjo James Madisona je Washington pripravil poslovilno poslanico (farewell address), ki naj bi se obelodanila ob njegovem slovesu ir. javne službe, kar je po njegovem pričakovanju moralo biti dne 4. marca 1793, ob začetku njegovega prvega četrtletja predsednikova nja. Ali ves narod je za-
hteval, naj bo izvoljen vdrugič, j janske povesti, tako da se je Washington udal in 15. septembra 1857.
novela "Precaution" ni imela us- vrhovnega sodišča. Xa tem mestu peha. Njegov drugi roman "The jo ostal 33 let. do svoje- smrti 1. Spy", izdan leta 1812. jc pa doži- 1835. — Marshall ima mnogo zavel ogromen uspeh. Spisal je vse- slug za razvoj mlade republike, ga skupaj 67 knjig, katerih polo- V času. ko so bile ustavne pravice viea So romani. Cooperjeve knjige še nedoločene, ko je bila ameriška so bile prevedene v vse kulturne vlada še v eksperimentalni stopi-jezike. Mladina mnogih generacij nji. so bile njegove določbe kot je z naslado uživala njegove intli-* vrhovnega sodnika največjega
' pomena za ustvaritev dobro orga-William nizirane federalne vlade.
je bil izvoljen za drugo četrtletje. [ Howard Taft. 27. predsednik Zdr. Dne 17. septembra 1796 je priob- j držav, se je rodil tega dne v Cin-čil svojo poslovilno poslanico. Vjcinnati, Ohio. Svojo karijero je tej famozni in zgodovinski posla-1 začel kot pomožni državni pravd-nici je Washington kot "star injnik v domači County leta 1881. udan prijatelj" nagovoril one, ki "so po rojstvu ali svoji izbiri dr-
žavljani skupne domovine". Sledeče so nekatere izmed modrih, plemenitih misli, ki jih je Washington z največjo resnostjo naslovil svojim sorojakom:
Svoboda v Ameriki se mora ohraniti potom edinosti in bratske ljubezni. Vsak narod mora storiti, kar je prav. ravno tako vsak poedinec in biti mora pošten napram drugim narodom. Pravica in dobra volja morata biti vodilni sili vsega naroda. To zahteva vse. kar je plemenitega v človeku. A-merika naj postavi dober vzgled drugi mnarodom.
V onih dneh so imeli Amerikan-ti v svežem spominu grozote vojne na domačih tleh. Ali nevarnost vojne je vedno obstojala. Zato svari Washington v svoji poslanici pred duhom militarizma in strasti za vojsko in vojaško slavo. — Vojna strast, — je rekel, — je morilka miru in vsake sreče. Nalaga ogromno breme dolga na narod — breme, ki se jako nežene-rozno prenaša na one, ki se niso Se rodili, na njihove sinove in sinov sinove. Vojna pa je tudi poseben sovražnik svobode. Za srečo in mir Amerike se nahaja ona daleč od interesov in prepirov drugih velesil. Ž njimi Amerika naj ne bo politična, niti preveč prijateljska, niti sovražna. In tako. ko ne bomo imeli ne zaveznikov, ne velike vojske, stremeče po vojni, no tujih interesov, ki bi povzročali težave, bo Amerika uživala prijateljstvo vseh narodov, trgovala ž njimi ter strahu razvila svoje goK}>odarstvo.
septembra 1690. Tiskanje prvega časopisa v Ameriki. Benjamin Harris iz Bostona je izdal prvi časopis v Ameriki, pod imenom "Public Occurences". Vseboval je izborno zbirko kolonijalnib vesti. V njem ni bilo nikakih \\-vodnih člankov. Urednik ni napadal nobene osebe ali stranke, niti sploh se ni vmešaval v politiko, vendar ga je kolonijalna zakonodajna zbornica takoj zatrla, tako da je izšla le ena številka.
6. »eptebra 1757. — Rojstni dar Lafayette*. —1 Markiz de Lafayette se je rodil v Auvergne na Prišel je v Ameriko leta 1777 zli tovariši, da pomaga kolonistom v njihovi borbi za neodvisnost. — V juliju je bil imenovan genera-
Beseda slovenskim materam.
Namen ogla«a kot tvdi drugih, ki bodo od tem do časa nlediU. je pojasniti materam, ki ne morejo Mune hraniti otrok. glede hranjenja otrok. TI •Sla«! vas bodo jako zanimal, ker bo v njih na pri-prost način povedano marsikaj, kar bi morale vedeti glede prehrane otrok in Bordenovega Eagle Mleka, ki je na sveta na/beljša hrana za otroke.
in v desetih letih se je povspel do sodnika v federalnem okrožnem sodišču. Leta 1000 ga je predsednik McKinlev imenoval načelnikom komisije za organizacijo civilne vlade na Filipinskih otokih ter je prihodnje leto postal civilni governer teh otokov. V decembru 1903 je postal vojni minister v Roosevcltovem kabinetu. Republikanska stranka ga je imenovala za predsedniškega kandidata v volitvah leta 1908 in bil je tudi izvoljen. Glavni dogodki njegove uprave so bili ustanovitev poštne hranilnice, novi carinski sistem za Filipine in zakon, ki zahteva objavljanje volilnih stroškov. Leta 1911 je prišlo do razkola v republikanski stranki; konservativna frakcija je zopet imenovala Taf-ta za predsedniškega kandidata, dočim so takozvani naprednjaki ustanovili lastno stranko. Progressive Party, ter J menoval i prejšnjega predsednika Roosevelta za svojega kandidata. Oba republikanska kandidata pa sta bila poražena in izvoljen je bil kandidat demokratske stranke, Wod-row Wilson.
16. septembra 1838. James J. Hill. — On je bil eden izmed pi-jonirjev ameriških železnic. Rodil se je tega dne blizu Guelph v kn nadski provinci Ontario. V tedanji vasi St. Paul, Minn., je dobil službo pisarja v rečnem pristanišču. Tedaj ni bilo v vsej državi Minilesoti niti ene milje žcteznice. .Leta 1862 so zgradili prvih deset milj železnice iz St. Paula do St. Anthony, ki je dobila ponosno i-me St. Paul and Pacific Railroad. Kmalu so jo razširili do zapadne meje države, aH ves železniški sistem je bil v slabem stanju. Hill, ki je veroval v bodočnost pokrajine, je organiziral sindikat peto-rice, ki je leta 1879 prevzel železnico. V prihodnjem letu so železnico raztegnili do pacifične obali. Proga se je vila čez pokrajine, ki so bile še popolnoma nenaseljene, za postaje so služili tovorni vozovi, daleč proČ od vsake naselbine. Kmalu pa se je v zapadnem delu države razvila lesna industrija in nastale so naselbine gozdarjev; železnica pa je začela prevažati les na vzhod. Hill pa jc kmalu uvidel, da je to prevažanje predrago, ako morajo vozovi prih-i ia-ti prazni nazaj. Zato se je zmislil. da bi na zapad prevažal žito za izvoz na Daljni vzhod. Dal je oh pa-cifičnem koncu železnice, kjer se je ustanovilo mesto Seattle.
25.	septembra 1807. Alfred Vali
— ameriški iznajditelj, se je rodil tega dne v Morristownu, X. J. — Ko je bil Samuel 'Morse, iznajditelj brzojava. profesor umetnosti v New Yorkti, se je Vail tam nahajal kot dijak. Morse jc pripravil razstavo svojega brzojavnega aparata, h kateri je povabil tudi dijake. Vail se je takoj zanimal za novo * iznajdbo in nagovarjal je očeta, naj pomaga Morsc-u, ki je bil sam brez sredstev. Dogovorjeno je bilo, naj Morse pokaže svojo iznajdbo kongresu. V pripravah za to demonstracijo se je Vail prepričal, da Morse j ev sistem oddajanja in sprejemanj asi-gnalov ni bil povsem dober, in z-našel je sloviti sistem pik in črt. kombinacije, ki tvori brzojavni alfabet.
26.	septembra 1651.\Francis Daniel Pestorims, ameriški kolonist iz Nemčije. Postal je član "Družbe prijateljev" (kveker) ter se je na Angleškem seznanil z William Pennom. Tako se je leta 1683 preselil v njegovo kolonijo. Pcnnsvl-vanijo. skupaj z raznimi pripadniki verske sekte Menonitov iz Nemčije in Nizozemske. Naselili so se v (jlermantown. ki tvori danes del Phil a del phi je. On jc bil vodja te kolonije in ustanovil je prvo večerno šolo v Združenih državah. Dvigal je večkrat svoj glas proti suženjstvu črncev; ohranjen je še vedno tudi njegov rokopis, ki predstavlja prvi protisu-ženjski protest v tej deželi. Najbolj znauo njegovo delo je knjiga, ki opisuje Pcnnsvlvanijo. — Umrl je leta 1719.
INTELIGENČNA PREIZKUŠNJA PRISELJENIŠKIH OTROK
Ali bo vaš otrok iastel, da bo močan in zdrav?
KUPON
Ta kupon vas upraviči rlo brezplačnih pojasnil v vaSem jeziku, kako vam je treba skrbeti zase In za vaSega otroka. Izrežite ga
ter ga pošljite danes s svojim imenom in naslovom.
Imp ..........................
Naslov ......................
............... 1 (Slovenian).
THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York
Oče in mati ne smeta samo skrbeti kako je otrok velik, pač pa morata skrbeti tucli za telesni in duševni razvoj otroka. Gotovo želita, da bi bil čvret, zdrav, močan ter velik.
Hrana, ki jo dajete otroku, ima velik vpliv na njegovo rast. Zdravniki so dokazali, da postane otrok močan in dobrega zdravja; če je deležen od sačetka pravilne hrane in oskrbe. Če hočete vsledtega, da bo vaš otrok močan in zdrav, mu dajte hrano, ki je najbolj podobna materinemu mleku. Bordenovo Eagle Mleko je najboljše nadomestilo za materino mleko.
Na tisoče in tisoče otrok po vsej deželi se mora zahvaliti za svoje zdravje in čvrstost Bordenovemu Eagle Mleku. Niti malo ni dvomiti o čistobi Bordenovega Eagle Mleka ali uspehih
tisočerih evropskih mater, ki so ga imele ž njim. To ugotovilo temelji na tisočerih pričanjih, ki jih dobimo vsako leto oi Mravqikov in hvaležnih mater. '
Če vaš dojenček ne pridobiva toliko na teži kot bi moral,če nc spi dobro ponoči ter je nemiren, m ee mislite, da hrana, ki mu jo sedaj dajete, ni pravilna, izpolnite kupon v tem oglasu in mi vam bomo povedali, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Bordenovo Eagle Mleko bo rešilo problem za vas kot ga je rešilo za tisočere druge matere, ki niso mogle dojiti svojega otroka in niso mogle dobiti zanj primerne hrane, dokler se ni^o začele posluževati Eagle Mleka. Ne odlašajte, ampak pošljite nam danes ta kupon.
lom divizije v "kontinentalni vojski". Kmalu potem se je udeleži1 bitke pri Brandy wine, kjer je bil ranjen. Izvzemši leto dni, ko se je diti velike pomole in skladišča za nahajal med tem na Francoskem, paroplovno družbo Japanese Nn-ie neprestano služil v ameriški ar- vigation Company, ki je bi'a ena madi do konca vojne, in izkazal se izmed največjih na svetu. Ko je jc kot pogumni in sposobni voj- Hill prevzel železnico, je zn:i»ali skovodja. Vzlic svoji mladosti je dolžina proge 437 milj: on pa jo bil eden najsposobnejših Wash- je razvil v železniški sistem 8000 ingtonovih podrejeneev. Zlasti milj. takozvani Great NorriKrn kol poveljnik ameriške vojske v System. Z razvojem te železnice Virginiji je pokazal svojo strate-'ni postal Hill le jako bogat, mar gično sposobnost. S predajo an-j več je odprl tudi naseljevanju ;n gleškega poveljnika Cormvallisa prometu obširne nove pckr «M ie. je vojna revolucije dejanski kon-jOb vsej progi je pospeševal polje-čala, in tedaj je Washington iz^a-( deljstvo in upeljal nove metode z i I Lafavcttu javno zahvalo. — pridelovanja. Hill je umrl dne 29. Dvakrat kasneje se je Lafayette maja 191fi.
povrnil v Združene drave na ob-j 24. septembra 1755 Joh:» Mar-isk. Obakrat je bil sprejet z veli- shall, najslavnejši pravnik v ame-kimi častmi in z izrazi hvaležno- riški zgodovini, se jetega^dne rn-sti Jn navdušenja. Ob njegovem'dil v Fauquier County, Va. i*il je drugem obisku mu je podaril kon-} član federalne konvencija ki ^ gre* Kvoto $200.000 in pokrajino je leta "1788 sestala, da bi raz-« 24.000 akrov zemljišča.	j pravljala o ratifikaciji konstitn-
15. Mptebra 1789. Rojstni dan cije. Da je bila uspava sprejela James Penimore Cooper-ja.. — se je treba zlasti zahvaliti njego-
Čitatelji so gotovo že večkrat slišali o takozvanih inteligenčnih preizkušnjah (intelligence test), potom katerih praktični dušeslov-ci skušajo ugotoviti stopinjo um-. ne nadarjenosti preizkuša nega j človeka. Zlasti nasprotniki prise-j ljevanja in zagovorniki teorije o dozdevni "speriornosti" takozvanih nordiških ali severo-evropskih plemen so skušali izbijati mnogo kapitala iz nekaterih inteligenčnih preizkušenj v ameriški vojski za časa vojnega nabora, katere so po njihovem mnenju dokazale nižjo umno stopinjo pri nekaterih priseljenih narodnostih. Drugi strokovnjaki boljšega kova so to trditev izpodbijali s tehtnimi razlogi in dokazovali, da naravna inteligenca nima prav nič opravljati s plemenem ali narodnostjo. To zadnjo trditev potrje vrsta inteligenčnih preizkušenj, ki so jih nedavno izvedli na otrocih priseljenih družin, zadržanih na Ellis Island u.
V teh preizkušnjah so bili zastopani otroci petindvajsetih narodnosti. Našlo se je sieer mnogo razlik umne nadarjenosti izmed poedinih otrok, ali prav malo razlike izmed skupin otrok, grupiran i h po rasi ali narodnosti. Povprečna inteligenca poedinih narodnostnih skupin jc bila približno enaka.
Kakor trdi Bertha M. Boody, eksekutivna tajnica Y. W. C. A. v New Yorku. izidh te preizušenj se precej ujema z izidom sličnih pjreizkušenj. izvedenih na neiz-branih skupinah ameriških otrok.
EAIM BMANP
CONDENSED MILK.
Angleški premogarski štrajk.
Truplo dijaka Ostermana najdeno.
Truplo dijaka Jakoba Ostermana. ki je pred tedni utonil v Savi' v Tomačevem. so potegnili v Za-
liodil se je v Burlington, N. J. — vim prepričevalnim arguroe-iUiu.' prešiču iz Save.
Zdaj je že več kot tri mesece, odkar traja angleški rudarski štrajk in še ni izgleda, da ga bo kmalu konec. Nad en milijon delavcev štrajka; če pa prištejemo še njih rodbine, potem pa lahko računamo, da je od tega štrajka prizadetih najmanj deset odstotkov angleškega prebivalstva. Za silen socijalen boj gre torej tu. ki zato tudi močno pretresa vse gospodarsko življenje Anglije.
Ali bodo rudarji v tem boju zmagali ? Po sedanjem stanju soditi, nimajo skoraj nobenega izgleda. in kakor vse kaže, bi bili danes gotovo pripravljeni skleniti mir, ki so ga svoj čas odklonili in stopili v stavko. Odločujočo vlogo v celem tem sporu igra pač kriza, ki ima svoje vzroke v mnogih okolnostih: v zmanjšanem povpraševanju po angleškem premogu. predvsem pa v učinkih vsesplošne svetovne gospodarske krize.
Ko so Francozi in Angleži zasedli nemško rursko ozemlje, takrat je seveda nastopila za nemške premogovnike visoka konjunktura in takrat so delavci izrabili priliko in pognali mezde za^ 33 odstotkov kvišku. Ta dobra konjunktura pa seveda ni mogla dolgo trajati in je bilo predvideti, da bo potem prišlo do velikega raz-računavanja med podjetniki in delavci. Da se to po mogočnosti prepreči, je vlada ustanovila premogovno komisijo in dovolila pri poteku mezdne pogodbe podporo za devet mesecev, upajoč, da bo v tem času stvar poravnana. Podpora je imela namen, da v tem
predhodnem času vzdržuje delavske mezde nezmanjšane. Toda komisija je delala počasi, šele marca meseca je podala svoje poročilo, ki odklanja nacionalizacijo rudnikov in izraža doseči poravnavo med delodajalci in delavci na ta način, da ostane delovni čas neiz-premenjen. a da se ima izvesti revizija najnižjih mezd. Vlada je bila s tem poročilom zadovoljna, delodajalci so zahtevali podaljšanje delovnega časa, a rudarji so odklonili i to in vsako popuščanje v mezdnem vprašanju. Do sporazuma ni prišlo, generalni svet strokovnih organizacij se je postavil na stran delavcev, in tako je izbruhnil 4. maja generalni štrajk. ta največji socijaluopoli-tični dogodek v zgodovini Anglije.
Generalni svet delavskih zvez pa nikakor ni bil voljan iti z rudarji čez drn in strn. Pa jih je hotel podpirati v boju proti znižanju plač, bil pa si je obenem tudi na jasnem, da je treba naj poprej reorganizirati industrijo in jo postaviti tako v položaj, da bo mogla spet plačevati stare mezde. Ker pa so rudarji odklanjali vsako koncesijo in vsak kompromis, je končno moralo priti do preloma med njimi in generalnim svetom. In tako se je generalni štrajk, kakor znano, potem prekinil in prepustilo se je rudarjem, da sami bi-jejo svoj boj dalje.
Razen njih jc izprevidel pač vsakdo, da so naredili napako. — Ugodni trenotek, ko "so mogli doseči mir z izpremembo sanio plače in pa daljšim prehodom je bil zamujen. Obenem pa se je poostri-
lo tudi'razpoloženje proti njim,[ce trpe. — vsa Anglija je intere-simpatije do njih so se ohladile, j sirana na prenehanju tega usodc-in borbenost, združena z nepopu-j polnega stanja, in tako je vseeno stljivostjo na nasprotni strani je upanje, da bodo rudarji iz tega narastla. Šef vlade Baldwin, prei boja izšli navsezadnje vsaj s ka-kolikortoliko pomirljiv, je postal ko, četudi neznatno pridobitvijo, zdaj nespravljiv in ofenziven. — In tako je prišlo potem do zakona. ki povišuje delovni čas v rndo-kopih na osem ur, udarec za delavce. ki jim je krajši delovni čas še važnejši kot mezda.
Na podlagi podaljšanega delov
("Slovenec".)
Ura brez kazalcev in številk.
Moderni promet zahteva predvsem natančen čas in način, ča* v trenotku ugotoviti. Posebno je
ne^a časa so sta vili" potem rudar-,to potrebno Po velemestih na prijem nove mezdne ponudbe, a ti m?r v Londonu, na podzemeljski S0 jih odbili in ostali na svojem! železnici ko vsake pol mimtte vo-Staliscu. Zdaj pa so nastopili kot « vlak. 2e več poskusov v tej zapovedovale i' anglikanski škofje devi je bilo tu m tam. a brez po-in predlagali: brezpogojno spre-, sebnega uspeha. fako so rmiske jetje poročila komisije, premirje, -številke nadomestili z debelimi cr-stare mezde s podporo skozi štiri /ami, a vseeno je potrebno na ta-mesece, med tem pogajanja, even- k<*uro natančno pogledati, da se tuelno razsodišče. Baldwin je na gotovi cas. Y zadnjem času pa
so po kolodvorih angleških želez-I nic upeljali zanimiv poskus z ura-.
to izjavil: Ne!	, .	....
„ .. .	...	. t me upeljali zanimiv poskus
Zdaj so_zaceli izprevirtevati	./na katerJh
sta dve tnbli na me-di voditelji štrajka. da treba_od-j k.lzfl,(,ev .f(?vi,k. N-a
nehati in bo pripon*.!, farjem. ^ ^ ^ ^ -(,vj|ke „„ „„ naj se postavgo na s aha«	,nim,te. Menjava od mi-
loga škofov. Rudarji bodo to tudi	J .	..
slednjič najbrže storili, toda prepozno je že. Takrat, po gencral-'nem štrajku bi imeli rudarji mo-| raluo podporo vlade in še več. ko i bi bili'sprejeli redukcijo mezd. v I kar so zdaj pripravljeni. Zdaj pa je Baldwin tako oddaljen od tega. da je celo napisal pismo na ameriško javnost, z namenom, da o-nemogoči tam nabiranje podpore 'za angleške rudarje. Danes se zahteva brezpogojna kapitulacija ru-» . ^ darjev. . -
1 Tn vendar — škoda, ki jo je doslej jitrajk povzročil angleškemu j0 po hišah in baje jih je iz Grči-narodnemu gospodarstvu, znaša je in drugih krajev ob Sredozem-že več zlatih milijard, vse visoke skem morju velike množine vseh peči so pogaŠene, angleške finon-'velikosti na floti v Anglijo.
nute flo minute se vrši električnim potom.
...
Želva — .modna žival.
Najnovejše v Londonu je sedaj to, da moraš imeti svojo želvo, a-ko hočeš biti moderen. Kdor je še nima, hiti k trgovcu z živalmi, da si jo nabavi. Najmaujfr' stanejo samo par šilingov, ako pa imamo dosti denarja, si kupimo lahko pravega velikana, katero pa moremo držati le v vrtu. Male pa so zadovoljne, da-jim vržemo le nekaj solate. Krošnjarji jih ponuja-
_____________

BRKE SO ZOPET MODERNE
Doslej no mučile samo ženske «»iine sebe, svoje starše, soproge in zaročence z vprašanjem : — Ali naj se dam oatriči ali ne? — sedaj p« so postavljeni tudi moški pred enako važno vprašanje: — Ali naj si pustim rasti brke, ali ne? — Ne smejte se, temveč bodite prepričani, da gre za zelo resno stvar, često z« jako "nsodno" vprašanje. Ne gre namreč samo za inodno kaprico, temveč za nekaj višjega, in sicer zato, da nastopimo po večnih besednih protestih zoper nmskulinizacijo ženske končno enkrat s pogumnim dejanjem.
Opazovali smo z grozo, kako je zlomila ženska vsako tradicijo, kako je vrgla svoje najvažnejše spolne znake, dolge lase, žensko linijo, žensko priderijo in nežnost ter še marsikaj drugega od sebe. To, o čemer so tudi najdrznejše feministke pred čctrtstoletjem komaj sanjale, je postalo fakt. Demokratični princip enakopravnosti se je temeljito uveljavil. Kajti ravno glede vprašanja brk moramo rigotoviti, da so nas pritisnile ženske hudo ob zid. Kakor so javkale preje nad tiranstvom, čc smo jib skušali pregovoriti, naj se ne dajo oatriči, tako hočejo biti sedaj zadnja instanca radi vprašanja. če si naj pustimo rasti brke ali ne. Ženska ve, oziroma sluti. da so brke ena od onih grdih predpravic, ki jih je naklonila narava moškemu. Ilvala bogu: vsaj na tem polju nam ženska ne more in nam ne bo mogla nikdar slediti. Naj pretvarja svojo naravo kolikor hoče, nikdar ne bo mogla ko-mandirati: — Brke, zrastite mi! — Kaj čuda, da so bile brke in brada že od nekdaj simbol moškega. dasi nimajo pravzaprav nič ž njo opraviti. Povsod i, kjer jc vihtel moški žezlo ali ga še vihti, je bila brada v veliki časti,
pred
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKl
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
: : IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI
MILČINSKIJEVI SPISI:
Naša leta, broširano...............00
Na Indijskih otokih ............. .00
Na Preriji ...................... .30
Nihilist ...........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih...... .35
Babica ..........................1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj 3 prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovcev sin...............35
Spis je ...........................35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1-00
2 ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................35
Napoleon 1......................75
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v.............,....... 1.30
Pesmi v prozi, trdo ves. ...........70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški zlatar .....................36
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar................30
Povest o sedmih obešenih...........70
tako Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
n. pr. v dobi patriarhata, vsem v Orijentu.
Nova moda brk izhaja seveda iz klasične dežele moške mode, iz Anglije. Propaganda, ki jo uganjajo v Angliji za brado, ima, če dosedaj že drugega ne, vsaj ta u-speJi, da ne vidimo v nobenem angleškem modnem katalogu niti e-nega moškega manneqnina brez brk. To pa znači, da so postale, brke. vsaj v Angliji, oficijelno moderne.
Anglež, ki noče biti staromoden in nekorekten, si mora torej pustiti nolens volens rasti brke.
In tako je prav: novo vzbudiv-ša se moškost to spričo ženskega pohlepa po emancipaciji, ki se je t;iko razpasel, energično zahteva.
Malenkost, hi utegnil kdo misliti. V tehničnem ozirn smo sicer dokaj na boljšem kot ženske: moški izpremenimo fronto mnogo la-/ je kot ženske. Če bi se jim zdelo to potrebno, brke zrastejo mnogo hitreje kot dolgi ženski lasje. — Toda premagati nam je še druge težave, takozvane inponderabilije kot hi dejal politik. V prvi vrsti gre za odpor drugega spola. Neka znana filmska diva je dejala: — Brk ne morem videti. Brke tako strašno bodejo. Moža, ki bi mi opraskal pri poljubovaniu dan z brkami obraz, nc bi nikdar marala. — Torej ljubezenska stavka ! Kočljiva stvar! Toda treba bo poskusiti. Bomo videli, kdo bo brez ljubezni dalje časa vzdržal!
i* HI
I °
Ul i iS
Tragična smrt visokega fnnkcijo-narja francoske državne banke.
Eden od najvišjih funkcionarjev francoske državne banke Jules Dt •camps, ki je sodeloval kot finančni strokovnjak pri več mednarodnih konferencah ter sprem-ljal*bivšega francoskega medza-vezniškega ministra Pereta v svr-ho ureditve medzavezniških dolgov Tendon, se je te dni s svojim avtomobilom ponesrečil pri Gure-tu. Počila mu je namreč nenadoma pri avtomobilu pnevmatika, vsled česar se je avto. ki je vozU z največjo brzino prevrnil. De-cami« je ostal na mestn mrtev, njegova žena težko ranjena, do-čira so ostali njihovi otroci nepo-škovani. Decamps je bil profesor na visoki Šoli političnih znanosti.
"ŽOJAKI, NAROČAJTE 82 TfA OLAB NASADA", NAJVfcfrn SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR
flMiMfc&iti ^Mii
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi avet-
niki v gramofonu..............25
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .......................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvozok .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez ...........«.......75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec ................ .40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.60
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda vej . _______ .90
Strahot« vojne ....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................ 1.—
Stritarjeva Anthologija trda ves .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev ..... .30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga.................. .36
vsak Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. ves................60
broš........................40
SHAFJESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez................. .90
Machbet, broširana ______________70
Othclo ..............................70
Sen kresne noči....................-70
SPISI KRIŠTOFA tMEDA:
1. zv. Poznava Boga...........80
7. zv. Jagnje .................30
.8. sv. Pirhi ...........................30
13.	zv. Sveti večer.............80
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ «0
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 Št. 2. Rado Marnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi..... .50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 ttTa • «85 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .60 fit. 5. Fran MUčisti: Gospod FrL dolin Žolna in njegova družina, ▼eaetomOdr* črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. "Bradač, 45 srtr., broi......................... .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za
slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broa................. .85
St. 8. Akt št. 113.............70
St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofij«,
347 str., broi..................70
St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc. relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
St. 14. Dr. Kuri Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo renti dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. .Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,.............. .30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broi..........5C
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komur as aki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.,
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IX, 73 str.,
broš..........................25
Št.
23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš.,.........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .85 Št.
27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi..........35
20. Tarzan sin opice ........ .90
Št. 31. Roka roko ................ .25
Št. 32. Živeti .....................25
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna i Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 86. Ksavsr Meško: Listki, 144 str.......................ffij
Št.
37. Domače živali .............30
St. 39. Tarzan in svet ........... .90
Št. 39, La Boheme................1,—
Št. 46. Magola .................. 40
Št. 47. Misterij duše..............l._
Št. 48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
št. 50. Slika De Graye............ l 20
št.
51. Slov. balade in romance .... 80
Št. 52. Sanin .................... 1.5c
Št. 54. V metežu ................1,—
Št. 55. Namišljeni bolnik...........50
Št. 56. To in onkraj Sotle.........30
št. 57. Tarzanova mladost______ .9C
^t. 58. Glad (Hamsun)..........90
št 61 Golar: Bratje in sestre ... .71» Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) .SV Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) .90 ^t. 64. Idi rot HI. del (Dostojevski) .90 65. Idijot IV. del (Dostojevski) .90 Vsi 4 deli skupaj.............. $3.25
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest is kav-
kaških gora................. .26
4.	zv. Praški judek................ .25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest is Japnskega______
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po><**t
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mišjem o t v Koreji..............
13.	zv Boj in zmaga, povest.......
14.	zv. Prisega Euronskega glavarja. 4 Povest iz zgodovine kanadske ..
15.	zv. Angelj sužnjev. Brastijska povest .......................
16.	zv. Satokopi Povesi.......... .30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo .............80
18.	zv. Preganjanja Indijskih mišjo, narjov....................... .80
19.	sv. Mlada mornarja. Pov«*t	Jo
Tisoč in ena noc, tmlo vez..........90
Tik za fronto............. ...... .70
Tunel .....-.......................1.—
Tatic, Bevk, trd. vez.............. .78
Tri povesti (Flaubert), trd. m ..- .78
Tri povesti grofa Tolstoja ........ .50
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha ......... ...... .«0
V okk/pnjaku okrog sveta, L del .. .90
Veliki inkvizitor................ 1.—
Vera (Waldova) broi. ........ .35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. L— Vrtnar, Rabindranatb Tagore
Irdo vezano.................70
broi..........................60
Vojska na Balkanu, s slikami .... .25 Volk spokornik ln druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu .......... .26
Zgodba Napol, huzarja ve«.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......7;
Zadna pravda ................... JO
Zmaj iz Bosne.....................70
Zlatarjevo zlato...................90
Za miljoni,	, .......... .65
Ženini naše Koprnele ................ .58
Zmote in konec gospodične Pavle .86
Zgodovinske anekdoti .............80
Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo...........86
2.	zv. Hudo brezdno...............................36
3.	zv. Vesele povesti......................86
4.	zv. Povesti in slike ......................86
I zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .................................................61
ZBRANI SPISI (GANGL):
ZA MLADINO
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pee-nil
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-sti ..........................
zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
Ljudski oder:
.56 Jf
.K
.5* .50
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj ..
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja
Zbirka ljudskih iger.
... .60
3. snopič. Mlin pod. zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem po-ljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave.....- - .30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok............S©
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boš-tj an, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji-nega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vez........ .40
Gregorčič, poezije trda ves........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Kettejeve poezije trda vez........1.10
Kraguljčki (Utva) .............. .155
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Primorske pesmi (Gruden) ves......35
Pohorske poti (Glaser) broi........30
Slutne (Albreht) broi. ..._______ .30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
MOŠKI ZBORI:
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobniea (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
MEŠANI ZBORI:
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica ................*..... .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica.(Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi je vanj ean klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE;
»
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-;uk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
JO
.25 .30
.80 .30
JO
.36
v angleščini ... Slovenska narodna
lirika. Poezije
1.25 JO
V oklopnjakn okrog sveta, IL del
.90
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ................ J0
Mlada pota, trda ves.............50
Sto ugank ...................... .60
V zarje Vidove, tr. vez........... .90
Vijolica. Pesmi za mladost ........ JO
Zvončki. Zbirka pesnij sa slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vea........60
PESMI Z KOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Gram) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) L zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 Pomladanski odmevi L in IL zv.,
vsak .........................48
Ameriška slovenska lira (Holmflr).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20
10 moških in, mešanih zborov (Ada.
16 jugoslovanskih narodnih
pesmi
(Adamič) 2. zv............... .80
Dvanajst pesmi I. in n. zv. izdala GlS-
Št. 1. Srbske narodne himne.......15
Št. 1, a. Što čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje .;...........15
Št. 7. Pri oknu sva molče flonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič) ...... 30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaž) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč.......... .40
5.zVezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč . Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče veeni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdraviee. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solneo...........75
J
Hvalite Goaf>oda vnjegovfii svetnikih. ) 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
0 obhajilmh jn 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Drum) ..........36
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Joseph! (Pogach-
nik) .........................40
tfissa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
£yrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................60
NOTE ZA C1TRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ......... .25
S afar an. Ruska pesem. — (Wilfan) J25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .59 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA- ' NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)	.50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) .......................40
■Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............28
Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... .20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:

sbena Matica
.50
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor....... ........... 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tantum Ergo. (Premrl)........ jO
MaSne pesmi za mešan zbor. —
(SattnVsr) .................... JO
Slomška Sv. Maža. za mešan zbor,
r spremljavo orgelj .......... .81
12. Pange Lingua. Tantum Erge Gem-
torl (Foerster) ............... JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni.
tori (Gerbifc) ................ JO
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec) ____ JO
Sava nebeške kraljice. 20 Hari£nih pesmi n mešani zbor. Bopran, ali, tenor, 8a»........................40
Zabavne. Različne, ducat.........% .25
JNewyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................08
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................06
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................08
importirane prorokovalne karte 1.—1
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............18
Nova Evropa .....................80
Zemljevida:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po ....... J8
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
Po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi K gotovini, Money Order ali pošta« znamki po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, komandirajte pismo.	<
Ne naročajte knjig, katerih ni v een&l« Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA" '
SLOVENIC PUBLISHING OO. 82 OortUndt 8t,
i	" <' • * <itita jtiijujetstl




Japonska - - država socijalnih razredov.
<JLAS NARODA, 4. SEP. 1926
Kor blatta v tew
•pondent "Berliner Tage-	pravo razlik med pripadniki raz-
dr. Sternberg pripoveduje	nih kast, religij, plemen in pokli-
opisu prav zanimivo o	cev. Japonski študentje bi sma-
razmerah v državi daljnega vzho-	trali za veliko krivico, če bi se
d«1, ^ kateri tudi "ni vse zlato,	med njimi pripetilo kako tako
kar »e sveti". t'lannck prinašamo	razlikovanje. Tudi vseučiliški pro-
v krajšem ekseerptu.	(	fesorji so lahko radi svojega pri-
Kakor v Evropi, tako je bilo	padništva k Eti brez skrbi za svo-
na Japonskem do zadnje ga časa	jo karijero. Za te razlike se ena-
pjemstvo v premoči. Moderna dr-	ko malo brigajo veletrgovci in in-
dustrijci.
Veliko zlo delajo v tem oziru fašist o vske organizacije, katerih i na Japonskem ne manjka in ki jih podpira vlada. Med Eto in fašisti pride do pogostih zigredov. kajti tudi Eta ima svojo bojno organizacijo, ki plove precej v ra dikalnih in soeijalističnih vodah Socijalizma pa se boje na Japon skem bolj kot v malokateri drug državi.
Pripadniki Etc so vobče mnogr bolj delavni in snagoljubni kot o stali Japonci. Enako kot Eta s( kaste, ki so formirane iz potomcev bogve katerih izdajalcev tega ali onega cesarja, pa magari če je živel Efijalt tisoč let prej.
Kljub vsemu Japonska že ni več ona stanovska dežela, kakor v sredn^in veku. Vsa politična moč prehaja polagoma na denarno a-ristokracijo in Japonska postaja čimdalje bolj razredna država.
Narodno gospodarstvo v Turčiji.
Takoj po padcu sultanove via-' (dolžina nad 3S0 km), in železnico
POLICIJSKI PREDPISI NA PRUSKEM
žavna in družabna oblika Japonske jc k plemstvom odločno ]>o-medla. Kar je plemstvu še ostalo, je le še številno zastopstvo v gosposki zbornici in nekaj malenkostnih privilegijev. Lamurai ali plemstvo, ki je bilo tja do leta 18*>8 nebeško vzvišeno nad navadnim ljudstvom, jc sedaj popolnoma brez moči. Pač se je ojačila denarna aristokracija, čeprav ni dobrih HO let od lega, ko se je zdelo japonskemu plemiču sramotno poznati denar. Piemski stan je moral takoj, ko jc postal nepotreben, izvajati konsekvencc. To je bes*1 da in volja Japonske, in sicer konservativne, militaristične, da ne govorimo o liberalni. Plemstvo je bilo brezobzirno razlaščeno.
Knezom se je sicer pustilo razmero', a več posesti kot nižjemu plemstvu, to pa zato, ker jim je v prejšnjih treh stoletjih država že precej okrnila njihovo moč. Ker so se približno eno desetino prebivalstva t vo reče mu plemstvu iz vila iz rok ekonomska sredstva v svrho protirevolucije, se je naci-jonalna stabilnost in moč Japonske znatno dvignila.
Vendar niso Japonci nikak lio-mogen narod. Ni je dežele, niti ljudstva, kjer bi bolj veljale plern-.sk.e. provincijalne in tudi lokalne posebnosti. Japonska je bolj pro-žeta z regionalizmom kot Italija. Nemčija ali kkkšna balkanska država.
Toda treba pripomniti, da ni vedno - objektivno razlikovanje med homogenimi in rep-ionalistič-jiiiui narodi. Vsjik narod misli, o drugem, da je bolj homogen kot on sain. Ako nemški profesorji u-bijajo mladini v glave, da so n. pr. Francozi homogeni in da se Nemci delijo na Pni se, Bavarce, Sak-se itd., je treba pomisliti, da je napistl Barbuse v svojem "Ijc feu" o svoji kompaniji: — Iz vseli poklicev smo, iz vseh plemen. — stira danadanes na Pruskem vse In če bi Japonec napisal podobno skupaj nad en milijon veljav knjigo, bi pisal enako.	i nih polieijskih odredb ter da sr
Edini dejanski privilegirani izdajajo še vsak dan nove. ki vse stan na Japonskem (izzemši v go- bujejo dodatke, izpremembe itd sponki zbornici zastopanega plein- aNvadnciuu človeku je torej abso stva iu seveda novih težkih dav- lntno nemogoče, da bi se spoznal koplačevalcev), je vojaštvo, ki je v tem kaosu. Posledica tega je se-s svojo organizacijo ustanovilo e- veda splošna pravna nesigurnost dinost države. Častniki se večino- ki ima zopet želo kvarne moralne ma izbirajo iz vrst Satsuma in Ce- posledice.
ču kast. Vendar so ti privilegiji j Opetovano se je že skušalo te postali zelo nepopularni in čez mu nedostatku odpomoei, todr do-kakih dvajset let bodo mogli naj- Klej še vselej zaman, ker se ni šr br.: vsi častniki enako napredova- nihče upal iztrgati zla s korenine ti, pa naj so ie z tako nizkih sta- f vred. Sedaj so prišli merodajn nov.	j krogi končno vendar do prepriča
Veliko fekrb povzroča državi nja, da se mora stvar zipremeniti problem zaničevanega Eta stanu.' in sicer čimpreje. Načelnik poli
BOLJŠE KOT POPLAVA.
Kdor se vozi v avtomobilu po Pruskem, riskira vsak hip, da pride v konflikt s kakim policij ski m predpisom. V vsakem meste cu, v vsaki vasi ga čaka usoda "v podobi ploieijskega stražnika ali pa orožnika. Popolnoma nemogoče je, da bi se pravočasno natančno informiral glede neštevilnil prometno - policijskih predpisov posebno ker si ti predpisi prav pogosto nasprotujejo. Tako ko-glede prometa, je glede vseh drli gih zadev, glede trgovine, obrta itd. Na Pruskem nima nič man kot 15.000 uradov pravico, da iz dajajo policijske odredbe. To svo jo pravico izvršujejo že nad st< let. Zato ni noben čudež, da eksi
veljavnost policijskih pr^dpiso* potrebne potrditve naj se razširi
Pripadniki Etc so potomci nekda- cijskega oddelka v pruskem no njih klavcev, mesarjev, usnjar-1 tranjem ministrstvu predlaga na jev in čevljarjev. Po naukih lin-1 m reč v listu "Die Polizei", da sr dr je ubijanje živali nekaj sra-' razpasla ovijalka policijskih pred motnega in nizkotnega, toda sred- pisov z enim mahom odstrani. njeveški vitezi so rabili usnje, in ; veljavi naj ostanejo samo najpo glavno radi tega so morale gotove trebnejši policijski predpisi in šf osebe ubijati živali, ne radi mesa.'ti samo provizorično, za gotov Moderni sedanji klavci in podob-' kratko odmerjen čas, nakar naj ni podjetniki uživajo po svoji da-'(se prične od kraja ter uredi celc narni moči enak respekt kakor v stvar popolnoma nanovo, in siceT Evropi, razen če niso pripadniki enotno. Število uradov, ki imajr Ete. zaničevane kaste. Eta živilo- pravico zidajati policijske odred čeno od ostalega ljudstva, v po- be. naj se močno zniža. Kompeten nebnih okrajih in vaseh. Nihče ca nadzorovalne oblasti glede z noče priti, v dotik ž njimi. Seveda je novo državno pravo odstranilo te razlike, toda na Japonskem je tradicija več kot zakon.
Vlada je brez moei proti temu. V vojaštvu sicer ne dopušča ni-kakega razlikovanja, toda vseeno pe pride Eta do višjega vojaškega čina. Pri uradništvu so razmere boljše, toda tudi med višjimi u-| radniki jih je malo iz Eta. ali pa vsaj nočejo tega prostovoljno priznati.
Ako pa se je posrečilo napraviti pripadnika Ete višji univerzitetni isfat, «ffine * njega t# sramotni f>*cat. Inteligenca moč deluje za odpravo teh razlik, kakor oastopa tudi v Evropi za od
Prav vsakdo v
kdo* kaj išče; kdor kfij ponuja; kdor kaj ku-ouje: kdor kaj prod$-: prav vsakdo prizna-cjrk knajo čudovit
MALI OGLASI
r" , £ r 7A *
."Glas Naro«iaf\
Kutahis — Tavunsali (dolžina 220 km). V Trapezuntu pa gradi vele-■tržcc Nemlisad ozkotirno želez nico preko peščenega dela Trape-zunta ob Črnem morju.
Vse narodno gosjiodarstvo Turčije se je sedaj v novejši dobi koncentriralo na izrabljanje naftinih vrelcev in premogovnih rudnikov Ta dva vira sta najvažnejša v večanju in izboljševanju narodnega gospodarstva turške vlade.
Produkcija agrikulture stalne in rapidno napreduje. Kepjalist' so znali tudi tu izrabiti takozvane nacijonalne kapitaliste in jih pri siliti do izdanja kreditov v gospo darske svrhe. Kmetijske kreditne banke pa so bile najvažnejši faktor, ki je odločal in reguliral gospodarsko stanje turške agrikulture.
Ekonomska politika sedanje Turčije temelji na izčrpavanju in pritegnenju inozemskega kapitala za izrabljanje domačega bogastva, in sicer v obeh smereh : industriji in agrikulturi. Kemalistična vlada hoče na ta način doseči in realizirati industrializacijo in u-vedbo moderne tehnike na vseh poljih turške države.
S koncesijami, ki jih je dala o-ziroma dovolila turška vlada inozemskim kapital, družbam, kema-listi ne izrabljajo preveč uacional-
de v Turčiji, ko je Kemal pasa s pomočjo sovjetske vlade prevzel upravo in vodstvo turške države, se je gospodarski položaj Turčije nahajal v skrajno raztrganih razmerah. Šele tedaj, ko so se privrženci Kemal paše politično dovolj močno zasidrali-na krmilu države, je zmogel ves moderni turški up-ravfii aparat dvigniti gospodarski •položaj države v boljšo višino. — Zlasti po zmagi Turkov nad Grki je ostalo evropsko diplomacijo ki je stala za Grki, se je Kema" paša čutil ob strani sovjetske Ru sije dovolj močnega, da začne ns novo graditi moderno gospodarsko in kulturno uredbo mlade turške države.
Največ pažnje so kemalisti polagali na to, da dobe od katerekoli evropske države na račun določenih koncesij, gotove kredite, kajti le ž njimi je mogoče ustaliti močan gospodarski stalež v Tur-Hji. Težkoče in ovire, na katere
0	že takoj ob začetku obnovitve ekonomske uredbe Turčije naleteli, so jim jasno dokazale, da je za enkrat obnova narodnega gospodarstva samo iz lastnih sredstev nemogoča in da morajo na vsak način najti drug izhod, da se jim posreči načrt industrializacije države in upeljave moderne tehnike v industriji in kmetijstvu.
Dognali so. da se morajo, ako j nega gospodarstva Turčije. Sicer hočejo napredovati i v gospodar- dela jo velike profite, ali Turki so stvu, ukloniti na milost in nemi-} danes zadovoljni, da morejo po-lost internacionalnemu finančne- ( tom inozemskih družb vsaj delno mu kapitalu, s katerim jim je šele izrabljati svoje narodno bogast-možiio dvigniti mlado gospodars- > vo.
tvo turške države na primerjan ni- Boljšanje in večanje produk-vo.	cije narodnega gospodarstva Tur-
Na podlagi tega načela so zače- čije pa se predvsem predvideva v
1	takoj ustanavljati kreditne ban- proračunih, kajti ti se z vsakim
O odžaganfm deblu
razpravljajo po "Goriški Straži". Nobenega pomola ali pa stene T°4biubiI° dijaStvo, ki se U*«blj* ni, ki bi bolj varovala pristanišče P°trebnemu narodnemu delova-pred silo valov kot varuje Triner- DJU k!r SC ^ d™ krščanskega
jevo Grenko Vino vaš celi sistem' PreP™a»Ja' Z"Pnik R<*jec pa pra-
I vi v zadnji "Goriški Straži", da
jaki sami prijavili za duhovne vaje. Rejee poživlja na materijalno pomoč krščanskemu dijaštvu.
V Gojačah	\
pri Crnieah je bila prireditev ta-
pred želodčnimi boleznimi. Xaj bo'.	-	t	, .	A ,
zaprtje, slab tek, napenjanje, pli 1 ,maJ° Slovencl V Ita,iji prav ^'o m°Snj|iega Posvetnega društva. Na
število dijaštva. ki se drži krščan-
vzporedu je bil NušiČev "Nava-
skega prepričanja in življenja, sa- den Človek". Nastopili so tudi zborno skrbeti je treba za to dija- ^7!ose<injik društev.
1 štvo. Clankar trdi. da sta najbolj -________
jsmotreni napravi za izobraženi Trudni in Nervozni Ljudje Naj-

ke in sicer: kreditne banke za tekstilno industrijo, banke za kovi-narstvo, banke za izkoriščanje rudnikov itd. Z ustanovitvijo teh naj bi se osredotočil ves dotok prihrankov delavskega in kmečkega prebivalstva v blagajnah teh bank n ne kot je bilo prej v navadi —
inozemskih kreditnih bankah.
Ustanovitev teh bank se je po-oolnoma preprečila in sicer največ s prizadevanjem in pritiskom gotovih gospodarsko odločujočih faktorjev, predvsem pa že iz predvidenih razmer.
Vplivali so pravzaprav na to u-stanovitev dve plasti turškega prebivalstva, in siecr predvsem turški kapitalisti, ki so delno bili v to prisiljeni, in pa delavsko in tmečko prebivalstvo, ki je z določenimi tendencami podpiralo ta predlog kemalistične vlade.
Najmarkantnejša poteza turške vlade pa je nedvomno bila takrat, ko je zedinila in združila vse u-stanovljene kreditne banke in ne glede na to, v kakšnem namenu so bile ustanovljene posamezne banke. Tako so se združile najvažnejše, na primer državna kreditna banka za industrijo, kreditna banka za izkoriščanje rudokopov, državna kreditna banka za tekstilno industrijo, kreditna banka za metalurgijo in druge.
Vrednost teh združenih bank presega nad deset milijonov zlatih turških funtov.
Podobnega pomena so tudi druge banke, ki streme za tem, da izboljšajo soeijalne razmere delavskega in kmečkega prebivalstva.
Gospodarsko največje važnost pa so nedvomno banke za izrabljen je in za nove gradnje prometnih sredstev. Glavnica te banke znaša dvajset milijonov zlatih turških funtov. Najvažnejša banka pa je Narodna banka Turčije, ki je obenem tudi glavna finančna o-pora kemalistične vlade.
Prometna sredstva, zlasti železnice, ^o bile pred časom v grozno slabem stanju. Današnja turška vlada si je stavila za nalogo, odpraviti te nedostatke. Kapitalistične družbe Turčije so skupno, s posredovanjem turške vlade stopile v zvezo z inozemskimi kapitalističnimi družbami, zlasti z nemškimi. Predvsem se udejstvngeta izmed nemških industrijskih podjetij Stinnesova in Kruppova družba. Ves gradbeni materijal pri haja iz Nemčije. Tako grade sedaj Tnrki skupno z Nemci železnico !Ahgora :— Sivas (dolžina 500 km) — železnico Samsun — Sivas —
letom rapidno večajo.
Pomisliti tudi moramo, da je soeijalnimi reformami, ki jih je izvedla kemalistična vlada, našlo zlasti pri finančnem problemu ve liko težkoč, zlasti, ker ni imela dohodkov, s katerimi bi lahko krila
•; I fliBiltiffi rlržavne stroške. Da i>ade tu večkrat kaka finančna kriza, je jasno. Sicer te krize niso nikdar velike in nevarne in so se doslej z nekoliko reformami še vedno brez posledic pqravnale. — Sedanji e-konomski položaj Turčije pa gre nedvomno po boljših potih kot v zapadno evropskih državah, kjer so gospodarske krize na dnevnem redu.
ni, glavobol, migrena, nemirno spaije, Trinerjevo Grenko Vino vas bo rešilo vseh teh neprijetnosti. Dobro zdravje, ki je največji zaklad na tem svetu, vam ohrani samo Trinerjevo Grenko Vino. Vaše zdravilo priporočam vsem svojim prijateljem, ker boljšega ni", je pisal Mr. G. Yanez iz Thorton, Tex. 14. julija. (I steklenica $1,25, malo več na jupu in zapadu). — Poskusite tudi Tri-ner's Liniment, ki takoj pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, trganju v hrbtu in Triner's Ilealing Salve za bolezni na koži, izpuščaje, praske, ali pa pike žuželk. A\o ne dobite v bližnji lekarni, pišite na Joseph Triner Compav, Chicago, 111.	(Ad.)
podmladek Alojzijcvišče in škofij-| sko dijaško semenišče v Gorici. Spominja pa se pri tem dejstva, da je prihajala blizu pol stoletja iz "SVerdenbcrškeira semenišča ne le domača duhovščina , deželi ali to poslednje je vse do-kraja stalo v liberalnem taboru, j To pisca boli in zato piše nadalje: "Precej naših dijakov vrši nauke v Sloveniji. Kdor od njih ima dobro voljo, se tam lahko oklene lepo razvite krščanske organizacije ter se reši liberalne poplave" . . . Liberalni tabor, liberal, poplava! Da ne bo ogrožena krščanska vera iu čednost so se nekateri
dejo Novo Veselje v Nuga-Tone.
Je učinkovita in hitra.
Kri mora imt-ti žel«co. živci pa žvep-o. NuRa-Tone d:.Je železo Krvi In žve-lo živcem, ifta Jc znanstven urnrtiielj Prvi in živcev, f'udovito je kako hitru ampak tll-| ;uSa-Tone povrne življenje in nj«»č lz^r-jlmim živcem In miftlcum Napravi nle-,i> kri, močne in mirne živce in pojava jih inofi vztrajnosti .I»aje blažllen mu-ei\ dubre tek, f5«>bro prebavo in ninrgi* lavduftenja in ainhic^ie. če se dobro ne ocutite, je vuia dolžnost, da Jo iH>sku-ite. Vas nio ne stane, aki> vam ne stori obro. Je prijetna vlivaU in počutij! »a os-te boljči takoj. C'e vam je Se ni prediral vaš zdravnik, potem pojdite takoj lekarno in kupite Nuga-Tone. N« nprej-mte nadomestil. VŽivajte jo par dni in e se ne počutite t>oljši in ec ne zpN-dat* •ojftl. nesitr ostalo nazaj lokirnarjo. V:l ■;im bo povrtiii va3 denar. Izil<-l"vnte'..'l Cuga-Tone zahtevajo od vseh JeJcarnar-ev. da jamfijo za isto in jmvrnejo denar, e niste zadovoljni. Priporočena, la in na prodaj v vseli lekarnah. —Adv
f!l-
ZANIMIVA OBRAVNAVA
Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posa»nezni odjemalec jc bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela.
WALTER PREDOVICH
naslednik BAKULICH PREDOVICH CO.
216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF.
ŠTIRI ŽRTVE OGNJA
Na polju med Raztoko in Žalo-vem na Češkem se je vnela neke noči velika kopica sena. Iz obeh krajev so prihiteli gasilci, ki pa ognju niso mogli do živega. Kraj, kjer je stala kopica, je namreč te žko dostopen, tako da gasilci niso mogli dovažati vode. Zato so se o-mejili samo na lokaliziranje požara, da rešijo druge pridelke v bližini kopice. Šele proti jutru, ko so že razkopavali pepel, so opazili, da so bili v kopici ljudje. Najprej so nasli'dve popolnoma obžgani trupli, potem pa še dve.
Štirje neznanci, katerih identitete ni bilo mogoče ugotoviti, so našli v goreči kopici strašno smrt. Enemu truplu se je poznalo, da je žensko. Ostanke trupel so zbrali in prepeljali na pokopališče. Načelnik gasilcev Černy domneva, da je v pepelu zgorele kopice najmanj devet žrtev. Svojo domnevo utemeljuje s tem, da so našli gasilci na devetih krajih ostanke človeških okostnjakov. V bližini kopice je ležal velik kup človeških kosti, med katerimi je bila tudi ženska lobanja. Med ljudstvom pa kroži govorica, da gre za strašen zločin, kar dokazuje baš ženska lobanja. Kopica je bila usodne noči najbrž pozorišče nočnih orgij, ki so se končale s požarom. Morda so moški posilili dotično žensko, m da bi izbrisali sledove svojega zločina, so zažgali seno ter plačali svojo pohot-nost z življenjem.
Pred londonskim sodiščem so se zagovarjali te dni trije jgospod-je. Frank Ellis, Jack Blitz in J. Phillipps, ki tvorijo skupaj ravnateljstvo kluba Frivolity. Že to ime samo zveni nekam čudno, toda ravnateljstvo je pojasnilo sodniku. ki se je zgražal ' nad imenom, svojo zadevo tako-le:
Klub hoče energično nastopiti proti angleškemu licemerstvu in zgražanju nad vsako dvoumno besedo. Drugod, zlasti v Franciji, je baje vse frivolno, knjige, gledališča in družba. V Angliji se pa ježijo lasje na glavi, ako kdo besedo frivolnost samo izgovoril. Zato so omenjeni gospodje nazva-li svoj klub "Frivolnost", kar pa samo ob sebi ni nič slabega.
Toda preiskava je dognala nekaj drugega, kar je dalo povod za obtožbo. Policija je namreč izvedela, da se gode v klubu čudovite reči. K® je policija to zavohala, je odredila nad klubom najstrožje nadzorstvo. Pred kratkim se je dvema policijskima uradnikoma posrečilo priti v klub in si pod raznimi pretvezami izposlo-vati sprejem med člane. Pri tem sta imela agenta dovolj prilike, da se seznanita s kluboviin delovanjem, ki ni bilo tako nedolžno, kakor so trdili ravnatelji. Posebno ob četrtkih je bilo v klubu zelo živahno. Vsak četrtek so namreč spremenili klub. čitalnico v cirkuško manežo, po kateri je skakalo deset oslov, na njih pa deset nagih krasotic. Za osli in krasoti-cami so begali člani kluba in tako je šel dirindaj svojo pot, dokler se ni spremenil v orgijo.
Na te očitke je najstarejši elan odgovoril sodniku, da so dotične krasotice redne članice kluba, da so vsi Člani polnoletni, da klub ni otroški vrtec in zato tudi policiji ni treba igrati vloge skrbne guvernante. Toda sodnik je bil pa drugačnega mnenja. Izjavil je. da so angleški zakoni sicer potrpežljivi in da ni v njih paragrafa, ki bi izrecno prepovedoval podobne jahalne šole. Ker se je pa vest o orgijah raznesla, morajo biti organizatorji kaznovani. In tako so bili obsojeni vsi trije ravnatelji: vsak na mesec dni ječe.
RS
—i
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se j? vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnikom
"PARIS
99
KI ODPLUJE IZ MEW YORKA,
dne 11« septembra, t. 1.
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortiandt Street : : New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SR !f£ "WAS HARPDA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DBŽAVAH.
Učiteljski izpiti.
V rimskem na učne m ministrstvu si prišli do sklepa, da morajo drugo rodni učitelji napraviti še en rspit, pri katerem morajo dokazati ne samo sposobnost za pouk italijanskega jezika; marveč tudi nekoliko književne kulture.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga ja krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Oorftlajidt Itmi	Fr* York, M. T.
-v—
C »i-

AVSTRALEC
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Z« "GLAS NARODA" priredil O. P.
ALBERT — JEAN:
Časti
jerese
•- 1 i =
-ti	(Nadaljevanje.)
—	Na lo hočem misliti, milostljiva gospa, in edino to bo moje
merilo.
<lospa Helena mu je ljubeznjivo nudila roko v poljub. Od .sestra M" je hotel potdoviti le s ]>ok)oiioin, a obe sta mu podali roko in on je vrnil prit ink.
To sieer ni odgovarjalo dobremu tonu. a scslri sta občutili to kot izraz njegovih poštenih čustev.
Half je hitro odšel.
Ko so se zaprla za njim vrata, je rekla Lota živahno:
—	»Se doati bolj prikupen je kot sem mislila.
—	Harmanten mlad človek, — je pripomnila gospa Helena.
l«ota je zrla na svojo sestro. Razmišljala jc, če naj pove Dag-
II.ar, da je prepričana, da jo Ralf Janscn ljubi. Kljub svoji običajni odkritosrčnosti pa je sklenila molčati. Dagm#r jc bila ponosna in nikdo ni mojrel vedeti, kako bo čutila glede tega. da jc Avstralec zaljubljen vanjo. Ce bi slutila, da jo ljubi, bi mu mogoče pokazala nedostopnost. da mu ne daje bodrila. To bi pa najbrž zelo žalilo. Ne, — boljše je bilo. da ji ne reče ničesar o svoji domnevi.
Tudi gospa Lrpograjska se je skrbno čuvala črhniti kaj o svoji aomnevi. Najprvo je hotela previdno ugotoviti, kako stojita Dag-mar in baron Korf ter se omejiti za enkrat na to. da pokaže prednosti Jiinsen v najbolj svetli luči.
Half .J an Krn je napravit danes na Dpamar zopet skrajno u;ro-«len Utis, a niti isdaieka ni slutila, da je prišel k njim Ie radi nje. Drugače bi jo mogoče napolnila s strahom njegova pripravljenost, da | oma?a Njeno ubogo srec si je namreč zaman prizadevalo oprostiti ne Korfa.
—	Tri vsej nesreči, ki nas jc zadela, hi bila še sreča, če bi kupil paspod Jansen naš grad, — je rekla gospa Helena čez nekaj ča-h«. _ <>„ uaj bi vsaj dovolil ostati, dokler bi ne našli primernega
bivališča.
Dagmar je bila vedela. <ta jc govorila njena mati tako mirno in pametno o izguki gradu. Dala se je, da bo tožila in stokala. Ničesar ni čutila, o tipanju, ki je poz vroči I o ta mirnost v sreu gospe Hole-r-e Ne vem. mama. če bi mogli sprejeti kaj takega. — je rekla.
—	Gotovo lahko storimo to. Dagmar. On bo smatral za samo-poseb. umevno, da ostanemo, dokler ne najdemo drugo zavetje Urez dvema ima v sebi nekaj viteškega, vsled česar človek popolno ma pozabi na njegov nizki izvor.
—	O njegovem viteškem čustvovanju ne dvomim. Kavno radi a ue smemo izkoristiti njegove dobrote.
Ah, ne bodi tako ozkosrčna. Dagmar. Seveda smemo ostali, nc najdemo kaj drugega. On bo smatral to za tako samoj>o d ml j ivo kot mi. On se nikakor ne bo preseli semkaj, pač pa * veje tu gradu. Ce ostane ta hiša prazna li ne, to mu bo v bi
No? je vprašala Nicole Salvoux "Ustavite ga! Ustavite ga!" moža, ki se je ravnokar prikazal] Salvoux je malomarno sedel ob pri vratih. — Ali si kaj denarja volanu"in še ojačil tempo. Ilipo-ualovil ?	ma ga je kot vrtinčasti vihar ne-
—	Niti beliča, jc odgovoril po- ki motociklist in mu s svojim vo-trti Julien Salvoux.	J zilom zaprečil pot. Gospod Sal-
Mlaiia žena je .stregla z glavo vouxni pouii&ljal, kako bi se mu in nadaljevala: "Tvoj prijatelj izognil. Zavozil je naravnost na Charley."'	j hodnik in pri tem podrl štant s
—	Odpotoval!	j časopisi in razbil izložbo neke tr-
—	Ali pa Hardent, ki si mu go vine s porcelanom.
napravil že toliko uslug?	j — Vaš dokumentii se je drl
— Je popolnoma ob vse,, iz- neki policijski narednik, ki je mozgan do vinarja- Celo vprašal skočil kar na avto podnožnik, či-mc je, ali mu morem posoditi de- gar zavita posoda za bencin je že
tej?
l*ll n
sf u vseeno.
—	Zame pa ne. mama.
—	Ti si res t-udiio bitje. Dagmar. To skrb prepusti le meni. Se-\rdn moramo ugrizniti v kislo jabolko ter obiskati njegovo mater
—	Tega ne moram smalrato za kislo jabolko, mama. Če je go '(arisen le n« polovico tako ljubeznjiva kot njen sin. potem bo dobiček za nas seznatili se ž njo, čeprav je le ženska iz naroda, — je rekla Dagmar mirno in odločno.
«ospa Lepograjska se je radoiitila v svojem srcu. Dagmar je iftvnokar proglasila gospoda Janscna ljubeznjivim ter razventega poudarjala, da ue najde ničesar na fem, če je gospa Janscn iz pri-proKfega naroda. Ponos Dagmar ji je delal nekaj skrbi, ker je ko maj poznala svojo hčerko. Ni vedela, da jc ponos Dagmar druge, plemenitejše vrste. Če bi le hitro izvedela, kakšno jc razmerje med Dagmar in Korfom.
To bo itak hitro mogoče ugotoviti.
Odvrnila jc zelo prijazno:
—	Prav imaš, Dagmar, jaz sem se popolnoma napačno izrazila. Menila sem, da nam mora biti dolžnost dvorljivosti lahka, če sprejmemo toliko dvorljivosti od gospoda Jansena.
Tedaj pa je poljubila Dagmar svojo mater.
—	Veseli me, mama, da zreš danes tako razumno na vse stvari
tiospa Helena je vzdihnila.
—	Jaz vendar ne smem dopustiti, da bi me osramotile moje l ecrke. Ve obe.sta tako pogumni in jaz moram biti tudi. Ljubi Bog rani bo že pomagal.
Vsa presenečena se je ozrla Lota v svojo mater. Presenetila jo je namreč hladnost ženske, ki je drugače stokala nad vsako malenkostjo. Tudi Lota ni slutila, kakšna upanja so delala njeno mater pogumno.
*
Za Ralfa Janscna je bila od sedaj naprej važna le ena stvar. — i amreč stremljenje, da v kolikor mogoče zavaruje konteso pred u-darci usode. Temu je veljalo vse njegovo mišljenje in stremljenje.
Popoldne se je zopet odpeljal v mesto, k bankirju Volkmanu. Slednji ga je sprejel razveseljen.
—	Prosim sedite, gospod Janscn. S čein vam morem postreči ?
Ralf jc sedel na stol.
—	Prišel sem. da govorim z vami glede gradu Lepograjskih.
—	Torej se pečate z mislijo nakupa?
—	Tudi s to, a šele v drugi vrsti. V prvi vrsti velja danes moj obisk pri vas interesom lepograjskih dam, katerim sem ponudil ; vojo pomoč pri uravnavi njih zadev. Dame stoje dogodkom nasproti popolnoma brez pomči in noben njih prejšnjih prijateljev se nc briga zanje.
Volkman jc kazal majhno zadrego.
—	Vaše besede me dirnejo kot očitanje. Pravzaprav bi se moral brigati jaz za dame. V prvi vrsti pa nimam časa za to in drugič ne smem pri ostalih upnikih vzbuditi utiša, suma, da iščem z eventualno pomočjo dobičkov zase. Kot veste spadam tudi jaz med upnike. Na Asak način pa mi je ljubo čuti, da ste vzeli vi stvar v svoje roke. Kar morem storiti, da vas podpiram, bora rad storil.
Oba gospoda sta pričela nato podrobno razpravljati o razmerah Lepograjskih in bankir je predložil pregled zahtev, ki so obre-iiieujalc posestvo. Posledica je bila. da ni moglo prinesti posestvo \eč kot svoto, s katero bi se ravno pokrilo obveznosti.
nar za n^juiemno.. .
—	In stric Edvard f Ta je bogat! Tvoj edini sorodnik od materine strani in...
—	Veš. kaj mi je stric Edvard odgovoril, jo je urno prekinil Julicn. Ko semu dopovedal, da se trenutno nahajam v mučnem položaju., je ponjuhal, si pomel roke in izjavil: "Sedemdeset let •sem star in okrogel milijonček i-mam, ki je izposojen na izvrstno hipoteko.
Pa vseeno sedem V avtoomni-bus, kadar sem kam namenjen in le v izjemnem slučaju' najamem avtotaksi, če me ujame ploha. Zato se mi prav nič ne smili mlada dvojica, ki ima iprazne žepe, v garaži pa avtomobil na petnajst HP.M
—	To-le je dejal stric Edvard, je zastokala Nicole.
—	Da. prav to-lc je dejal.
—	Torej?
—	Torej mislim, da ima v bistvu prav, je priznal Julien. Cene gredo kvišku, najini dohodki se pa od dne do dne nižajo. Kma. lu bova morala prodati avto-
Nicole je obupana sklenila roki in rekla: "Moj bog, kaj poreko naši znanci t"
- Kar hočejo!.-. Vsak stori, kakor mu ugaja!... Ali mar misliš, da ga bom jaz z veseljem prodal! „ Ampak drugega izhoda ni!
—	Rekli bodo. da sva na koncu, je nadaljevala Nicole.
—	Čisto po pravici! Mlada' gospa je vzdihujoč o-
iiy*hnila na divan. Nc, ne, na v.sak način moraš kaj drugega iz-tnhtati.
Julien si jc krepko drgnil sence, kar je pomenilo, da temeljito premišljuje.
—	Prav imaš, treba je rešiti čast. je pristavil.
—	Ali ti je že kaj padlo v gla- j vo, ga je vprašala Nicole.
On je odločno odgovoril: "Bom, žc jaz vse sam opravil. Samo ni- \ kar se ne čudi ničemur..."
Gospod Salvoux je naslednjega dne ob dveh popoldne sedel v avto. Sivomodro nebo se je živahno bočilo nad pariškimi cestami. ' Slabotni solnčni žarki so zlatiii hišna pročelja- Na črnih kostanje- * vih vejah se je budilo prvo življe- 1 nje.	j
Gospod Salvoux je drčal proti, sredini mesta, kjer so ceste najožje, avenije najbolj natrpane ,in kjer stražniki najbolj pazijo na pormetni red.
Pri operi je nelepa tablica branila dohod v eno tistih ozkih ulic, v katerih se nahaja največ trgovskih lokalov in dragocenih izložb. Gospod Salvoux je zadovoljen naglas črkoval: Tod ni dovoljeno voziti. Nato je odločno krenil tesno prehodno ulico.
Hipoma je žvižg presekal zrak. Vse je drvelo in kričalo za mirno dalje vozečim, neprevidnim šoferjem. V trenutku ^ je policist na kolesu pojavil ob vozniku in za-vpil: "Kaj pa je to? Če požvižgam. se morate ustaviti!"
Gospod Salvoux je okrenil glavo k zastopniku oblasti in hladnokrvno izjavil: "Kaj je meni mar vaše žvižganje!"
Nato je neopazno pritisnil z nogo ua pedal, pospešil hitrieo, in voz jc z nenavadno brzino zdrsnil po uiici.
Na poziv ozmerja nega stražnika je — kakor da bi rastli iz as-
•pretak^la gorke solze
—	Tu so! je odvrnil Salvoux z izbrano uslužnostjo ^n potegnil listino iz suknjiča.
Okrog avtomobila se je na-brala množica. Ojačila je še razgrajanje trgovca s porcelanom.
—	Hajdi! Naprej, na komisa-rijat! je ukazal višji stražnik. Gospod Salvooux se je stoično u-dal. Na komisarijatu je nezgodni šofer preživel tri ure v družbi neke starejše dame, ki je bila v znani veletrgovini izmaknila kos mila, in nekega gentlemana, ki je dišal po alkoholu in se na ulici pohujšljivo obnašal.
V takih okoliščinah ga je našla Nicole, ki je bila prihitela na telefonski poziv, svojega tako ljubljenega moža.
—	Moj bog, Julien, kaj ti je bilo padlo v glavo, je vzkliknila.
Gospod Salvoux ji je s tihim nasmehškom odgovoril:
—- Ozmerjal sem stražnika, podrl štant s časopisi in se zaletel v neko izložbo !. . . Vzeli mi bodo vozno dovoljenje!... Kako naj zdaj še obdrživa avto?..- Vidiš, na ta način, draga moja. je najina čast rešena!
Kje je rojak fcOUIS BRADEL? Poročati mu imam zelo važne stvari. Zadnji njegov naslov .u» bil Box 184, Westline, Pa Zato prosim rojake, če kateri ve za njegovo bivališče, naj ni i to naznani, za kar bom zelo hvaležna, ako, pa to sam čita, naj se mi zglasiv —- Mrs. Anna Frenk, 5422; Carnegie Street, Pittsburgh, Pa.
(3x 4,7.8)
ftretanje parnikov - Shipping New*
Ta rezultat je Ralfa zelo malo zadovoljil. To je spoznal Volk-man. ki pa je iskal vzrok slabe volje Ralfa na povsem napačni j faha — prihitelo na lice mesta strani.	_ j več policistov. "Tam, tam" je
. — Vidim, gospod Janscn. da se vam zdi cena previsoka. Moral tulil prvi redar. "Modri avto!"
bi poskiiaiti. če bs hotel ta ali oni upnik nekoliko nopMMiti od svodih zabfev. da bi lahkp kupili cenejše.	^	.. Ralf xe fe ^asftichnil nekoliko v zadregi. £ V", n __ • (Dalje prihodnjič.)
Ustavite ga!"
Vsi so žurno skočili za njim Pešci so se brižno fmikali -ni **
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v atari kraj, je i>otrebno, da je poučen o potnih listih, prtljaci in dni gih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ni i zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljanl za morejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Wasbingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred q<1 potovanjem in to naravnost t tVashing-ten, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posilec osebno, bodisi ▼ najbližnji na sel d 1-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja«
Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej i»i5e za pojasnila. Iz Jugoslavije ho pripuščenih v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem sta riše !n otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce.
Ameriški džavijani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, po-'" trebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
K COBTLANDT 8T- NF7W YORK
ČLANEK 193.
Doba življenja, ki sledi otroški, je skrajne važnosti, ker se takrat polaga temelj za moštvo ali žen-stvo. Med deško dobo ter šolsko starostjo se otroku lahko pomaga položiti temelj za zdravo živ-Ijcnjc. telesno in duševno, ali pa se mu onemogoči ta razvoj ter zavleče njegovo rast.
Slaba prehrana igra važno vlogo v zadnje omenjenih slučajih. Xeprimerna hrana ni vedno posledica pomanjkanja živil, kajti o-paziti jo je tudi med bogatimi. — Otrok se lahko rodi v razkošju, a če mu manjka navadnega kruha, soeivja, s- ežega zraka, solnčne luči, spanja in telesnih kretenj. Stroj m< ra imeti premog. če ho-'•e delovati, in istotako mora i-meti človeški organizem primer-no kurivo, da zadosti svojim nalogam.
potrebna za rast, in med temi je najbolj bistveno mleko. Pomanjkanje mleka povzroča več slabe prehrane kot katerikoli drugi či-nitelj. ker vsebuje mleko vse ele menfe. potrebne za rast. Po otroški dobi pa mleka ne nadomestijo, temveč le izpopolnijo druga živila. kajti tako je razredčeno, da bi bilo treba velikanskih množin, •e bi hotelo nuditi primerno potrebno hrano. Normalnega otroka je treba naučiti za uživa t i vseh navadnih jedil. Xe sme so ga strašiti in ne sme se mu dovoliti, da bi zadostil svojim lastnim željam. To dovede v številnih slučajih do slabe prehrane. Potrebe rastočega otroka se povsem razlikujejo od potreb odraslega, ki le vzdržuje svoje telo, medtem ko otroško telo šele razvija sboje stalne kakovosti.
Slaba prehrana vpliva na zobe, nohfe. kosti, in minerali, kot na primer železo, špinače, kalcij in fosfor mleka dajejo življenje in trdnost. Otrok potrebuje petkrat toliko kalcija na dva funta telesne teže kot pa odrasli. Številne so nevarnosti takozvanih mehkih zob, kajti v takih slučajih Ee zbira gnili materijal med zobovjem. in posledica tega je razpadanje zob. Emajl, ki krije zobe, je razžrt, in gniloba postaja vedno obširnejša^ Strupena snov tega propadanja zob pride v sistem, in s tem je nuden tudi prost dostop različnim bacilom bolezni..— Dnevno snaženje prvih zob otroka, je skrajne važnosti, kajti, če se prvih zob nc varuje, ne morejo biti stalni zobje nikdar taki kot bi lahko bili.
7. Mpttmbra:
Reliance, Cherbourg. Hamburg.
а.	septembra:
Mau Tetania. Cherbourg; Prta. Boo* aevelt, Cherbourg. Bremen.
twtcmbra:
K tut t« art, Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg. Hamburg.
11. eeirtembra:
PARIS. III. SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cher* bourg; Sierra Ventana. Bremen.
15. septembra:
Aquitanla. Cherbourg.
If. septembre:
Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg.
15.	septembra:
Majeetic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen.
SI. septembra:
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
22. septembra:
Berengaria, Cherbourg; Arable, Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen.
li septembra:
Thunngla. Cherbourg, Hamburg.
16.	septembra:
France. Havre.
28. septembra:
Ifuenchen. Bremen.
28. septembra:
Ifaiiretanla. Cherbourg: Geo. Waah-ington. Cherbourg. Bremen.
30. septembra:
Martha Washington, Trst; Co lu rabim. Cherbourg. Bremen.
2. oktobra
Paris. I lav-re; T^»viaili.-«n. Clier -bourg-; Olxmpic. Cherbourg.
б.	oktobra:
Aquitana, Ch«T"botirB; Pres. Ttoo-
sevelt, Cherbourg. Bremen; Derff-lingcr. Bremen.
7. oktobra:
Bremen, Bremen.
9. oktobra:
Majesl c. Cherbourg 13. oktobra:
Her^ngrnla. Cherbourg; Puffren,
Havre; Republic, Cherbourg, Bremen.
1» oktobra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
16.	oktobra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg.
19.	oktobra
i*re»ldente Wilson, Tret.
20.	oktobra:
.Maureiajifa. Cherbourg; President Harding. Cherbourg. Bremen.
22.	oktobra:
U«, Savole, Ham; Thuring a. Hamburg.
23.	oktobra
Harts, Ha vre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg: Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktobra:
A<iuitania. Cherbourg; Geo. Waili-iugton. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg. Bremen.
29. oktobra:
I>«utschlon<l, Hamburg.
o«, vktotr::
aiajesttp, Cherbourg; De Grasse, Havre; Luetzow, Bremen.
2.	Novembra;
KeUance, Cherbourg. Bremen.
3.	novembra:
Berengaria, Cherbourg; Bocham-beau. Havre; Pres. HoorcveU. Cherbourg. Bremen.
6. novembra:
France, Havre:- Homeric, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg. Bremen.
9.	novembra:
Dcrrninger, Bremen.
10.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; Republic.
Cherbourg, Bremen.
12.	novembra:
Cleveland, Hajnburg.
13.	novembra:
I'aris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg, Bremen,
Bremen. 15. novembra:
Huffren, Havre.
17.	novembra:
Aquitanla. Cherbourg; Prčn. Hartl-ing. Cherbourg. Bremen. 19. novembra;
Miu-tha. Washington, Trst; Weat-
phaila, Hamburg.
Citajte tc elanke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
Velik jesenski izlet
v JUGOSLAVIJO
Preko Cberbourga — Francija na
BERENQARIA
X52.7&0 ton)
ODPLUJE IZ NEW Y0KKA
V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvom izvedene« g. S. M. Yak ovil a, flans našega nenror&kega urada, ki Je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki nameravajo obiskati staro domovino to jesen, imajo najboljšo priliko, da se pridrniljo tej skupini izletnikov ter udobno in brez skrbi potujejo.
Gospod VukoviČ vas bo spremil do določenega mesta ter opravil vse za vas, da vam bo zajamta najbolj ugodno potovanje. Takoj ae pripravite ter pridružite izletu.
Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na :
CUNARD LINE
25 Broadway, New York, H. Y.
POZOR BO JAKI I
Prosti pouk glede državljan i stva in priseljevanja je vsak četv ' tek in petek-med 1. uro popoldne in 10. uro zve5er v ljudski šoli stv. 62 Hester & Essex Street New York City.
Vprašajte za zastopnika Legij* za Ameriško Državljanstvo.
H hodnike.
, i . i
ADVERTISE in OTTaS NARODA
. .L M.1
Pozor
Opozorite trgovge in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*'. S tem boste vstregli vsem.
Uprava -'Glas Naroda".
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIM OEUTSCHLAND HAMBURG NaM parni ki na tri vIJtCk« CLEVELAND, WE8TPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA ROD OSEJSXIM VODSTVOM
$ 198 —
Iz NEW TORKA do LJUBLJANE In NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-ge Informacije m obrnit« na lokalnega agenta ali na
Hamburg - American Line
I nited American Lines, Inc.
. General Agenta
35-39 Broadway. - * New York
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi ptnlkl na olj«
PARIS 11. Sgpt., 2. okt. FRANCE 25. sept. — 16. okt. Havre — Pariško priftaniiČ*.
Sabine tretjega raareda s qmlTatnfW in t«ko6o voda ca 4 a« • Francoska kuhinja to »tja«*.
Sreiteh JQjift
1* STATE ST..	NSW YORK
aH lokalni agenti«.
NAZNANILO.
Našim naročnikom ▼ državi Pen nsy Ivani ji naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet naš znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE i in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.	*
UpravBiftro. |
.—«=- ■a t r -	.-^ci^; .
V'-.:'.'- .
■ f
v

: JU. ~ ..