NoĄo $nž€ni$fĄo Ą Pnsiii. Boljševiki ne verujejo v Boga, njegovo ime ne sme biti zapisano v njihovih šolskih knjigah. Ker v Boga ne verujejo, zato tudi človeka ne smatrajo za podobo božjo, marveč za sredstvo, ki jim dela in dobi.ek prinaša. Zato tudi nečloveško izrabljajo ljudi, razdružujejo družine, ženo od moža, otr.ke od staršev ter jih gonijo sem in tja kot živino. Tudi prodajajo že ljudi kot ob časih pred Kristusom. Pod zaščito slaboglasne Čeke (GPU) upeljavajo pravo suženjstvo. List »Naše Vremja« in ruski listi prinašajo iz Moskve ta-le dopis, katerega tu delno priobčujemo: Neko obrtno podjetje, seveda vladno, ker v Rusiji ni drugačnih, je prejelo iz Mosfcve tikaz, da tilkratno poveča svoje izdelke. Voditelji podjetja so tuhtali in sklepali, kako bi bilo mogoče izpoli niti ta uikaz. Glavna ovira je bila v tem, da ni bilo na razpolago, špecijalistov,kateri bi naj zavzeli vodilna mesta. Napjsali &o prošnjo v Moskvo, a od tam: ni bilo nobenega odgovora. Zato je šel1 eden od ravnateljev v Moskvo, da bi poizvedel, kaJko in kaj. Tam so rekli, da špecijalistov ne dajo, ker jiti nimajo. Delajte, kakor hočete, a pomnite!! Ravnatelj je fcar vedel, kaj to pome-' ni. Če ne izpolnite ukaza, imate opraviti 3 Čeko. Pol.žaj podjetja je bil obupen, ker brez špecijalistov _e obrat ne more povečati, a špecijalistov ni. Začele so se seje, posvetovanja in dopisovanja z drugimi podjetji. Slučaj je pomagal.: Eden izmed članov podjetja je imel v Čeki prijatelja. Ta je spoznal zadrego ^djetja in beseda je dala besedo. *" Vi ste te.pciT je rekel čekist prijatelju. Pojdi v fconcentracijski t«-lK>;v m tam kupiš špecijalistov, kolikor hočeš. KaJ ko to »kupiš«? Ne razumem. Ne klepe-> taj dalje, kar pojdi! Napravi zapisnik, koliko in kakšnih Specijalistov potrebujete. Pojdi naravnost k poveljniku tabora in govori ž njim! Poveljnik tabora s prva ni razumel, zakaj gre. A kmalu se mu je razjasnilo ter je rekel: dobro! Imam prvovrstno blago. Izbira je velika. Nimam samo inženirjev, imam profesorje, imam ce-> lo dolgoletnega ravnatelja tovarne —¦ dam ga vam za 700 rubljev na mesec, Če jih pa vzamete več, skupaj 16 oseb, jih vam dam po 600 rubljev na mesec.: Ali bodo pa hoteli delati pri nas? —= Hahaha, se je zasmejal poveljnik tabora. Če bodo hoteli delati? Vsi, katere vam bom dal, so obsojeni na deset let v našem taboru. A kako bo s pla&o? Komu bodemo plačevali, ali vam, aJi njim? Takoj se vidi, da prvikrat opravljate to delo, se je zasmejal poveljnik. Od mesečne plače boste plačevali 90% nam, a 10% njim. Ne pozabite, da jih rabite labko 24 ur na dan in noč. Bodo pod nadzorstvom ikrajevne Ceke, od katere dobite obvestilo. Torej, tovariš, all jih .vzamete? Delegat podjetja je sprejel pogoje poveljnikove in sestavila sta dogovor. — Podjetje je pos.alo v tabor dogovorjen znesek in čez nekolifco dni je bilo poslano — blago — 16 špecijalistov. Do revolucije so bili vsi inženirji in eden je bil bivši profesor višjega tehniškega zavoda. Gospodje so bili večinoma postarni, telesno in moralno izmučeni. In delali so poslušno kakor sužnji. To ni edin slučaj. Že nekaj let kupujejo nekatera podjetja špecijaliste na tak na.in. Vsako leto jih proda Čeka po nekoliko tisoč. Včasih se zgodi, da fcaka tovarna potrebuje špecijalista, ikakoršnega Čeka nima na razpolago. Vkljub temu pošlje Ceka kratek odgovor: Dostavimo! Osrednji urad Č&ke pošlje na vse po"deželske oddelke vprašanje: Ali ni v vašcm okraju špecijalista v tej stroki? Špecijalist se poišče v najkrajšem roku. In ko se najde, pošlje osreclnji urad Čefce uikaz: Aretirajte ga in pošljite v ta in ta ikoncentracijski tabor. Zakaj? Radi kakšnih prestopkov? 0 tem ni govora. V stanovanje dotičnika pride uradni obisk. In če ne najdejo nič sumljivega, mu reko: Znano je nam, da irnate v emigraciji sorodnike, katerim dopisujete in jim pošiljate za nas zelo škodljiva poročila. In obsodijo ga na 10 let v ikoncentracijski tabor. Obenem pošlje urad Čeke podjetju obvestilo: Zahtevanega špecijalista dobite. Cena je taka ... Dotični dopisnik iz Moskve trdl, da v tem dopisu ni niti ena beseda pretirana. Če bi imeli dostop do ruskili koncentracijskih taborov in prijiko pogovoriti se z jetniki, bi se o resnici tega mogli prepričati. To je žalostno poglavje. Skoraj ni mogoče verjeti, da se v kulturni Evropi v 20. stoletju ikaj takega more goditi. A. K.