Realnejše planiranje in poraba
Naši občinski očetje pri čarovniku:
— Tovariš čarovnik, prosimo vas, da sprejmete pri nas mesto načelnika oddelka za finance.
Obeinski proračun 1966
Iz novoletnih razgovorov z našimi zveznimi in re-publiškimi poslanci, zlasti pa s predsednikom in podpredsednikom naše občinske skupščine, ki jih ob-javljamo na uvodnih straneh našega lista, veje med drugim tudi skrb za zagotovitev potrebnih sredstev za uspešno zadovoljevanje številnih skupnih potreb občanov naše komune.
KAKO RAZDELITI SREDSTVA LETOSNJEGA PRORACUNA?
O tem botno še ta mesec razpravljali na zborih volivcev
Nahajarno se pred široko javno razpravo o osnut-ku letošnjega občinskega proračuna, fci bo za okrog 200 milijonov din manjši od lanskega. OrgaM kra-jevnih skupnosti, družbene organizadje vn družbene službe so že dostavile občinski skupščini sezname svojih letošnjih potreb.
Kaj lahko ob tem ugotovimo? Predložene potrebe po občinskih proračunskih sredstvih so zopet skoraj dvakrat večje od dardh možnosti za njihovo zado-voljitev.
Kdo ruši vero v naš sistem samoupravljanja?
Nekateri premalo razsodni in preudarni lokalni činitelji pravijo: Sredstev iz občinskega proračuna bo letos manj, zato zahtevajmo čimveč, do bomo vsaj nekaj dobili. Vsekakor tako postavljanje in za-govarjanje takih stališč ni zdravo in koristno, kajti zgodi se lahko, da bodo na ta način odobrena
sredstva za tisto, kar ni res splošno in najbolj nujno potrebno. Marsikaj, kar pa je res neodložljivo in ne-obhodno, pa lahko ostane neizvršeno, ker — ne bo odobrenih sredstev.
Zaradi tega je popolnoma nesmiselno postavljati take nepreudarne, nezrele in nepremišljene maksi-malne zahteve ter jih zagovarjati na zborih volivcev, ker v danih možnostih ne bodo mogle biti zadovo-Ijene. Pretirane, nestvarne zahteve, ki ostajajo ne-izpolnjene, pa porajajo med občani razočaranja in neTazpoložeuje ter nevero v naš sistem samouprau-Ijanja iu sploh, v socializem.
Preudarno odločanje za najpotrebnejše
Smo sredi boja za dosledno uveljavitev načel in smotrov gospodarske reforme na vseh področjih, za ustalitev gospodarstva, za povečanje produktivnosti dela, za boljšo orgaTuzacijo dela iu poslouanja na vseh področjih naše aktiunosti.
Prav to nas mora voditi k temu, da letos preudar-no planiramo le najpotrebnejše. Vse drugo pa od-ložimo za prihodnja leta. Težav nam letos ne bo manjkalo, saj prihajamo v odločilno leto borbe za polno uveljavitev gospodarske reforme. To bo za-htevalo od vseh maksimalne napore in učinkovito zmanjševanje izdatkov, kjer je to le mogoče.
Iz precepa med resnično prevelikimi zahtevami in ponovno zmanjšanimi sredstvi novega občinskega proračuna bomo lahko prišli le s skupno dobro vo-Ijo, z razumevanjem težke situacije in z odlaganjem na poznejši čas vsega, kar letos res ni nujno po-trebno.
Potrebna je skrbna selekcija
O tem, kaj je v posameznih družbenih službah na območjih posameznih krajevnih skupnosti in v raz-nih organizacijah naše komune res najpomembnej-še, najkoristnejše in najpotrebnejše, kar se res ne da odložiti za poznejša leta, prav o tem pa naj na široko razpravljajo občani sami. O tem naj z argu-menti odločajo in predlagajo na svojih zborih vo-livcev in na zborih delovnih skupnosti.
Na zborih volivcev se naj postavljajo rang liste najnujnejših. potreb. Tu se naj občani odločajo za vrstni red in za perspektivni program smotrnega zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
To je edina metoda in edini način, da bomo lahko postopoma v okviru danih možnosti najbolj smotrno zadovoljili vse resnične skupne potrebe občanov.
Ze sedaj naj se razvije o vsem tem na sestankili široka demokratična razprava, tako da bomo prišli na zbor volivcev, ki bo za vse volivce enote še ta mesec, z že prečiščenimi in jasnimi stališči ter pred-logi. Samo takšna oblika in tak način preudarnega razpravljania z argumenti, treznega razmišljanja in odločanja volivcev in pozneje občinskih odbornikov bo lahko rodil najpozitivnejše rezultate.
Tema dneva je torej, kako razpoložljive dohodke občinskega proračuna smortno razporediti in upo-rabiti tako, da bodo dala čimvečji, družbeno koristni končni učinek.
PAVLE ŠEGULA