Posaniezna šte^irillka stane X I>iifi. Leto IV., štev. 126. V Celfu, sobota dne 4U novembra L922. FoitniM $Mmn u fioroüni. ^H ^^^^1 Studijska knjižnica H^^A ^K^^^V ^A ^V ^H^^^B ^HHb ¦P ^H dOlŽ' iZtiS Ljubljana ^f^ wK/P ^H^ ¦HflF Ä^^iBi Stane Jetno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo ietno 120 Din. — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, esmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stcvllka stane 1 Din Iztiaja vsak tore&, četrtek in soboio. IUredni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. št. ! pritličje. Telefon št. 65. C=j Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 GoVor ttarodnega poslanca 9. dr. V. Xnl(ofta tta zbont M i Ccljtt dnc 30. oHtobra 1922. Poinieur seiu po sprejeiem manda- tu in za niene ne sme vcliati komodnl izrek, da ie molčanje zlato. Nerazjasneni pojmi v javiicm življenju so siali na ro- de često zclo mnogo. izgubo dolgili de- setletij v napredku, včasili celo kata- strofo. Ni izključeno, da bi nas v tako ne zapeljali tudi politieni cksperiinenti \ /adnjili niesecev. Zato ie moie inionni- ranje volilcev in vodilriih krogov v stran- Id, h katcri pripadam, nioja dolži.ost na- sproti moji vesti in rno.iemu narodu. Seja glavnega odbora in poslansia'- ga klubu demokratske strankc od TO. do 12. trn. v Buogradu je iniela en vclik ti'speh, namree ta, da smo vsi prišli do /a vesti, da je zastonj govoriti, da inianio opravili le z osebninii suori Davidoviča in Pribičeviea. Impoiiu.joea ra/prava dveh dni je prepeljala velikn borbo pn- polnoma na idejno podlasio. Pokazalo sc je. da prcživlja naš liarod iste- odlomke svojega življenja, ki so tiidi drugod n. pr. v Italiii trajali lcta in !eta. predno sc ie narodna država konečno utrdila. No- silci id'ej na zunaj so seveda markantiic osebe, stvar sama je pa nnini proecs v življenju naroda. Kcr mislmi. da smo slovenski demokrati na oni strani, ki Hsora zrnagati, zdi se mi tcm umestnejsc, da to preživimo tudi kot organizaeija. kot pravi demokrati v slogi in akt.ivr.u- -*>ti. To voljo siiio pokuzali na omcnjcn« seji 7. izjavo, ki jo je v inienu slovcn.sku cicmokracije podal dr. Kramer, z izjavo, Ki spoštuje osebe, četuenta bo- de še poznim rodovom .iasno. da ni res. dd se slovenska napredna Dolitika štiri lela po osvobojenju Sloveneev vodi nn podlagi osebnosti, ampak ie naCelna. kar iia.s o'bvaruje vsaj pred sramoto. da na- rod trpi oscbne boje kot mcrodajne, Ko se gre njeniu za življenje ali smrt. S tem pa se'veda laliko takoj preickim nri jodro načelne politične borbe. ki danes zav/.e- ina našo javunst, ki je v zvc/i> ce?o s krizo vlade in narodne skuDšeine. Moja nadaljna izvajanja iniaio na- men pokazati Slovencem brezdno, kate- ro stanaši bodočnosti odprla ^. Jr. Tril- ler in dr, Ravnihar z napovedjo buja demokratski stranki in njeaii oziroma od nje čnvani ustavi. Da to ia.sno izra- ziui, povdarjam kot izhodišče svojili sklepov, da deniokratska stranka po sxojein |)ostanku in bLstvu ni stranka srbstva ka.kor bi želeli predoeiti ja\nosti ¦ zagrebški' kongreslije ampak da je j)re- raeunaiia bas na prave interese južnih Siovanov bivse Avstro-ogrske in Bosnc. Z drugbni besedami povedano. Pribi^e- vičeva dduokraiska politika, da se tega izraza poslnžim, niina namena, cetudi se ji to hiidobno podtika, Mrvate in Slovcn- ce vzdržati v inferijorneni stanju na- sproti srbstvu. Ideologija demokratske stranke jc od vsega početka bi!a za- treti za občutljivost Hrvalov in Sloven- cev neprijetno impresijo. da so Srl)i zmagovalci in snperi.iorni, Hrvati in Slovenei pa za sknpnost ma:ij zaslužni in manj vredni. Bati se ie bilo, da bi taka iueja bila v narodni skupšeini prcvladaia Na drugi strani je pa bilo tajvoi v narod- nem veOu videt[, da nekateri hrvatski in slovcnski krogi niso volini vecje inv;=- sticije srbstva za skupno drzaviuxst sploh upoštcvati in celo hočejo pot pogajanj, da državo sploh priznajo, kar bi bilo moralo vzbuditi zopet v samozavestnem srbstvu usodcpolno ncraznoloženjc. Srcdnjo linijo edinstva naroda. enostav- uosti države brez historičnih deželnih iiiej in idejo jugoslovanstva ie v tein , treinutku zapisala demokratska straitKa na svoj prapor na ustanovnem zboru v Sarujevu 16. in 17. svecana 1919 po tie- j r.iokratskih delegatih iz Bosne. Vojvotü- | nc, Hrvatske, Dahnacije, Jstre in Slove- ' jijje. Tcj da se tako izrazim z. ozirom na provenijenco avstroogrsk(xbosenski de- : mokraciji so pristopili izined Srbijaucev v uarodncm predstavništvu srbski opo- zieijonalci z Ljubo Davidovičeni na čelu in ustvarili z nami skupuo celodržavno j demokratsko stranko, ki je uveljavila iu- ' gnslovansko idejo po možnosti tirdi v ustavi. To vi'liko nalog(> prc.n.ostiti ua- sprotja srbskega okstrenja radikaicev na eni strani in klerikalcev in hrvaških pra- vašev na drugi strani, je v eniineutneni interesu naroda do danes srečno zma- t govala demokratska stranka vsaj v ne- ki uieri vse do za^rebškeua kongrcsa. Ce je bil rezultat seje glavneea odfoora stranke 10. do 12. oktobra v Beogra- du sklt-ip edinstvo te strank-e vzclržati, pripisati je to uttsu dvodnevne razpra- vc, da demokracija baš izven Srbije ?a velLkj prvotni ci-Ij še nadalje trdno hoče, nadalje, da to hočejo žive organizacije stranke v teh pokrajinaJi in ue more biti kakor se je reklo. Svetozar Pribičevič in njegova klika par demokiatskih poslan- cev v Sloveniji. To ¦mnenje st» je več- letni kampanji nasprotnikov cnotnosti države posrečilo vcepiti celo vodji de- mokratske stranke Davidoviču, ki je bij pripravljen vslcd tega izriniti izven- srbijanske demokratske poslance kot nekake Pribičevičevce1. ter iskati rešiicv I jugoslovanstva s pomočio lirvaškega bloka in slovenskili demokratskih disi- dentov, eventuelno tudi klerikalcev. — Razprava glavnega odbora stranke 10. in 11. oktobra je vsled govorov zastop- nikov -organizacij Bosne (ravnatelja Cu- kovica), Dalmacije (dr. Orisogona), ür- vatske (dr. Tomašiea) in iSlovenije (dr. Krajnerja) srbijanske deniokratske i)o- slaiice podučila o nevarnosti tega posku- sa za stranko v vseli njeniJi delih in za državo. Organizacije! s-O' izjavile, da bi posledicu zbližcvanja s lirvaskimi bio- kaši in klerikalci bila ta, da bi vse, kar je bilo duslej mogoče držati na. srednji ii- niji deniokracije v Bosni, Dalinaciji in Mrvaški krenilo bližje k radikalni stran- ki, ker bi ne bilo mogoce prenesti favori- ziranja onih, ki so bili celo zoper demw- kratsko idejologijo o bLstvu države, torej zoper srednjo liniio med velikosrbstvom in provincijaliz-mom. S tem bi veliko'srt)- ska Jdoja le pridobila :ia intenziteii, kar je pokazal itak twii že somborski kon- gres in doseglo bi se ravno nasprotno nego je g. Davidovie z žrtvovanjem slo- venskih in hrvatskih (akozvanih Pribiee- vicevih demokratov doscči UDal. Dočirn je kompromisna rešitev državnega vpra- šanja v obliki ustave doslei mogla O(>o- Ieti. vsem navaloni, kdo ve. ali bi s po- .-.kusoni rcvizije v saiLsIii provincijalizmu ne bil prepad odprt na široko in usodno. S tem da so sli nekateri demokrati ua kongres v Zagreb, lioteli so demokrat- sko srednio linijo premakniti na stran proti provincijalizmu, dosegli so pa na- sprotno. Moc srbstva, Izražena trennt- no v radikalni stranki, izkazala se je močneiša in rczultat je poraz Hrvat-.i kot predsednika narodne skupščine, akorav- no je dr. Ivan Kibar doslei izmed1 vseh Hrvatov užival uaivcčje simpatije v srb- skem svetu. Na izgubi nusmo mi, ki smo trdiio¦ ostali na programu demokraf- ske stranke, pač pa izgublja, kar smo si ¦mi predstavljali kot jugoslovanstvo kot koinprornis med samosrbstvom m med avtoTiomaštvom. Če ktc stvar to pot naprej, bode rezultat ta, da bode v sa- mem srbstvu morebiti sam gospod Da- vidovič desayuiran pri novih volitvah. !n vendar se po> ti poti1 koraiziio- gre tm- prej; tudi v Sloveniji. Oospoda dr. Triller in Ravnilrar nista le izstopila ampak sta Ob 5pOttKtt$» Ärmina Gradisnilia östatio'itclja ZaVezc sioVcn. uč;tclj$tVa. (Konec.) Prišlo je novo solsko leto, nove ho- matije. Šolsko poslopje je premajhiio, ¦Prostori nedostatnt vzporednice so se liahajale sredi mesta v zasebni likši r innogimi strankami Ti nedostatki in po- gosta meiTjava uencga osob.ia so povzro- CUi vodstvu vsako leto zlasti ob prieetku dosti skrbi. Ali v.selej je šlo irladko. To- varišt nismo poziudi nepremaglji^iih te- žkoč, ne protekcije, ne zapostavljanja in vedeli smo vsi, da hoee vodstvo ustrcCJ vsakuinur in se potrudi biti pravieno. To pot je začelo šepati. Na pritisk svojih so- mLšljcTiikov se je pritožil eden ucitelj, znan od Skofovega sprejema, radi kn- vične porazdelitve razredov. Oradišnik mu je bil prisodil 3. razred na temeljni šoli, on je pa zahteval 1. razred. Ciidno» J^avno ta irčitelj je ob moji oricuiocnosti pri svojem prvein nastopu Gradišniku •^zjavil, da sprejme rad vsak razred, le samo prvega nc, ker mu ne dostaje do- volj prakse pri novmcrh. Okrajni solsKl • svet je vodstvu ukazal, da ima to-žitelju priscxiiti 1. ali 2. razred. Gradišnik je od- govoril: da se je s poukom že pričelo, da je upoštevajoč § 139. šol. in uč. rcöa porazdelil razrede po svoii naiboljši vc- stv in najboljšein prepričanju ter da u- kazu ne more ugoditi. ker in-.i Medostajct zakonite podlage. Radi formalnega pogreška. katere- ga je Gradišnikov ougovor vseboval, K nastal v na.sprotncm taboru vzradoščen halo! Drugi dan 27. septembra prcd za- četkoin sole je bil Gradišnik suspendiran od slttžbe in vodstva. Vodstvo se je iz- ročilo kvžitelju. Obenem se je ua podlagi označene pritožbc vpeljala disciplinarna preiskava proti njemu in vsem učiteljem, kateri se skofovega sprejema niso ude- Iežili. Disciplinarna preiskava je trajala od 24. novembra 1909. do 16. marca 1911. Preiskava ie spravila same nialcn- kosti in srnesna predbacivanla. na dan. Mas tstcnost, vestno del« in požrtvovalnost z ukorom in grs- jo. Gradisnik je bil tudi gmoino oškodo- van. Za tri Icta se mu je odtegnila z*-.- sliižena kvinkvenija. To še bilo odliko- vanjc zaslužnemu pcxlagogu in odličnc- iriu učiteljskemu organizntorju. Ko se spouninjam ob tej priliki še raznih urugih podrobnostl katerc so se vprizarjale na- prxini značajnemu in pleinenitcinu Qra- diŠTMkn, me prevzame jad in žalost, !va- ko je sodil Gradisnik o tem sain, nam do- volj jasno pove v zadn.iem odsiavKu svojega pisma, katerega je priobčil >-U- čiteljski Tovariš» dne 7. ianuarja 1910, ki se glasi: »Ne.sebično sem rad vsekj pomagal, kjer je slo za dobrobit naših šoiskih in stanovskih teženi. Cesto serrt pustil tudi najdraije svo.ie — mislini na obitelj svojo — v nemar, !e da sem mo- gel slabe sile svoje posvetiti blagm našega stanu. In kai sem dožlvel? De- lovanje moje se nagiba zaton«; dosegel pa niseni nič drugega nego razočaranja in — prevare... Toda nic ne Je! Srce moje ie ostalo čisto, eemdi je parkrat že bilo na tem, da poči od velike bo- !i... 2elim le drugim vec sreče v boju za ideale svojega stanu, nego ie tiste pri- sodi'la neizprosna usoda meni.¦¦.- Svoji obitelji, katere se sooniinja v predstojeeem pisnm, je bi'l dober, skrben oče. Ljubezni do svojih dTagih nj, mnogo kazal na zunaj, hranil je ta biser globoKo v sreu svojem bolj sam za se. Sovraštva Gradi&nik ni ooznal. Svci- jim nasprotnikcm je odpustil vse, tudi onemu, ki mn je pripTavil toliko bridkih i:r. Prijateljsko sta zopet obeevala. Kodne zemljo je pokoinik iskreno Stran 2. »NOVA DOB A « ____J2i:_ ludi zc uastopiia. Kar luun Ijubljaiiska ji:goslovenska zajednica servira kot nov program nedeljivc Slovenije, je neko slo- vcnsko frankovstvo, .ki nas pclje v borbo proti dTžavi. Vi siccr nc smete tem no- vim franko veem niti omeniti. da bi ne bili tutli oni za državo. Oni Dodo vain reUH, da so to še mnogo bolj nego kuorkoli. Toda slučajno so oni za 0110 drugo Jugo- slavijo, ki jc ni in jc no more biti. z dc- mokratsko Jugoslavijonoceio nič posla imeti. Na stji glavnega odbora naše stranke 10. oktobra v Beograd'.i jc o ten tiudeh izjavi] nek govornik: Pustimo jili Jeto dni, da bodo se prepričaii. kaj se na ta način doseže. Potem pa lahko ž tijiini govorimo ali se celo pogaiamo. Toda tako je laliko govoril Hrvar. kcr Hrvati tak eksperiment morebiti še prenesejo, ne veni, ali v-elja " isto za Slovence. Ko sem jaz ob priiiki pred- sedniške krize v Beogradu \- demokrat- skem klubn vprašal nekega govorniRa. ali hoče nova struja eksploatacijo Slo- venije za klerikalce. dobil scm od kon- gresista Angjelinoviea značilen odgovor. da trijc deiuokrati vendar ne rnorejp ostati sami inerodajni v Sloveniji. Iz te r/iave bi sledilo. da sta dr. Trilicr in dr. Ra-vnihar že molče odobrila tako eks- ploatacijo. 1/. citiranega pisina dr. Trillerja 17. rr.arca že zveni priznanje, da sc pride si- ccr neizbežiio pod kolesa, cc se ne spli- st imo v tekmovalno dirko s klerikale! za revizijo ustave. Naj dr. Triller s"e ta- ko zelo nasprotno intendira. nada s svoj- ci vred pri ti dirki neizbežno v narocje klerikalcev. Pri boju za revizijo imajo klerikalci gotovo izraziteise geslo. ker zahtevajo avtonomijo tudi v zakonodaj- stvu. in ni dvoma. da jih dr. Triller ne more nadiicitirati. In tragičua posledica bode ista kakor jo jc doživ^l dobi oduSni dr. Laginja, ko se je pribiizal Radiču. da zdaj Radio vso gospodo iz blok'i vim podi, kakor bode podil dr. Korošec so dr. Trilleria in dr. Ravniharja. ko bosta ta dva zamorčka svojo dolžnost izdajstva r.a deniokraciji opravila. Jaz p:i svojc sobojevnike v slovenski demnkratski ov- ganiza-ciji previsoko spoštujein ncgo da bi jim privoščil, da doživiio tako porii- žanje pod vodstvom dr. Trillerja ali dr- Ravniharja. Da sc govoriti o tem, da spremeni- mo taktiko in zvezc. če bom?) k tenm prisiljeni, ne srriemo pa drzavnoprav- nega programs. Ustavi mornnin ostati zvesti. da resimo cast slovenskega inie- na. Vsaj nas naj ne zapustijo živci. Tudi pred nastankom Jugosiavijc nas je bilo rnalo, še deset odstotkov vseh Sloven- cev ni' bilo na naši strani. pa smo trdno verovali v zmago. Kie bi bili Siovenci, če bi se ne moglo rcči, da so vsaj neka- tcri bili pripravljem zrtvov;>ti vse. Cte- menceau sam je na sanžennenski kon- ' ferenci nemškim Avstrijcem prcdočil, da so se borili za svoje ideiab in si pravicc priborili oni, kr so s- borili pod vislica- nii in v ječah za zma.iro pravicc nad kri- vico. Odpustiti se bode mcglo množi- cam, ki tiče še v klerikalni vzgoji. Slo- venska mtcliKenca se teffa izfft>vora ne Tiode mogla p-osir.ziti. Ce bi se tudi obistinilo. kar dr. Tril- ler v pismu 17. marca prerokuie, da t>o- de pri volitvali 90 odsiotkov v tabor» revizijonistov. cesar jaz nc \ eruiern, aii ce bi bilo tudi Se hujsc. intcre.s Sloven- cev zahteva, da demokraciia svojo za- stavo brani ncizprosno. Dalekovidni ju- goslovanski political" Voia Marinkovič je nedavno povdarial, zakaj mil je jasno, da hočejo : in zelo aktuamo. Priznava pa Ljubljano kot kuiturno sre- dišče Slovenüe. s katerlin >.c!t v bratski slogi tekmovati za gospodarski in kni- tiirni luipredck, zaslednjoč v vsein tern končni eilj dosega popolnow edinstva naroda in države, ter odklania plemes- ski separatizem. Povdarja pa popotno enodnsnost glede program:« in deloyne- ga načrta ter o;.lobrav:i poütiko sloven- ' skih demok-atskih poslanccv.« Na /borti smo opazrli tudi pristaše drugih strank, ki so se vrinili na zbor, a-.i pa se skrlvaü znnaj pred vrntmi dvoranc, kar je vsr kakor dosti nehiktivj in /natilno. Pove- c-rü moramo doticnim gospodorn, kl se jih tiče, da bomo priiiodnjič primorar.i mrmracerri iz drngih strank pokazaVl vrata, ako jini markka tn najprimitivr.ej- ši cut za poutiv.no in osobns dostojnost. Zaupni zbor ,JDS za marlborsko o- blast, ki bi se imel vršiti .12. tm., Je nn- čelstvo preložilo, dokler se »olo/.aj po- po-lnoma ne razeisti. Dnevni red zbom sc doloci na seji načelstvi oblastnc o-u- ganizaeije dne 12. iwembra. Krajevne organizaciie bodo dotle.i delovale na u- redit\n lokalnih zadev. ijubil. Ah. kako se je veselil vsakega napred'ka, vsakega uspeha. Višja go- sposka ga je meiida prav radi tesa ime- la zabelježenega pod »p. v.«* Ko so v ¦Celju ob državnem prevraui 1. 1018. zavihrale v prvič slovenske zastave in se j€ pomikala impozantna povorka po ulicaih z več sto zastavicami jc ginjen vzkliknil: »Prijatelj. da sem jaz se to do- živel, zdaj rad umrjem.« Oradišnika sem spoznal ob prvem '/avezinem zborovan.iu v Ljubljani. Prijateljstvo sva sklenila nri orvem Za- vezinem zborovan.iu v Oorici. Na okoli- ški šoli v Celju je bil ta vzor učitelja 24 let moj voditelj in zvest prijateij. Ves ta čas sva bila skupaj pri dclu. sknpaj v proistem casu, skunai doma. skupai na zborovartjih, sknpaj po tuiem svetu. Dan za dnevom sva živela >r najlepsem so- glasju. Nobena sila ni mogb skaliti naJI- nega tako lepega soglasia. Tako zvesto vdanih prijateljcv ie le malo. Z mano se je smehljal in z mano vred je bil sre- cen, kadar se je meni nasmehnilo so>n- čece sreče. Zvesto ml ie stal ob stram, kadar sem zaječal pod trdimi ndarc! neizprosne usode. Raznmel me je, kadar :' p. v. --¦¦ politisch verdäciiti^. sem postal gostobeseden; raznmel. me je, kadar sem rnolcal. Kadar se je meni ponxsilo oko, porosilo se je ako tudi nje- mu. Tolažilne njegove besede so vselej blagodcjno nčinkovale. Zadnja leta je začel Oradisnik tožiti. da ga zapuščajo moci, ker ie malo ali nie ne spi. Bilo je opaziti spremembo, pa zti nekaj tednov se je* zo-pet obrnil:> na t«o- Ije. Da bi ga utegnili tako hitro izgubiti, na to nihee mislil ni. Zdravnik mu je na- svetoval Lassnrtzhöhe radi spremembe zraka in mirn. Gradišnik ni iid zapustil doma. Zadnjo konferenco ie vodil mese- ca novembra 1920. Poslovil se je od nas, češ, da je to menda zadnja konfe- renca, katero on vodi. Tesno nam yc bilo prj sreu. akoravno smo unaii, da se nam povrne zdrav nazaj. Motili smo se. Srce, ki }e tako vroče in cuteče bilo za dobrobit sole in učJteljslva. za blagor naroda in domovine, to sree je nehalo biti. Skromni spome-nik, katerega so po- stavi'li hvaležni tovariši iz širne nove- na- se domovinc nam kaže kraj, kjer poči- vnio zemeljski ostaiiki ne^ebieno delav- nega. učitelja, najčisteišega značaia. Bia- goslovljena mu naj bode zemJia domača. Siava njegovemu spominu! Frau Krainc> Poliiiöne westi. enov. \n- kom prihodniih let bo sledilo nadaljnje znižanje.v celein za 100 milijonov. Celjske novice. MESTNO GLEDAL1ŠCE V CELJU. Hedda Ciabler. Marija Vera! Tolikrat smo čitali c njenili uspehih. o njeni vzvišeul umct- liosti. dne 31. tm. pa smo tmeli prtliTto, da smo jo pozdravili v nasiovni vlogi te Ibsenove dramc. Naša največja umei- nica, mi katero smo Siovenci lahko po- nosni, nam je interpretirala Meddo Oato- ler tako, kot je inogoče le igrulki, kf ima svetovno solo in razpolaga z naj- večjimi talenti- Do zadnje nijanse je ta vloga prestudiraua in v detaiie izdelana. tako, da je vsakdo, tudi komur je bila ta tcžka norveška drama popolnoma ne- zi.ana, isto lahko razumel. kar bi bi'Io pri manj izraženi interpretaciii izključenr. üa. Marija Vera Igraia je Heddo üfibler, pravo da mo iz velikega sveta. clcgautno. v razkošju razvajeno, kapr- cijozno in ošabno sladostrastnico, U :t- živa k1 sc \ senzacijaii. Obuidovali smo na njej plemenite geste in elegantiie kretnje, njen krasen organ ir. klasiCno lepoto, kateri dajejo izbrane toalete uajlepši okvir. Višin.o svoj-e umctnosti doscže nje- na igra. v tretjem dejanju. ko izbruhne ves njen temperament v divjem Ijubo- stimnju nap ram »tej inaii, sladki Teji« w zažge življensko delo Lövbergovo — »dete njegovo in Tejino«, v 1. dejanju, ko razžari v pricakovanju nekai velike- ga in lepcga in potisne Lövbergu v roko svojo pistolo, naj jo izproži v lepoti ter ko-nečno v občudovanju vredni spr«- niembi giasu za zagrinjalom, ko jc že od- ločena, da konča vse to smešno in ne- lepo, kar jo muči, s smrtjo v lepoti. Dobrega, v svojc knjige zamaknje- nega, naivnega Tesmana jc igral prav dobro g. Peček. Videlo se je, da je vz- liubil svojo viogo in se oživel popolno- ma vanio. Qg. Rogoz (Lövberg) in Skr- binšek (Brak) naša stara ljubljerica, köt vedno, tudi tokrat na viSku, bi bila paC vsakemu tudi najvecjemu odru le v po- nos. Veseli bodimo, da jih imamo! Ob- cudirjemo tudi go. Juvanovo. katero siro imeli priliko videti že v različnih, popo!- norria diatnetralnih vlogah in v vseh ta- ko, kot bi bila v vsaki posebci specyjali- zirana. Radovedni smo bili na gdL\ De- bdjakovo (Tea) in priznati moramo. da ic njen nastop popolnoma ugajal in smo prepričani, dUi "•e naša drajma pridobila r n\o izboren talent. Ode. Rakarjeva ye Štev. 126. »NOVA DO« A * Strait 3. bila tip postene, dobre sliržkinje. kwt ]ih sedaj ni več. NajboljSa krkiku je za igralca, cc je ustvarii z občinstvom vez, da živi in irpi ž njirn, trepeče in se veseli -¦- in to je uspelo liaširn odlicnim gostom pod vodstvom režiser.ia g. Lipaha. Zahvaljujemo se upravi Narodne drame v Ljubijanl za izredui užitek ui upamc, da zamoremo kljub vcltkirn *r:- vam, ki so združene z gostövanjem, zo- pet kmalu pozdraviti naSe ljubljansr.c uinetnike v svoji sredi. S. — P. — K. Prva redna pevska vala za nioski /bor se1 vrsi danes v petek 3. novembra o-b S. uri zvečer v mali dvorani Narod- nega doina- Vabijo se tem potorn vsi sta- ri in novi pevci k polnoštevilni udelc/.- bi in vztraincmu posecanjii vaj, da bode tudi Celje na tern i>olju vioglo pokazati uapredovanje. CPD. Društvo iavnih nameščencev skii- cujc za soboto tj. 4. :iov. tl. üb 8. uri z\. v .'josiilniške prostore Nar. doma sesta- nok dništvenih elanov, na katerem bode tainik Zorko poročal 0 konKre.su javnili nanieščencev v ßeosraüa. Vseh svetnlkov dan. Na praznlk vseh svetnikov nas je oblagodarilo sola- ce s prijaziio toploto. Ni Cuda, da jo pre- blvalstvo kar trumoma hitelo nil poko- pališča obiskat grobe sorodnikov in pri- j.iteljev. Ljudstva se je nabralo na tiso- ee. Celjsko pevsko društvo je, kakor vsako leto, tudi letos zapelo na r>koli- škem pokopališču žalostinke. Odllkovani obi'inlk. S srebrno m>- lajno je bil odlikovau od eenilne korni- sije na pokraiinski obrtni razstavt v Mariiboru tukajšiiji krojas^ki moister Jo- sip Tomažič. DljjnSktt plesna vuja se vräi danes v petek 3. tm. oh N. mi zvečer. Umti aaravne smrt]. Poroeali sn»u, da se je trafikant na tuknjšn.iem kolo- dvoru ii'Strelil, kakor srno pa zvedeli, je Zuzzi uinrl naravnc snuii. Kg se ie vru- čal iz Trsta domov je dobil griZo, katcn k' podlegel. VeliK naliv snio itneli v Celju v pon- dcljek pupoldne, deževaio je tako. da so Savinja, Vog'lajrui in drugi pritoki yaceli naenkrat naraščati ter so ponekoi izsto- pili fe strug. Okcvli Creta so bile njive na tiekalcrili lnestih preplavljene. Tve- prestao-o tkiževje zelo miiiu.ie pridelke, katerih je Se veliko na polju. /\ko bo se tako dczeva'lo, bo segnU v e.s krornpir na njivah. Velika moča ovira kmetovalce, da ne morejo /A)rati njiv in posejali /.ita. Jkoda je že zelo občatna. Tržne cene v Celju Une I. nov. 1922. üovcdina: V mesnicali 1. vrstc 56 K, II. ^2 K, mi tr&'u I. vrste 48 K. 11. 30 K, 1 kg vampov 24 K, pljue 24 K, loia 44—52 K. Teletina: 1 kg I. 64 K, II. 56 K, pljue 34 K. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 80 K, II. 74 K, pljue 26 K, jeter 6() K, slanine domače 120 K, anierikanske 112 K, na Gtbelo 106—108 K, mast domaca 144 K, amerikanska 120 K, Sunka prekajeua 130 K. prekaicno meso 1. 120 K, U. I0Ü K, prckajenih parkljcv 30 K. glave 50 K, jezika 120 K. 1 ks košmuiovega mesa 46 K. Klobasc: 1 kg krakovskih 120 K, snn- kove 120 K, hrenovk 120 K. saialad SO K, posebnih b() K. braunšviske 50 K, suhiii kranjskjh 120 K, salame fine 340-360 K. Perutnina: jnajhen piseanec 35—45 K, veCji 60 K, kokoš 90-100 K. oetelin 100 K, raca 120 K, sos pitana 350 K, domac" zajec, inaniši 30 K, večji 60 K. Divji za- jec 150 K, 1 kg srne 70 K. Ftfbe»: 1 kg krapa 60 K, §čuke 70 K. Mleko, nuislo. ii'.ica sir: 1 liter mleka 12 K. 1 kg siiro- vega masla 160 K, caiiiüga 240 K, masla 152 K, bohiniskega sira 200—220 K, sirčka 40 K, eno jajee 7 K. PijaCc: 1 liter starejfa vma 40-56 K, novega 2S—40 K, piva 24 K, žganja 100 K. Kniii: beli 26 K. erni 22 K. 1 kg ženielj 19 kom. 38 K, večjrh 9W kom. 38 K. Sadie: jabolka 10 d-o 16 K kg, hruske 16-20 K, kostanj 10 K, pečeni 16 K liter, orchi 24 K 1. lusOeiii liter 36—40 K, suhe češplic 1 kg 48 K. Specerijsko bla'go: 1 kg kave Portoriko 200—220 K. Santos 152—156 K, Rio 120 do 140 K, praženc kave I. 200—240 K, II. 160—184 K, HI. 144 K, krLstali.i siad- kor 60 K v kockah 70 K, kavna primes 1 kg 68-io K, riž I. 40 K, II. 22-40 K, 1 liter namiznega olja 80—108 K, buč- nega 136 K, vinskega kisa 16 K. navad- nega 12 K. petroleja 24 K, spirita 52 K, 1 kg soli 14 K, celega popra 104 K, mle- tega popra 120-160 K, paprike 120—200 K. sladfcc paprike 300 K, riževega škro- ba 72—96 K, pseničnega škroba 56 K, te- stenin I. 56—68 11. 40 K, mila M—68 K. karbkia 20 K. Mlevski izilelki: I kg moke j St. 0 22.80 K, 2 2L80 K, 4 20.40 K. 6 18.40 !(, kaše 27.40 K, jesprenja 20.40 K. o- Irolxjy 7.4^) K, koruzne moke 15.40 K, ki>ruznega zdroba 18.40 K, pšeničncga zdroba 23.80 K, aidove moke 1. 34 K, II. 30 K, na debelo 40 v ceneje. Žito: q pie- nice 1400 K, rži 1200 K, ječmena 11UU-- 1200 K. ovsa 1100—1200 K, prosa 1400 K. nove. sušene koruze 1100-1200 K. fi/ola ribnieajia 1800 K, prepelicarju 1600 K, graha 4800 K, lece 5200 K. Kurivo: premog- erni 152 K, rujavi 80 K q, Jčubični meter trdih drv 500 K, 100 kg 150 K, mehkih 400 K, 100 kg 100 K. Krma: q se-' na sladkega 900 K, pol sladke^a 800 K, kislega 700 K, slame 4O0---50O K. Zelenja- va in gOibe: 1 kom. endivi.ie 2—4 K, 1 ka poznega zelja 5-~6 K, ohrovta 12 K, karfijola 30 K, 1 kom kolerabe 1—2 K, I kg SpiiiaCt' 20 K, paradiiiiikov 7 K, 1 ku- mara 2 K, I kg eebule 24~~2ii K, cesna 40 K, 1 kg krompiiria na debelo S—6 K. na drobno 7—8 K, 1 kom. repe 1 K, 1 krožnik kisle repe 6 K. Občlnska inestilca. Na ijonovna vpra- šanja 0 tcj zadevi, ki nam prihajajo r/ vrst občinstva, izjavlja-mo. da se bo ua>- pivo vršilo poskusno kianje /iviuj. :;a k;,r bo odretlil potrebno obcinski svet. Kino üaberje. Petek 3, sobota 4. in nedelja. 5. novembra »Velikomestti! vnrp- pir«. Senzacijska drama v 6 dei. Prosveta. Ceskoslovaiki (Zika) kva;*iei ; inw- vaja na svojem koucertu s union-dvo- rani due 8. tm. kvartete ileclhovnu;, Dvofaka in liosodiiw. iieethovnov F-dus kvart. Op. IS je gutovo nuibolise delo "tnlaisega Bcethavaa*. Po nuijcin nineniii daleč nadkriijuje prvi 2 simjom- ji. Prvi stavek je Jutrega znaeajy. vrhu- nee Jclasieue- sonate. Adagio ie nenavwd- no me-hak ter ga pripiiiijejo vplivn Shakespea.rove Julije. Seller/<> in f;i:ia!c n.tni razodevata velikansko spretnost tematičnega dela. Kvartet je pisan bolj liiozonio ter je zelo dostopen. -- Ovo- fakov h's-dur mi ad vseh njcgovih skladb lmjbol] ugaja. Laliko bi ga iinenovali »niski kvartet«. »zrediia lniiina preveva skladbo. Prvi stavek je tekma imitucij, ki / nebeskimi luirmoinjami tvori.io eelo- to. Dntgi stavek je diinika. ki jo tnpj- tain prckine klasieeii viileek. Plaii-i akor- . di '/. Jniitaeiio harfe se vrsliio ilrug z:\ diugim, kakor oblaki na ncbu. Romanca (3. del) se približiiie popoluomi naToa- nemu lonti ter je za poslusalca najbolj uostopna. Pcstri rondo zakJiuci kvar- tet. Se1 se oglasajo tupatam rneliinholič- ni zvoki dmnke, a koncny se morajo n- niakniti živaliiieimi raja.niu. - liorodi- nov D-dur je nekaka slika ruskih »novo- tarjev«. Orandijozno stopnievanje glav- nega motiva, za tern zopct padanje. Pia- nissimo izzveni prvi stavek. tik pred koncem še zapusti čelo svoj pedalni ton, se vzpne v višino ter zopet pade, zainre. Scherzo je vsled izredno hitrega tempa tehnično silno naporen, scveda :?a bodo Zikovci z lahkoto spravili do veljave. Noctunio nam je znan /c iz lanskega koncerta. Finale je originelen, ker veJrto menjava hitre in. počasne tenipe. Tokrar so imeli Zikovci pri sestavl.uui.iii progia- uia posebno srečno roko in bodo prisrenc vezi z obCinstvom gotov'o še ojačili. Slavko Osterc. Einil Adainic: Mladinske peswi. Kno- ulasni zbori in samospevi s klaviriem. 1 :dala in založila UC'itefoka tiskarnn, 1922. Cerui 50 Din. • Zvezek v lieiii u- bliki. velike eetverke in z orkinalno stl- ribarviiü risbo na na uaslovni strani vsebuje na 40 straneh 24 enoglasuih pc- smi, ki jih je skladatel.i Adainič izlil tz ntizcrpnega zaklada svoje jclolwko cu- teCe glasbL-nc duSe in razdeii! v dva de- la: I. Otroei materi ....... 12 oesmi, ki jlli laliko pojo rnladi pc-vei v zboru all po- sainez — in II. Mati otrokoin — 12 pe- smi, ki na] jih pojo deci odrasli. NekaJ teh pesrni je izšlo v vee letnikih Nov Hi Akordov. veliko pa je novih. ßesediiu jako primerni napevi in kiavirskt parti so vseskoz originalni, posebno v pesmih: Bog daj srečo!, Krist je vsial, Qa-ga, Trara, pošto pelja, ßurja, V Korotan, Smrečica, Loeitev, Molitev 2., Pesem skiKcv in V fndijo. V zadnji pesmi ie klavirsko sprcmljevanje znabiti nekolr- ko težko, vemlar s pridno vajo bo tudi to zmag-liivo. V svojern predgovoru pra- vi avtor: »Naša pevajoča mladina se Je že davno naveliCala enolicnosti in po ve^ini vse prej kakor umetniških sdsklti pesmi. 7. izstopom iz sole jih ne poic ! vec, da, eelo izogiba se jih. Učitelji ki ptireiajo Solske slavnosii, ki joje in I a - ilinske prireditve, v zadre^i j^eeio w%>- \ viiernih skladb za svoje pevce. ..... Nal- ! sJavn^jsi g!asbe;iiki velikih narodov so | že davno dajah -miadini svo.ie najboljše. dobro vedoc, da bo zrno umetnosti ?n lepote. vsejano v otroška srea, rodilo bogato, da bo rod, vzgojen v üabczni m spoštovanju do lepe^a, .znal ceniti stva- ritelje umetnosti in biti ponosen. na svore ladturne vrednote ...« Evo jih \ tej zbirkl lepili pesmi, ki so razveseljiv po- jav na glasbenem polju in dragocen prr- rastek \ slovenski .^lasbcni literature! Hvalezni smo zanje marljivemu sklaua- tclju A d am ill'u, v drugi vrsti na tudi U- eiteljski tlskarni, ki jih .ie založilu in jirn preskrbela iako okusrw> izdajo. To- variši, Vam najtopleje priporočamo v nubavo to zbirko, ki Vam bo jako dobro dos-la v soli in pri solskih prireditvaii. zato prid.no sezajte ]io nil- dokJer je kaj zaloge, ki ni ravno velika. Cinil Adainie: 16 jugoslovenskili na« rüdnih pc-sinL 11. del. Mešani zl)ori. Cena partituri 12 Din. S'sako pomnozevanje .prepovedano. Zak>zila Zvezna knjigarna. liatisnj'a Zv.uizna tiskarnu. Ko je i/.5ei pr- vi zvezek te zanimivC izdaje jugosloviin- skih narodnih pesmi. v kateri ni nikaklii oznacb tempov in nobeniii dinamienih /namenj (prva slovenska izdaia Ie ^r- ste!) so nasa pevska druitva. zanjo po- • kazala dovolj zanimanja. Pravkar je iz- šel ii zvezek, ki prinasa oseni narodrtlh Pv-smi i/ Sj-bije, liosne, Medjimurra, Prekuutrjii. Oolenjske in Belokran^ske, j)rirejeiiih z:i mešani. /bor. boCirn so itio- ^J:i zbori v J. delu uekoiiko težji za iz- vnjaiije, s«j lnešani zbori j)O vecim lahko izvedljivi tudi za sibkejše zbore. MoCTiio značiliia je že kar prva pesem. > I'istu sojdlže« otožna bosaiisiia-, »biroko je po- lje<=, d:\lfc je prylcp.-t prekrnurska »-Po \<>di i>lavaSern si vzela Jurja BrankoviLa:< h\ xPojdem üa Mr- vaisko«, Id bodo obcMnstvn /eio ugajaic. CrnonK'ljsko kolo spadu 11a koneertni .spored najlepAih zborov. -Prep'riOani smo, -da se bo ta. tudi po zunanji obltkl >u liencin lisku izisla zblrka jngoslovanskih liarodiiiili pesmi razšiiila po vsej državi. SRazpošiljii izdajo 7'vezJia knji.minia v 1-jubl.iani, Marijin tr.if r'. Nova uiJadinskn knjiga. »Zvezua knji'Karna« v Ljabijani, Marijin tr^ 8 je 'z:\lozila in izxlala novo mladinsko kiiji- k<», ki jo je spisal prHjublieni in priznani "•inJadinski pisatelj Ksavt'r Meško: «Volk spokornlk in druge povesti za mladmo.« Knji>co je bogafo ilustriral France1 Pod- rtkar, ki je za vsako iH>vest napravil celostrajisko sliko. Ker nam mlaidinskil« kujig zelo primanjkuje, bo ta fzdaia ob- činstvu gotovo zelo dobrodošla, ker je zelo pripravna za darilce naj>iin male- •korn. • Cena brosuri 25 D, vez. 30 I). j Sokolstvch 111. glaviia skupsCi;ia »Jugoslav. So- külskega Sa\ o/a*-. V ZagvcUi ac je vrsil cine 29. okt obeni zbor Ji^'oslovanskega Sokolske.ia Saveza. Skupücine se je v- dcležilo !20 dele^atov. Kot /.astopnik COS je bil navzoč br. Stepanek. Staro- sta JSS Ravnihar je povdarjal v svojem Rovoru, da se vrši zborovanj-j ravio na dan riaše osvoboJitve. o'ncnil U. sija'iio uspeli vsö-äi.kols'vi zlet v Liab.jaui in apelLriil'na '.lelegats, ;iaj tudi v bodoče nadaliujej;) zapuecto ddo za prospen sokolske id.^e. lzrazi! je svoje zado- volistvo, da se vs: skupšč:rui ravno v kiilturnein sred;šču hrvatske^a dela na- sega nara'ia. Izrazi! zahvalo Ceški 0$ in obžaloval K(/i.e^fO. da so je del Soki/1- ¦ >tva včlanil ;>ri sep-.uviti^tičneta iir\ai- skem Sokolu, Nato ]•;'• skupšeina oUpo- slala brzojaviiL' pozdrave kralju Alek- sandrn In predsedniKu Ceskoslovaske republike Masaryku. Za tern se je ogläsi! k besedi podstarosta COS Stepanek in i/.ročil pozdrave češkoslovaškega Sokola iiiKoslovanskem:i Oiede i.;ubljanskegu zleta je omenil, da se je češkosiovasko Sokolstvo divilo vzorni organi/aciji na- šcga Sokolsfva. Odposlala se je brzo- Kivka starosii COS bratu Scheinerjii. Tiijnik Saveza Cr !;»x ys podal iajuisko. blagajnik Kajždj blagajniško porojilo. Nadelmik JSS dr Viktor Muniik pa )e poidal poroeilo : telovadno-te'hnicnejta vidika. Pri voiitvah je bi' izvoljen sle- deei odbor: Starosta: dr. Vladimir K'.av- nihar, 1. narnestniü dr. Car Lazar, 11. narnestnjk Ojurj PaunkoviC (Reogiad). 111. iiainc.s!;iil.: lr.'iy,?!urri. CIaij.<]. naeelnik dr. Viktor Vlurstik, i. naiucstnik .Miri)- slav Ambroi:ij, II. namesifiik Banko Pal- eie. Deset odbo'Tiikov: i'io^ojiii, Kaizelj, Švajger, Nandc Maroh, iv.iizclj. C:/oal, Kostnapil, dy. x~hk ;vsi iz LiubLiane/, dr. Lazar PopovlC- (Zagreb), Jasa Nena- dovič (Ni5). K;V;iu Darii'ovie lOsijek). Namestniki: Jr. Viatija VnbrožiČ. di. Hadži, Jirln Dev. Jožiea Terdinosa in Vilko Turk; 1'z.med resoüu'.i, ki so bile spr-'jiji^, je nitjpojneisibneisii ona. v kateri se go- vori pr:)Li zlorabi S:)kolstva v poiitiene nameiie. Sokoistvo st'remj sleikopre.i z-a fizično in moraino popoinost svo.it\4a 11 a- roda, ki je v nasi eciiistveni ci.Hnovini siütio eden, Kak-.ir jc S;ac i>a je prcdmetim cena zu knth. nainreč z.a 1 J^" belega krnha j)o 2o K in 1 kj? ernevja kruiia po 22 K. Ra-- \ eureka so eene kru'ha in njesa teža fSrr- vidne iz cenik;i, ki je nabii v izložbi In trgavini. Resniea na.dal.ie :ii. da In ac žemlje pekle iz erne moke, tenivee se \z~ ¦moke št. 2. Dopisnik nai bi' se prepričal o istinitosti svi)ji1i poroeil, »rcdna jil« objavlja. V Laškeni, due o. nov. 1922. Ju- si]> Fret/.e. i>riobčujemo' gonije poiasiu- lo, ker ue inararno delati nikomur krlvi- ce. Ponovno pa opozarjamo vse nas'e du- pisnike, da so v svo.iih porooilih yb- jckiivni. To je prva dolžnos! ia\UL-mi ii- ska. Šoštanj. Koruoiiii vl-^xt »Ccsko.sin- vaskega kvarteta« loivje kvarteta »Zi- ka«), ki se bo vrSil v uvorani hotel« »Union« v Šostanju due 7. tm. ob pul Ji. uri, bo za naše mesto prav izredna u- lnetniška prireditev, kakoršne pač dosc- daj še nismo imeli prilike slišali. Sijajne ocene, ki jih je vse polno eitati v sve- tovnih Jistiii, nam pričajo, da nam bo tu veeer nudil prvovrsten umetniski' u/.iti-k. Spored in vse druge podrobnosti komor- nega veeera je razvidcti iz Iepakov. Prav posebno opozarjamo na to; da prv de občinstvo pravočasno v dvorano, ker med izvajanjem posaiueznih took vstop ne bo dovoljen.-Tudi med koneertom nm- ra vladati v dvorani absoluten mir. Dneviia kronika. Minister za socijaliio politiko dr. Žerjav se je odpeljal 2. tin. zopet v' Beo- grad. Na kolodvoru se je poslovil od nje- ga iwleg dnigili tudi :^eneralni kuiwul CSR dr. Beneš. Zdravstveno staujc ini- uistra si" je zbol.išalo. Ukinjenje odborov /a devize in va- iute. Odbor za devize in valute pri po- družnici Narodne banke v Ljubljani je prejel na predstavko objavljeno v našem aisopisju s'lede iikinitve odborov radi zlorab, od pomoenika finančnega mini- stra g. DiišanaPlavšiča to-ie brzojuvno obvestilo: «To minlstrstvo ni dobijo no- benik konkretnih pritožb zoper poslovw- nie poedinih odborov in tudi n; skleiuen zakon 0 razpustu teh odborov. Vprasa- nje bodoee ureditve odborov se bo rešilo z no vim praviuiikom, 0 katerem se Lwj pred i2dajo razpravlja'o s pridobilve- niini krogi. Obletnica osvoboditve Ueograda. Štiri leta so niinula 1. novembra, ko Je lxjstala naša prestolica zopet svobodna težke^a suženjstva. Kot prvi so prišli v inesto trije komitaši. Ncinški odcielek na Kalimegdanu je kapltuliral. Dr. Šusteršič se vrnil v Ljubliaiio. I/ lju'bljauskih lislov posneaiamo. da se dr. Šustervšič nastaiii v Liub'iani v svo- jem- starem stanovanju, k»er bo izvrše- val naprej svojo odvetniško prakso. Zborovan.ie državnega inadulslva v Beogradu. Due 29. oktobra sc je vršilo zborovanje dele.iiatov organizacij držav- uega uradnistva. Poroeal je dr. IWiha.ilo Jo\'anovic, ki je razložil stain jc, v katc- rejii se nahaja uradniški zakon in kaj pri- dobijo ž njrm državni uradniki. Ceprav ta zakon ni sijajen, vendar so laliko v- radin'ki in uslnžb.enci vseh katesorij z u.iini: zadovoljni in da zahtevajo, da se ra zakon sprej-me eimprej. Popoldne sta go- Straa 4.___ »NOVA DOBAi HMUWKCKMGHM».'* 1M rX»4.. jrMVOt rj-: ¦ F ¦*!» irfX Hi»> >i n T Ti I'll I, I . i __Sjtv; 126 vorila delegaia sloveuskih uradniskih or- ganizacii Lilek in Zelenik. Njima govora sta biia sprcjeta z burniin odobrav.v- tijem. Izjavila sta, da siovenskim urad- nikom uradnisid zakon ill tako potreßer». kjer imajo Še svojo staro pragmatiko, da pa razumejo položaj svojih drugov v •»- stalih delih države in da so f. njimi soli- darni. Skupni zakon naj se sprejme zn vs*, ker so vsi v vsej državi eno. V imw- nu uradnJcov iz HrvatsksHn Slavonic js govoril dr Benkovič. Izjav.l ]c, da note hrvatsko uradništvo biti solidanio s svu- jimi drugovi in da se giede zakonti popoi- coma. strinja ž njimi. Povdaril je, na] üc načrt izroči na PTVi se,i narodne sknpSčI- ne y uzakonjenje. 7a dalrnatlnske urac- nike je govorij profesor Katimarie, ki ye pojasnil revno stank', v katerem se na- aaja dalmatinsko nradniStvo. ^ivahsa diskusija se je vnela ^lede dr&ginjskih doklad. Kongres je r.ajclašal, da ]e tre*»a draginjske doklade zenačiti tako, da bo- do dobivali uradnik.i v mon.iših krajih c- nake doklade kakor v večiih meslih. Razpravljalo se 30 tii'di #lede voin.il) ocr- Skadnin. Kongres Jc sklenil. da narodna skupščina na prvi se-ji spsejme ura'dniSKl zakon sieer kongreis ne prevzame odg<»- vornosti za nadaljne posledice. Izvoljen ie bil odbor, ki je stavil resolncijo, v K'a- teri zahteva takojSnji sprejem uradm- škega zakona, izplačilo enkratnega na- bavnetfa prispe-vka in ukinje-nje več vrsi draginjskih doklad, odnosno niihovo )?.- wiacenje. Izjava. Urednistvo r-u1c\oJje izjav- ija, da gospo-i postar v Laškein se ni «ikdar ka} poročal v ua$ list in tudi nj pisai zadnje-sa dopisrt tt- z istlrn vii v ivi- kftkt zvozi, Tatvlna na drčavue;ii kiHodvoru v Trstu. Rihard Ossierreicher, blagajnik v uradu za izplacevanje dolavc^v v Trsiu. jo «pravil proti jutru v otnot vse bankcv- ce po 1000 .in 500 lir to- nckoliko manj- äh bankovce\r. Vato je zapr! za seboj urad in zbežal z dciia'rjem 462.211 lir. Policlja ga inarljivo išče, toda do scdaj brez uspeha. Tatvlna v sarajevski lobačni to- vami. V sarajevski tobačm tovami so zmanjkalc zadnje dni velik« količine to- baka in cigaret. Kakor je clognaJa preis- kava-, je obstojala tatinska druzba >z osrrrih delavcev, ki so slstcmatično iz- vrševali tatvino. Vseh osern je j'7iočenrn sodi§ču. Opeka iz papirja. Nevnci kot najiz- naidljivejši ijudje na tehnitnem poln» so si izmislili zopet nekai nnvega. Poskušati hočcjo, če bi se ne jbnesla strešna opeka iz papirja. Bila bi to moOno impregnira- na masa iz papirja, ki bi ne puščala \o- de in bi kljubovala vsakemu vreineiiii. Ce se obnese ta poskus, bi iineli krov- no opeko zelo poccni, kar m rnriogo prT- pornoglo za zidanie his. Vlomllec pobo«nil iz zapora. Mari- jana Cermela iz Trsta so pred nekoliko rn^seci aretirali, ker je hotel prevrtati ielezno blagajno. Par dni pozneje je zbolel na pljučnici, zato so ga prepeljali v mestno bolnižnico. Nekega dne se mu ie posrečrk) uiti iz bolniSnicc. Policija ga je Lskala in konečnr> izledila. Obsojen 3e bil na tri leta ječe. Marijanu se pa to stanovanje ni dopadlo in jc prernišljeval, kako bi ušel. Neke.^a jutra je pa /be- IslI. 0 njem ni kljub iskanju nobenega sluha. I Spanski intant v Beogradu. Dnc t, J tm. sta daspela v Beograd španska m- j fantinia in infant Alfonz. Na kolodvoiu vso ju sprejeli kraljica Marija, princ Pavle in knez Aizen. Visoka gosta ostuneta ne- kai dni v Beograd.11. Medveda se Je zbala. Ker je letos zimia mila, kljub neprestanomu deževju, se medvedi §e ni-so skr Hi v svoje brloge. V porodeljek je šla neka ženska iz občine Brcvd ob Kolpi k sodišču v Delnice. Ob j potu pa je zagledala medveda, ki je tre- j eel hruško. Zbala se ga je tako, da ie pri- šla Sele ^c-z dvc uri k sodi^ču. Oospodarske vest! iz Ceškoslovaške. Konzulat češkoslovaške r^nublike v Ljubljani sporoča trgovski in obrt. zbor- nici v Ljubljani, da je izvoz koksa in br?- ketov iz CeSkoslovaške republike od 2W. oktobra tl. dalje prost in ni podvržen iz- vozni carini. Nadalje podaja statistiko o zunanji trgovini Ceškoslovaške republ;- ke Od januarja do julija 1922 je znaSal feikos!ovo§ki izvoz 57,767.694 q m 2 662.315 enot napram 55,078.733 q in 2,163.362 eno tarn v isti dobi leta 1921. Uvoz v letošnii navedeni dobi je dosegel 20,575.942 q in 400.549 enot. Trgovin- «;ka bilanca Ceškoslovaške ixkazujc v 1 ieku prvili sedem mesecev 1922 aktiv I 37,191.752 q in 2,261.766 enot. RaJi o!ai- save eksporta bodeio /ni/.ani prcvozni tarifi in sicer za steklo za. 18%, porccian za 30-40%, ccluloza zn 23---2A%. Tudi tarifi za prevoz sladkorja se bodo ziiižali, . vendar tozadevni sporazum sc ni dose- žeu. Znižanje, tarifa za preniog je1 oetv:- siio od znižanja davka na prernog. Jf^o- sedanja filijaJka banke Bohernija v Pan- ni se v kratkem pretvori v francosKo- Ceškoslovaško ban.ko. /.a enkrat se vc za dve propoziciji glede izvsšltvs trarin- akcije, za prvo od strani ameriSkih si- riamsijerov, drug-, mj sfrnn; n^Tcc Trn-v coske skupine. Trgoviiia z vinom v uahiiaciji. (I?a- som obvestila pokrajinske uprav-c od- delek 2a trgoylno in in-Justrijo za Dai- inacijo, trgovski in obrtni zbornicl v l.juUliani, je preosialo v Dalnmciji stuie- ga vina še okroglo 15.000 hi. Izvoz vma je v zadnjern Casu popolnorna zastal, ta- loo 'da. je omejena trgovina z vinom Ie u*i konzum v pokrajini. Vzlic temi' vinske cene niso popustile. Trgatev k koncu:ia povsod, izvzemšit Vis. (irozdja so se prodale Ie male koiičinjt v Neretvi in si- cer 7 do ^ kron kilogram, z mostoin in niladim vinom ;)a se ni nikako vcčjc ir- \ govine. 1 12. XI. dan naše nesrsOe — dan am- putacije naše dosne roke. Ali niislite vsi. ki imatc vero v naso skupnost v odre- šenjo oedotne naše doniovino, ali misluc vsi na tadan!? PokažiVc svojo trdno \c- ro vr konečno nase odre^enjc s tern, aa darujete vsa'j nekaj v korist CM družbi, j ki je vršila tako ogrornno delo za ohr.t- r.itcv onega nase-ga življa v ugrabljenlli deželah, ki ie bil dika in pouos nasega naroda. — Druzba sv. Cirila in Motoua U izdala l>red dvemi kii žalne i.olekc ¦/, uatumom 12. Xi. 1920. Naročila ?.i\ *c köl^ke so «korai povsem izostaia. Za-'- kaj? V sreih Vasi'h ie ugasnii plainen o- nega čustva, ki mu pravhno zavest ti uarod.no skupnost. Poknžite svojo gorKo; ljubezen do podjannljenih br^tov s tc:n, j ri prelakiiiii'i. Vina se medsebojno primcrjajo na.ilaž.ie. ako so v enakem staciiju razvoja. Pri nas v splošnem ne more biii go- vora 0 naravnih sladkih vinili; v koiikor jih pa imamo, predstavljajo raili poiiiauj- kljivega fcletarstva z večine nugotova, ne dovolj povreta, zato nestanovitna vl- na, ki niso sposobna za strokovnb pri- mer jajočo oceno niti za veliki vinski trg v tern neugodncm stan.iu. S takirni vlri- skimi «pacienti» .ie včasi velik križ. predno' se iih ozdravi, ako se jih prej ne usmilijo sladkopivci bolj ženske naravc. Prava sladka (desertna) vina zavzemajo scveda Cisto dmgo mo^.o v vinskem go- spodarslvii. Naiboü grežijo dauasnji vinopivc*, ker dajejo urednost vecinoma novemn, niladeinu vimi; cc gre za slab Jehiik, je 10 Cislo prav, dru^acV pa jc z izborniuif ktni-ki, ki uucli.io nailcpši, nepopisjii \l\- :ek. .^ele kol' dobro oskvbavana starina v Ktoklenici. To znači tudi kajpak podra •ženje piodukta; zato pa vinska tTgovma pospežuje konsurn mladih vin in si je vi- nopivce odgojila tern 11 priuierno. V kieti naprednega vistoxradnika Pa nai ne U itictnjkale primerne zalogc nujfinejiaHi Ier- rjikov vsaj 2a posebne dru:T.in.ilre praznv- i'.e in. dobro reldarno. Ni vseetio, po katerem redu se vinn i.ükiisaio. Gl'ede starosti velja, da se piikiisaio rnlad'a vina pred starlno; gleue baive -- bela vina pred C-rnino; ^lede 1 sladkoho • «exladkä (siiha) vina prod j siadkimi; glede kvalitete - sibka (lah- j k.a) vina pred alkoholnimi (tezk.imi), n,j. J ¦ loekstraktna pred 'ekstraktnimi, mila | jied irpkimi, nedišeča pred buketnimi. l^osarnczne kva.lhete se zopet pravilno iivrstijo ¦medsebojno In se» tako tudi ijo- ! i> Lisa jo. Klasriicirajo se navadno s stevil- haiiij. 11. )•)<¦. 0 za pokvarjono vino, 1 do 1'.» 7.'d zdrava vina, 10 za naiboljc, ali tu- di 11 a robe, kakor se paL strokovn.iaki do- lnen.i'iü. Ali se pa vina enostuvno taksi- »¦rtjo (ocenijo v denami vrednosti). Vino presojamo z ocesom, nosn^j. jozikouj, v voc s-lučajih tudi z usesoin, n. pr. če vino pecka, sumi, gosio ozlromn oljnato (vledjivo) aJi tanko ttvo v Caf>o kot voüh iid. Pri uavadnem vinu se z<- dovoljujemo, ako ie v časi čisto pri dn«r- vni svetloibi. Za bolj kriticno pre^o.io 1». pr. butojjcnih vin pa nain slu/i u-neina luč. Mlado vino je navadno zelenkasto, starina rmnetikasta do zlatarumena. Cr- , riina mora biti vsekj pfozornu in je nay- | lepsti, ako je rudcc-.i barva neknko mea j rubinusto in granatiisto. Ce se vino pr? rnešaiiju v čaši nekako oljnato >brise« ob j sleklu, lahko znači, du je iako alkohorno ali ekstraktno ali sladko; ce se pa že prr točeujr. v čašo liitkasto sosio vkCe. ?e I bo la no (vkcljivo). Šibko. tanko vino rc- Cc v čašo vedno kakor voda. C-do vrsti> viuskih ivapak spo/.nunio /, nosmn, n. pr. cik, okns po Plesni, dro- žali, sodit. I'jsu. žvcplovcin vodikovui fgnilih jajcih). Mladost viim spoznamo ( i)o svezosti od ogknčeve kisline, sono pc karakteristicneni buketu n. pr. pri- rizHiigu, muškat.elcu, tranrincu. Okus vina določa jezik, na katerec:» mora vino delj casa vplivati, in siccr nr saino na njt-ga konec, ampak tudi pn terneljni 'zadnji del kzika, ki ic najboi.i i>'bcutl>iv, seveda v zmerni množinl. \a~ | /.¦(,j|n je naknadni ličinek, ku so usta pra/-' na. 'Posrkiie se Ie niajhen po?/irček vina, ki se razlije po jezikn, s kojim se pritl- aka na gornji del list. KonCino se napravi celotua ocetia na podlasi skupnLh utisov, ki jih nudijo pn 'Presoji okn. no°. ie/ik. eventuelno iual uho. Teuiu v piasariju ^t^ tm-.virv'j pri nas ie. rnnogo premalo pažnje, dasi ie ve?e- važno zlasti v krajih s kvalitetuo vlnslvo produkcijo, ki je doma baš v Slovenrji kot scveirnem pasu jugoslovenskega w liogra'dnistva in prihaja za izvoz nalbuij v pošttv. Strokovna ocena ali presoja vin je zato uajbolj razvita v prvovrslulh viuskih krajih z izbornimi kvalitetairj^ predvsetn v iiemškeni Porenju, ki je tako priborilo in utrdilo svetovni sloves len- skirn vinom, s katerimi bi se mogli nail vinski prideiki v rnarsičein kasuti, ako bi bili bolje negovanr. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Cellu. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlranlc. Žena brez siedstev prosi dotu. -Ijvcli, lej@li ,.,¦¦: ots*oka (dctcl«) xa sv&Legü|, du se zglasijo pii Sfllo« fkolur, Gosposka nlicn St. 8, Ce!ir 1267 1 1 Hjif ini pnil ee i'a^oj sps'eissie. C1:LJEF Breg St. 1." 7.a srednje delo pri i^anu Lavtar, Ivl kresijo at. 5, Celje. 1277 fTiebiirano soba dvema posteljama, pri rn^njši obitelji, po možnosti z uporabo kuhinje, v mestu ali okolici, ©e isL^.< Naslov v upravi. 1273 2-1 z vrtom ob Mariborski cesti, pripmvna za vsakega obrtnika. Cenr. 5!>.C0O Din. Naslov v"upravništvu »Nove Dobe<;. 2-\ kontoB^isi in kontoHstinja oba zmožna s!oven5čine in nemgCine ter Stenografije »e iš&©$L5 xta c3c- Ponudbe na PoStni predal 3, Celje. za trgovino z mešanim blagom na zelo pro- metnem loaju, se «šžs. Oglasi na poStno ležuCe Sevnica pod »Slučuj 2505». 2—1 Išče se mala sobs a posebt% ledu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst sküpaj pa 400 Din. Ponudbe na Ko8*»&eo Dra- goSiä«, stavbeni podjetnik, R**6ira ob P»ki, ; Hahrano se sprejme. Olavni trg št. 4, I. nadstr. 1 Fes volčie pasme, sbšj na ime »Rolf« > sejeizgubil. Odda se proti nagradi pri Simer, Trubarjeva ul.l. 1282 No sis e z^-iFsdi nj ihovih velikih prednosii plnte S+ev. 126. «N ÖVA D 0 8 At Stran 5 Qstanovljena 18Bi Hranilnica mestne obcirte Celje Y lastni palači j>r»i kolodvopu. Ostanoyijsna MH. 52-41 •a «s TE o Stanje hranšlnih vlog K 35,090,00th • Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000. n =a n C U1 HRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestooanje. Poštne položnice strankam brez- plačno nsi razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. I SPREJEMA fudi u uarno shrambo od strank in sodiši razne urednoslne papirje, uložn« knji- ! žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, iako, da obdrži ključ siranka sama, OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- ksp vseh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- Šuje za nje tudi inkaso in druga denama opra- uilii najkuiantneje. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promplno. Posojsla vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna jpcjasnila in strokoonjaški nasueii u useh denarnih prašanjih. Dr. Fer do Tr enz kopHiKi zdraYBik državnega zdravilišča na Dobrni ordinira pozimi v Celju Pt*ed gpofijo ^i. 7/1. orf 8. —10. in od 14. 15, ure. Šlvilje r za izdelovanje owrstnic (kravat) se takoj sprejmo. DRAGO CERLINI tnrfustrija kravat, Glavni trg it. 17. Nova hiša s kczolcem, sadonosni vrt in travnik, v tIJzini glavne ceste, Se proda. Cena se izve pri gosp. Ivanu Korent, Zgor. Ložnica St. 13, p, Žalec. 1271 , Naznantlo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvori! zalogo s Klobukl In slamnlkt v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—34 «Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Lahek, rabljen pokrit voz za vprego enega konja, toda v dobrem stanju, event, tudi konjska oprema, S0 Kltpi. Takojšnje ponudbe z navedbo cene itd. ie poslati pod »J. K. 100« na 1269 upravništvo »Nove Dobe«. 2—1 Rezanie oftrogleso lesff. Prva jugoslovenska lesna industrija prevzame rezanje okroglega iesa na svoji parni 2agi Zavodna pri Celju. 1273 3—1 29-4 Kava, čaj, čokolada, moka iz banatskih mlinov In vse špe- cerijsko in kolon. blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki ^ Ludovik Petek - Ceije ^ Nakup deželnih pridelkov Več delavk sprejme tvornica Plntar & Weber, Zagrad 31, Celje. 1268 2-1 Sprejmem iicenca proti plači. Nasiop talcoj. JankO Bovha, trgovina papirja, CELJE. 5 Drobyto soI ^4 in šp®cerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC RANT, KRANJ telefon int. it. 9f ter kupuge po najvišjih cenah poljske pridelke in suhe ! gobe« ki se naj povzorijo. ! 1254 Kupujem 3~3 star süinec. JankO Bouha — Celje. Furniture in orodje ter ure süflfO Ha debclo. 1167 Rudolf Pick 10—8 Zagreb, flioa 47. Obiščite bi^ivnico Koitomaj, Prešernova 19. Izvrstna postrežba in znižane cene. — Britje 3 aamo 2 Din. 3 Okrajni zastop Laško odda službo cestnega nadzorniha. Reflektanti naj svoje s spričevali o dosedanjem službovanju opremljene prošnje in z navedbo svojih zahtev vložijo do 10. novembra 1922. 1263 Nastop čim prej. 2—2 J Obi. konc. posredoualnica k y za promel z realitetami: 1 ! Onton F. flrzensek ; CEL3E Hralja Petra c. ZZ CEL3E Posredujepri prodajf ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, velikih in \ malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45—22 Ant. Lecnik O urar in juvelir O Celje, Glavni trg it. V (prej Pacchiaffo)r 31 NARODNA KAVARNA, CELJE Dnevno 1223 3-2 salonski koncert brez povišanja cen. Špecijalitete najboljših vrst vin v steklenicah: pekepoan, rulandec, r^izli»^. ?tVa hrvattfa stedionica podntžnfca Cdjc Aleksandrova ulica. Ustanovljena I. 1846. Ustanowljena 1.1846. Delniška glavnica: K 200,000.000"— Rezerv. zaklad: nad K 135,000.000'— Podružnice : Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Daruvar Delnice Djakovo Gjiirgjevac Ilok Karlovac Kraljevica Križevci Maribor Mitrovica Nova Gradiška Novl sad Ogulin Osijek g. grad CENTRALA V ZAGREBU. VJoge: K 2.000,000.000-- Podružnice: Požega Rijeka Senj Slsak Skoplje Subotica Sušak Sv. Ivan Zelina Varaidin Vel. Gorica Vinkovci Virovitica Vukovar Zagreb, I!icail7 Zemiin. Ekspozitnre: Osijek d. grad Vinica. Prejema Vloge na hranüne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. Prejema v jnkaso tu- in ino- zemske menice in čeke. Izdaja 4i/2o/ene zastavnice|n 4y2o/one obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnost Kupuje In prodaja , * ¦ A - *- * i* *««|« valute >n devize, ¦"¦——i» 11 Izdaja čeke in kreditna pisma »n preskrbuje izplačila na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Je kredite v razni obliki. iZVršUje vse ^oržne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tu- zemstvo. Stem 6. »NOVA DOB A« Štev. 126. POSO1ILNICA V CEL1U MARODNI DOM RITE1ÖJU) Stanje hran. vlog čez K 52,000.000'-^] Vrcdnost rezerv čez K 14,000.000*— Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4'|o0|c brex odß&<&edif 5-5'|2o|o z odpovedjo, ve&je stain® raaložbe po dogovoru (BhawSja vse denarne, kreditne in posojilne transakcij© majkulantneje. Registrov. ki»editna in mtavbena ndpugazom.ziv. I^äIEm Prefternova ul. 15 W WfglJM "LASTNl DOM" (Dprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 5% to je 5 Din od »to, proti odpovedl po 5V2% Din od sto. Pri večjih naložbah ---- po dogovoru. Umetna gnojila i 40/42% kalijeva sol po . . . K 560 - 18/20% kostni superfosfat po - „ 720 - 15% rudninski superfosfat po ., 580- za 100 kg z vrečami vied oddaja iz skla- dišča v Celju 3-3 Btopii mMitet hism Inn»Celja. Jadranska banka d. d. V BEOGRADU javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge na hnjižice s čistimi 5% obresti Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, po- sebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni 1252 odpovedi. 3-3 ! Sei, stau, dn/s, rat 1, tour, s*! ] in druge deželne pridelke Iiupuje in prodafa ] 1 Osel Andre], Maribor i I AlekiBBdrova ceiti 57 818 69-36 Telefon 88 I Mo rm O f^SI rk Ceni^emu,obiinstvu Ilai:nanjarn, da sem otvoriia A^ V*.XiÄ*l-*.Ämm*X-r« „ Celju, poleg fame cerkvc 1264 13—2 Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- 1^^.^. \T¦*****•* Z j~i1~ Sih do najfinejših vedno v zalogi. Spre- »JOS Vr3lllCK jemam tudi popravila po najnižji ceni. *«*^-r*-'* w * I*IIJVI1< 99 104-56 Oglejte si I manafakturno tr go vine OT. KUDIŠ Baberjs 5t. 3 (gostilna Pievčak) nasproti Mestncga mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospeia je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke^ cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. SUKNO 82 50—41 ppistno če&ko za moöke in wolneno x» ženske obleke in razno manufak- turo kupite r>adi direktne^a import a po čudovifo nizkih cenah samo v veletrgovini in razposiljalnici R. Stermecki, Celje. Trgowitia if gctlaftteHj&ksnt in modnim bBagom, > ženskim in rnoikim perilom tei» igra6ami < F R Kk HI if^ UT R A HI A R 144 50-38 poprej Püva©a St Kramar !^a drobtto I C H! I-< «J K Ma dietoeloj 2a!oga cigareisrtih papi^čkov in siročnic. DEVIZE NAKAZILA VAUUTE AKREDITIVI -4\v *^ Kapital in reieire K 200,OOaOOO- UV/V1 A^T vloqe ^1!«0!© DKBVMO ^C^> ^*^^r yeMine »Q Opt ,^^>^ \) VEÖJK OJUVIB VBÄXNß VtOOB PO OOOOVOHW ________>^