GOSTILNIČARSKI UST Strcfcovno glasilo t,Z*r©z@ fgostiSmčarskih zad^isg mariborske oblasti v MaršboruM. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. 12. MoriDor, dsne 20. decembra 402S. Leto VI. jfočdtfVo Zim g^tilnum^Jh zadrug ntatibor$l(c obia^ti 1 jVlariboru v zvezi z uredništvom „Gosiilničarslitga lista" želi vsem gostiIničarjem{kam), kavai-narjem in hotelirjem mariborske oblasti Vesele božične praznike in srečno Novo leto ! Zadnja pstilničarjrt ia trtar-aarjiV d Nariban kliče vsem svojim, članom, kolegom in kolegicam Vesel Božič in srečno Novo leto ! Zadružno načelstvo. GostilaicarsKa zadruga 4 Celja vošči vsem članicam in članom Mnogo veselja ob božičnih praznikih in sreče v Novem letu 1 Načelstvo. Božično razumijevanje, i. Z veseljem se spominjam davnih dni, ko smo otroci na sveti večer urejevali božične jaslice, postavljali pastirčke s čredo in zvezdo repatico. Oj, koliko skrbi in truda je bilo treba, predno je bilo vse urejeno v najvažnejšem kotu naše drage kmečke hiše; 'saj je vsak imel svojo misel in svoj načrt, da se večkrat nismo mogli pogoditi in je bilo kmalu vse v neredu, skoro tako kakor v naši ljubljeni, pa tako tepeni očevini. Pa je prišla med nas »močna roka« in zavladala nad i nami modra glava — in kmalu je bilo zopet vse v redu (kakršnega pa še menda ne bo tako kmalu v naši državi!). Največ veselja je vzbujal golobček, pritrjen z dolgo »špago« na vratih, tako da je vsakokrat, ko je kdo stopil v sobo, zletel izpod stropa na mizo, ki so jo naši dragi stariši preobložili vse z drugačnimi dokladami, kakor . pa to znajo danes naši državni, ob- ; lastni in občinski »očetje« (Bog jim : grelu1 odpusti!). Potem sta nam ma- ; mica in atek ob gorko zakurjeni peči | pripovedovala o lastnih im tujih doživ- Kako je prišel prvi jugoslovenski gostilničar v nebesa Pravijo, da iina vsak človek do nebes nekako pravico, ki nam jo je pridobil naš Odrešenik, ;iko le ne živi pre-hudobno na tem svetu. Tako si je mi-slil tudi oni gostilničar, ki je prvi po Prevratu iz Jugoslavije potrkal na nebeska vrata. Pred kratkim je umrl tam nekje v mariborski oblasti eden izmed vernej-ših gostilničarjev in se zglasil pri nebeških vratih. Pride sv. Peter in, predno odpre, vpraša: »Kdo je?« — »Jaz sem gostilničar iz Krčevine pri Mari- j boru«,-se glasi odgovor. Sv. Peter gre ■ gledat v zapisnik zemeljskih prebivalcev, poišče seznam gostilničarjev, se zamisli in dolgo prebira debelo knjigo. Naposled gre zopet k vratom in pravi: j »Ti sam zase bi že še mogel v nebesa, ijiajih, vedrih in oblačnih dneh cele- I ga leta, sedanjih in minulih časih, do- I mačih in tujih krajih, dobrih in sla- i bih ljudeh, leblajtarjih, hudih toba-karjih, Martinu Krpanu, največ pa o nekdanjih graščakih in trdi tlaki. Tako živo sta nam vse to slikala in tako vneto smo poslušali mi otročaji, da si nismo upali dihati in so se nam 'ob tolikih grozotah ježili lasje ali pa so se nam solzila lica. Kako nas ne bi prešinila n. pr. tista o »ujmi«, ki je prišla v Mev in ogrožala najboljšo žival, ali o nevihti, ki je grozila uničiti žitno polje, da je skrbni oče sredi noči, v deževju in viharju vzel motiko in lo- 1 pato, šel popravljat nasip, da mu po- j vodenj ne pretrga »širina« in ne od- j nese vse bogate, s toliko muko oskr- j bovane žetve! Vse to in marsikaj dru- • zega smo poslušali z živim zanimanjem, v naših srcih pa je vzklila, rast-la in zasajala vse močnejše korenine velika in globoka ljubezen do milih starišev, ki se noč in dan toliko trudita in pehata, da preskrbita svojim malim dobrega kruhka in jim zgradita lep in trden dom. Oj, lepi, prelepi so bili ti božični i večeri, polni tajne in svetosti, nemir- j nega hrepenenja, sladkega veselja in najčistejše ljubezni. Srečni stariši, j dvakrat srečni otroci, ki jim je Bog : dal take stariše! Iz samih nebes so ; prejeli visoko modrost, da z. vso pre- j prostostjo svoje ljubezni, svojega vz- j glednega, rasnemu in poštenemu delu : posvečenega življenja vsajajo v mlada srca zaklade, ki ostane,jo neizčrpni vse j življenje in jih niti najbolj trpke ne-zgode nikdar izruvati up mo ejo. **> ’ la Vama in čast, naša dobra, blaga ! stariša! Ali niso lepi ti spomini za vsakogar, ki sredi dragih svojcev preživlja sveti večer v gorki sobi in brez težkih skrbi, s čim naj jutri zadovolji male, ' vedno lačne želodčke? Kaki občutki pa obdajajo one nesrečnike, ki nimajo drv, da si ogrejejo skromno sobico, ; ki imajo živeža komaj, komaj za danes in še ne vedo, odkod si ga priborijo za jutri, ki se jim o posebnih božičnih . dokladah niti sanjati ne sme? In kako nad vse nesrečni so še le oni malčki, ' ki zdihujejo za atom in mamico, ki nimajo svojega doma in ne skorjice ^ kruha in nikjer nikogar, da se ob nje- i govi ljubezni vsaj na božični večer j ogrejejo. Kdo misli nanje? Poglejte, , tovariši, ki vam je dano blagostanje, poglejte okrog sebe, poiščite te male revčke, preskrihte jim vsaj za te dni , kruheka in toplote in verujte: hvaiež- j n ost, ki bo vzklila v mladih srcih in j odsevala iz drobnih očesec, vam bo po- : vračilo, lepše in trajnejše od vseh gmotnih dobrin, ki se za njimi leto in dan neutrudljivo pehamo . . . II. To so prijetna razmišljanja. Življe- I nje je pa trdo in ti nalaga dnevno novih in težjih križev in težav, da — se ne prevzameš. — Neizprosna usoda te meče zdaj sem zdaj tja, čudo, da ti kosti ne polomi. Meni je. po dolgih trnjevih potih naprtila »rožnati« poklic gostilničarja v Mariboru. Menda mi je še premalo lastnih skrbi, zato j naj skrbim še za druge, da jih ne v za- i me lakota in žeja; posebno žeja, ki se je vsakdo najbolj boji; enaka je divji zveri, ki ti kruli po želodcu in te preganja noč in dan ... Pa naj bi to še bilo. Toda moji brezobzirni stanovski tovariši so mi naprtili še breme načelnika svojih stanovskih organizacij, katere so liki ogromni tovori samih želja, pritožb, krivic in solz. To so skrbi, da se mi dela kar črno pred očmi. Vse sitnari, vse renči nad menoj; jaz naj vsem pomagam, vse zadovoljim? Nemogoče! Imam pa dobro voljo, da i izpraznim kelih tega grenkega žolča do dna, zato pač ne smem spati ponoči, ne držati rok križem po dnevu in ne mirovati, da dosežem, kar le mogoče za naš vsepovsod omalovaževani, pa vendar tako važni stan. Bog ve, če j bomo doživeli čas, ko bomo mogli reči: j Dopolnjeno je, kupica je prazna, rane ■ so cele? III. ! Mesec december je grd mesec, pa ne j zato, ker je moker, blaten in mrzel, ampak zato, ker zdaj vse naše nižje in višje oblasti pripravljajo ali objavljajo svoje proračune, v katerih se nas gostilničarjev redno in z občudovanja vredno gotovostjo spominjajo z novi- | mi težkimi in grdimi »dokladami«, j Smo toliko uvidevni, da brez ugovora prenašamo oni del javnih bremen, ki ; upravičeno zadeva nas. Nikakor pa nam noče v glavo, da pridemo pri vsakem starem ali novem bremenu v poštev v prvi vrsti mi in samo mi, pri razdeljevanju pravic pa se vrši vse j brez in le brez nas. Bojim se, da bodo ; naše gospodarske zmožnosti na ta na- j čin kmalu pri vragu in da bo naša moč prej opešala kakor naša uvidevnost in dobra volja. Pri merodajnih či-niteljih namreč ni prav nič opažati take uvidevnosti, da bi bilo treba nas stan ne le izkoriščati, ampak ga tudi ščititi, da ostane zmožen prispevati ono, kar se od njega mora zahtevati v javnem interesu. Vse hočejo od nas, ničesar ne strni jo za nas! Ne samo, da tako nesocijalno izmozg&vanje na- j šega stanu oblastim ni v čast in jim . ne daje primernega uspeha, one se ni- j ti ne zavedajo, kako s tem delajo slabo , kri in ustvarjajo med našimi tovariši, posebno pa še v vrstah vinskih produ- j centov naravnost obupno in sovražno pa zaradi drugih . . . ? Mnogo imaš j tujih grehov na sebi! Koliko se jih je j pri tebi upijanilo, ki so potem delali | velike nerodnosti in mnogo grešili! To- I rej ne moreš, ne smeš v nebesa,.« Go- j stilničar, trmoglav kakor vedno, pra- j vi: »V pekeil pa tudi ne grešni«, hodi , sem in tja, se ozira po okolici nebeških i vrat, razmišlja dolgo in si končno ne- i kaj izmisli. »To bi ne bilo slabo; pro- j štor je zelo pripraven«., reče sam pri j sebi, in napravi pred nebeškimi vrati ; točilnico za stoječe goste. Življenje ga je zbrihtalo. Med tem je umrl v Mariboru nek črkoslikar, ki je že na zemlji kazal posebno ljubezen do točilnic. Ta mu napravi napis: »Pri zadnjem požirku«. Gostilničar naroči cel aeroplan najboljše pijače: ljutomerčana. pekeiča-na, ritoznojčana, jeruzalemca in seve- ! da tudi banatčana in črnega dalma- | tinca. Kdorkoli je prišel v nebesa te ali one narodnosti ali politične stranke, vsak I se je oglasil v točilnici »Pri zadnjem požirku«. Vsak potnik, prišedši na oni svet, se je hotel okrepčati s pošteno božjo kapljico, predno se je predrznil potrkati na nebeška vrata. Mnogim se je zgodilo, da jim je trtni sok v točilnici »Pri zadnjem požirku« spremenil smrtno bledost v živo rdečico. Pri tem se mu je pa tudi razvozljal jezik, tako da je precej gostobeseden stopil pred sv. Petra. Dobri nel>eški vratar je to spremam- , bo o|»azil in se čudil, od kod dobivajo : zemeljski potniki naenkrat toliko po- j guma. Toda to še ni bilo vse. »Pri zadnjem požirku« je bilo vedno bolj ži- i vahno. Počasi se je nabralo tudi nekaj gostov, kakor so pač umirali eden za drugim. Večkrat so tudi zaplesali, da se je vse kadilo. Sicer stroga nebeška policija je to videla, pa je eno oko zatisnila. Kmalu so za to novo napravo zvedeli tudi nebeški prebivalci in so začeli tudi na tihem zahajati na kozarček v točilnico pred nebeška vrata. Tako je bilo »Pri zadnjem požirku« večkrat razpoloženje. Uničite nas in ubili ste naše vinogradništvo! Ubijte nas in zaprti ste na mah vrata vsemu tujskemu prometu! Saj je smešno to nemodro počenjanje cjloblje razpredati. Značilen za ogorčenje, ki se je polastilo širokih mas našega stanu, je poziv, da začnemo vračati milo za drago, kar smo gotovo upravičeni v obrambo svojega obstoja storiti. Gre tu predvsem za misel, da solidarno opustimo točenje rogaške slatine, češ. da oblasti nočejo uvideti, pa jih z združenimi močmi prisilimo, da bodo morale razumeti upravičenost naše eksistenčne borbe. Kajti, za obstoj nam pre, nič več in nič manj! Bodi .javnosti za enkrat toliko izdano, da nam prihaja zadnje dni vsestransko tako od posameznikov kakor od bratskih organizacij (tudi iz Ljubljane) toliko odločnih pozivov in vzpodbud, naj bi zveza krenila na pot brezobzirne samoobrambe, za kar imamo še druga, občutna sredstva (bojkot društev, listov itd.), da bi to gibanje zresnilo tudi največje zakrknjence. —• Vodstvo se vendar zaveda težkih posledic, ki bi jih imela ta borba sploh in posebej danes, v naših tako razdrapanih javnih prilikah še posebno za naše gospodarsko življenje, ki mu ni zlahka najti enakega. Z dobro premišljeno skrbjo za javne interese skuša vodstvo pomiriti razdražene duhove in zavirati bojevito razpoloženje z vsemi danimi sredstvi. Kako dolgo še? Kdo pomiri obupanca, ki vidi, da mu ni pomoči od nikoder, ne pomoči In ne sočutja? Koliko mučnih protestov, predstavk, rekurzov, sej, anket, subvencij in drugih plašnih ukrepov je izvršilo vodstvo, da prepreči vsaj najhujše krivice! Skoro povsod smo naleteli na gluha ušesa in mrtva srca. Pa vodstvo se zaveda, da mora delati v eno in miriti v drugo smer, da mora upati in ne sme izgubiti glave. Doklej? Go popokajo nekoč vse vrvi, če se vajeti potrgajo, kdo še zadrži voz nevolje, da ne zdrči po strmini navzdol. naravnost v — hrezdno obupa? O tem naj resno razmišljajo vsi, ki se jih tiče, ker nosijo vso odgovornost trred javnostjo. To je naš klic miru v dobi svetega miru — za božič. IV. Pa še nekaj na naš lastni mslov! Za stanovsko zavednost, stanovsko solidarnost doslej še ni bilo zadosti razumevanja. Vsakdo misli le nase in dela le zase, vse drugo mu ni mar. Temu mora biti konec. Vedeti, .je treba, da eden ni nič, skupnost vse, da posameznik le toliko velja in zmore, kolikor odtehta celota, ki ji pripada. Ne on sam, le organizacija in moč., boriti se za skupne koristi, ki so obenem koristi posameznikov. zbrano prebivalstvo nebes in zemlje. V nebesih je nastal velik nered, ker prebivalci zvečer niso pravočasno prihajali domov, zemljani pa so se prepozno zglašali v novi trgovini. »Pri zadnjem požirku« se je dan in noč pilo, pelo. godlo in plesalo in policijska ura se je prekoračila vsak večer. V nebesih se morajo obratovalnice- zapirati že ob 8. uri zvečer. Nered je postajal vedno večji in so na zadnjie nekateri gostje prihajali s polomljenimi kostmi, obvezani in brez klobukov v nebesa. Policija ni nič opazila. Bog pa vse vidi. Sv. Peter, ki je v nebesih prilično toliko kakor veliki župan na zemlji, ni mogel več vzdrževati reda in miru. Zato se je pritožil pri Bogu očetu. Bog pa mu reče: »Vzami še gostilničarja v nebesa in zapri to nesrečno točilnico »Pri zadnjem požirku«, pa bo konec vsem prepirom, neumnostim in nere-dom«. Tako je prišel prvi .jugoslavenski gostilničar v nebesa, (Iz zapiskov sv. Andreja.) Z druge strani zopet je potrebno, da vsakdo kot obrtnik in državljan uva-žuje svoje dolžnosti do javnosti — v isti meri se pa seveda zaveda pravic, ki jih njemu dolguje javnost. Eno velja za vsakogar, kakor vsakdanji kruh: Hodi z duhom časa, to je: uvažuj vse sodobne zahteve in potrebe (snaga!) in skušaj vzdržati svojo gostilno vedno na višku, da ustrezaš tudi najbolj sitnemu delu svojih gostov (primerne cene, dobre jedi in pijače!). Drugo velja nič manj za vse naše javno udejstvovanje: Udeležujmo se vsi javnega dela, da si pridobimo ugled in z ugledom vpliv na javne prilike in neprilike. — V enem in drugem pogledu je potrebna ne le strokovna, marveč tudi splošna naobrazba, ki brez nje nihče danes ne more izhajati, kaj še le napredovati ob toliki konkurenci. Posebno važne, da tega nikdar ne pozabimo, so sicer tako odvratne volitve v javne zastope. Pri občinskih in drugih volitvah oddajajte svoj glas le možem, ki se obvežejo, da bodo čuvali naše skupne interese; najbolje je, da so to stanovski tovariši, ker vsi drugi radi dajejo obljube zato, da jih čimprej — pozabijo. Od strank pa, ki iščejo vaše podpore, zahtevajte brezpogojno, da se naš zastopnik postavi ne morda na zadnje, ampak na tako mesto, da mu je zmaga sigurna. Za same lepe besede ne dajte nič. V. Če se konečno ozremo še nazaj, kaj vidimo? Preteklo leto nam je nevihta s točo (točilci) pobila naše polje in uničila mnogo lepih nad. — Celo bogati sosed — graščak in veleposestnik — je vozil s težko obloženim vozom preko naših poljan (vinotoči pod vejo), kar mu moramo v bodoče prepovedati. Ne sme si vsak bogataš domišljati, da je poklican kvariti našo obrt. Občinam smo morali delati (ekse-kutarsko tlako, oblastim pa odrajto-vati desetino, o kateri so mi oče pripovedovali, da je že davno izumrla. Vsako zlo na svetu, prodno izgine, se stokrat, stokrat povrne, da se stotero prerodi — to je pozabil moj dobri atek. Nebo se je večkrat stemnilo in nas navdajalo s strahom, da nam sovražne sile (konzumske, trgovske in društvene gostilne) zagrenijo življenje. In še vedno se dvigajo goste nepredirne temne megle; sredi njih se zdaj pa zdaj pojavljajo ostudne pošasti v vseh nam sovražnih oblikah. Le glejte in pazite: nov trošarinski zakon, pravilnik o točenju alkoholnih pijač, ukinitev finančnega ravnateljstva, velikega županstva in nemara še — oblasti. — Vse, prav vse nam hočejo odvzeti, le dajatev ali p. d. štibre nas ne reši nihče, če se nas — Bog sam ne usmili! Bdimo torej, imejmo pripravljene krampe in lopate, da se obvarujemo pretečih povodenj, da premagamo vse, ki nas »osrečujejo« s krivico, in podpremo one, ki so žejni pravice, da bomo mogli složno zapeti: Naj slava v višave Bogu se glasi, naj mir osrečuje vse dobre ljudi! Vsem tovarišem in tovarišicam ter merodajnim gospodom, ki so dobre volje, želi vesele praznike in srečno novo leto 1929 Andrej Oset. Zborovanje tujsko-promotno zveze za mariborsko oblast. Dne 11. decembra t. 1. je vodstvo Tujsko-prometne pisarne polagalo širšemu odboru račun o svojem delovanju tekom prošle sezije. Seji. katero je vodil ravnatelj oblastnega zdravilišča Rogaške Slatine podpredsednik, g. dr. Fran Šter, so poleg predsednika naše zveze, g. Andreja Oseta prisostvovali: sekcijski svetnik, g. dr. Fran Ratej, oblastni odbornik g. Jurij Kugovnik, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran Windi-scher, sodna svetnika g. dr. Davorin Senijor in g. dr. Fran Tiller, magi-stratna svetnika, g. Franjo Rodošek in g. Ivo Šubic ter vodja prometne pisarne g. Ivan Končan. Tajniško poročilo, ki ga je podal g. Vabilo na sejo širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti, ki se bo vršila v petek, dne 28. decembra 1928 ob 10. uri dopoldne v Mariboru, hotel »Mariborski dvori DNEVNIM 1. Poročilo predsedstva, tajništva; in ; blagajne. 2. Poročilo uprave »Gostilničarskega . lista«. 3. Posvetovanje o pravilniku Vrhov- | nega obrtniškega sveta. 4. Poročilo o reformi finančne službe j s posebnim ozirom na ukinitev fi- ' nančnega okrajnega ravnateljstva | in davčnih uradov. 5. Proračunski predlog za poslovno leto 1929. 1 i 1 6. Določitev dneva, kraja in dnevnega reda zveznega občnega zbora. 7. Raznoterosti. REDOM: Opozar jamo posebno na važnost toč- 4. in 5. dnevnega reda, pri katerih se bo razpravljalo tudi o zvezni članarini za prihodnje poslovno leto ter pričakujemo polnoštevilnega zastopstva s strani vseh včlanjenih zadrug. Seja se prične točno ob razpisani uri zaradi tega, da lahko zunanji delegati odpotujejo že s prvimi popoldanskimi vlaki. Zvezni predsednik: Andrej Oset 1. r. dr. Senijor, obsega dobo od začetka maja t. 1. naprej, omenja poslovanje biljetarne, oskrbovanje viz za vse države, prodajo propagandnih brošur, sodelovanje pri izdaji vestnika »Slovenija«, Badjurove knjige »Zasavje« in zemljevida slovenskega ozemlja iz ptičje perspektive skupno z ljubljansko posestrimo. Lastna propagandna brošura o letoviščih v mariborski oblasti se ni mogla izdati, ker zvezi ni uspelo zbrati primernih slik. Poročilo se bavi tudi z nekaterimi važnejšimi gospodarskimi akcijami starejšega datuma, katere dobro napredujejo, tako predvsem zgradba mariborskega aerodroma in avtomobilske ceste na Pohorje (Zgornje Hoče;—Ruška koča— Šmartno na Pohorju) in ustanavljanje društvenih podedinic na podlagi izdanih vzornih pravil, katerih se je doslej poslužilo društvo v Ribnici na Pohorju. V izboljšanju voznega reda je zveza dosegla s svojimi predlogi lepe uspehe. Zanimiva so bila poročila posameznih članov odbora o uspehih letošnje tujsko-prometne sezije, g. dr. Štera glede Rog. Slatine, kjer je bil poset iz Madjarske za 100% bolji nego v predvojnih letih, g. dr. Trillerja glede Savinjske doline, kjer manjka prometnih sredstev in dobrih bivališč, g. Šubica glede Celja, kjer so nastanjevalne prilike od leta do leta boljše in g. Oseta o delovanju gostilničarstva in hotelirstva v pospeševanju tujskega prometa, katero poročilo doslovno objavljamo na drugem mestu. Blagajniško poročilo, katero izkazuje prebitek kljub temu, da je oblastni odbor izplačal zvezi samo 20.000 Din, namesto proračunsko določenih 50.000 dinarjev, ugotavlja, da dohodki pisarne presegajo izdatke za vzdrževanje in osobje. Za podporne akcije se je določil izdatek 56.000 Din ter so se odobrile nekatere večje priznalne nagrade. * K temu poročilu nekaj opazk. Tajniško poročilo navaja med drugim, da se je sestavil odbor, ki se bo zanimal za napredek nujno potrebne mariborske gostilničarske šole in konstatira pri tej priliki, da gostilničarji ne posvečajo dovolj pažnje tej strokovni šoli. Ta očitek izvira — upamo — le iz neinformiranosti. Mariborska gostilničarska šola — slično velja tudi glede celjske — je ustanovljena izključno po inicijativi gostilničarskih organizacij, katerim je tudi uspelo v to svrho ustanoviti poseben fond za vz- drževanje gostilničarskih šol. Ta fond, iz katerega je tudi Tujsko-prometna zveza prejela za leto 1927 prispevek po 40.000 Din je last Zveze gostilničarskih ; zadrug. Kar se tiče posebej maribor-| skih gostilničarjev, ugotavljamo, da je mariborska gostilničarska zadruga izplačala doslej za svoje strokovno šolstvo brez ozira na subvencije iz prej omenjenega fonda gotovo daleč nad 50.000 Din in je odbor te zadruge do letos tudi sam vršil vse posle šolskega , odbora. ; To je eno. Drugo pa graja g. dr. Šter radi agitacije na škodo zdravilišča ■ Rog. Slatine oziroma njegove mineral-j ne vode. ! Predvsem konstatiramo, da po našem vedenju doslej nikdo ni niti z besedico agitiral zoper obisk naših zdravilišč. Gotovo kaj takega ne more sto-I riti gostilničar, ker bi poslabšanje tuj-| skega prometa vendar bilo v škodo tudi njemu. Drugače je z bojkotom mi-I neralne vode. Gostilničarji že po bistvu I svojega poklica ne morajo biti prija-; telji bojkotov. Toda, če udariš po meni, j reagiram avtomatično s protiudar-| oem, dokler imam v sebi kaj življenja j in časti. Bojkot je včasih neizbežna po-j slejUca dogodkov. Tako v tem primeru, j Gosulhičarstvo se bori za svoj obsta,-: nek in je ponovno v lanskem in teko-; čem letu po svojih predstavnikih državnim in avtonomnim oblastvom dokazovalo vso neznosnost ogromnih davčnih bremen in krivičnost neenakega obdavčenja. Da je oblastna skupščina na vse naše predstavke odgovorila ne le s 300% zvišanjem starih, ampak tudi z uvedbo novih oblastnih davščin na dohodke gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev, popolnoma pa izpustila kmetijstvo, katero še daleč ni tako obremenjeno kakor je bilo gostil-ničarstvo doslej — je znano. Mariborski oblastni proračun je zaradi tega vzbudil pozornost celo v drugih pokrajinah, gostilničarji v oblasti pa ga občutijo kot zasmehovanje. Bojkot rogaške mineralne vode še ni organiziran. Predlog pa je bil iznešen na protestnem zborovanju 7. novembra t. 1. in je torej lahko bil oblastni skupščini znan, predno je sprejela proračun. Vkljub temu pa je oblastna skupščina 9. novembra sklenila omenjene davščine! Ali ni to izzivanje, češ, kaj mi maramo za tak bojkot? Gostilničarstvo to tako razume. Nočemo še danes trditi, da bodemo bojkot tudi praktično izvedli, pripravljeni pa smo na to. Ali g. dr. Šter naj se ne straši, da bo radi tega padel ob- ■ iM ........n. ^ j Za gostilniške kuhinje MAGGr zabela od največje koristi, obenem nenadomestljivo sredstvo za izboljšanje neokusnih juh, omak in prikuh. Tudi v Vaši kuhinji Vam bo dobro služila. isk tujcev v zdraviliščih, padel bi le i konsum rogaške vode. namesto tega pa se dvignil konsum radenske slatine, kar bi bilo končno tudi v korist domačemu podjetju. Na vsak način pa se mora tak korak presojati iz drugačnih vidikov nego običajne bojkotne akcije, kot čin samoobrambe, ki bi končno ne škodoval nikomur drugemu j kakor tistemu, ki ga je provociral*, j Zameriti pa moramo g. dr. Šteru, j ki gotovo dobro pozna naše razmere j in udarce, ki jih dobivamo posebno s i strani naše oblastne samouprave, da ni našel niti besedice graje za povzročitelje takih akcij. Ce se predsedstvo Tujsko-prometne zveze zaveda pomena dobrega hotelirstva in gostilničarstva za dvig tujskega prometa, o čemur ne dvomimo, bi iz takega mesta smeli že pričakovati za naš stan tudi kako 'Opravičevaino ali tolažilno besedo in ne samo grajo. Tretja stvar, ki vzbuja našo pozornost v pogledu na gornjo sejo, je udeležba. Zasebne organizacije, če izvzamemo zbornico in našo zvezo, skoroda niso bile zastopane. Ni bil zastopan vzhodni del oblasti s Ptujem, Ljutomerom, Halozami in Slovenskimi goricami, pa tudi ne trgovstvo, ki je, nič manj kot gostilničarstvo, interesirano na pospeševanju tujskega prometa. Zanimanje privatnih krogov za delovanje Tujsko-prometne zveze se mora na vsak način dvigniti. Inicijativno sodelovanje ljudi iz praktičnega življenja daje zveznemu delu smotrenost in mu zasigura uspehe. Oblastva in uradi pa naj presojajo iz širših pogledov, v koliko so započete akcije v skladu s potrebami in zahtevami splošnosti in temu primerno podpirajo zvezo z nasveti in — kar je še važnejše — z denarnimi sredstvi. Zaradi tega po našem mnenju ni odobravati namere, da bi zvezo pritegnil na sebe lastni odbor, ki ima dovolj drugih skrbi. Namesto, da se na ta način ubije veselje do sodelovanja zasebnih krogov, ki se je v čisto gospodarskih vprašanjih izkazalo še vedno kot najkoristnejše, bi bilo nepristranskim gospodarskim politikam mnogo bolj všeč, ako bi državna in oblastna uprava skušali v najširših krogih prebivalstva vzbuditi smisel za gospodarski pomen tujsko-prometne propagande, pri tem pa s posebno dobro-hotnostjo zasledovali in po potrebi po svojih predstavnikih od časa do časa korigirali zvezno pospeševalno delovanje in isto podpirali vsaj z onimi denarnimi zneski, ki so proračunsko vsako teto za to določeni. Naši pogledi na tujski promet. (Poročilo zveznega predsednika gosp. Oseta v seji širšega odbora Tujsko-prometne zveze v Mariboru dne 11. decembra 1928.) Da je gostilničarstvo in hotelirstvo v tesni zvezi s tujskim prometom in takorekoč najmerodajmejši faktor pri pospeševanju te panoge gospodarstva, je jasno vsakomur, ki ve, kaj je tujski promet. Kdor si išče razvedrila in oddiha v tujem kraju, si najprej preskrbi informacije kakšna je v dotič-nem kraju preskrba s prehrano in prenočišči. Kraji, ki nimajo v svojih napravah ali v svoji okolici ničesar posebnega, pa so na glasu radi udobnih prenočišč, lepih in snažnih hotelskih prostorov in solidne gostilniške postrežbe, lahko postanejo samo iz tega razloga priznane tujsko-prometne točke. Ne gre toliko za prometne ceste ali za prostorne planinske koče, kakor pa za udobna bivališča in postrežbo v hotelih tistih krajev, ki veljajo kot izhodišče tujsko - prometnih pokrajin. Logarska dolina brez Celja ne bi pomenila nič. Ravno to velja za Haloze in Slov. gorice brez Ptuja in za Pohorje brez Maribora. Ce hočemo tujski promet v teh pokrajinah dvigniti, moramo skrbeti, da bo tujec v imenovanih centrih našel preskrbo, ki odgovarja modernim zahtevam tujskega prometa. Prva povojna leta smo lahko opazot-vali, kako se lepšajo večji naši kraji in kako krajevni činitelji sami skrbe, da bi se postavile prvovrstne hotelske zgradbe, zboljšala postrežba in dvignil smisel za snago. V tem pogledu so ravno že imenovana naša mesta mnogo storila, a podjetniki sami so med seboj kar tekmovali v ceneni postrežbi ter skušali na ta način zadovoljiti tujce in pritegniti čim več gostov na sete. Iz privatne inicijative so posamezna hotelska podjetja dosegla svoj sloves tudi v inozemstvu s primernimi reklamnimi brošurami in inserati. Dejstvo je, da. s o še pred tremi leti zae trjevaii nemški potniki, da take dobre in cenene postrežbe kakor v Celju in Mariboru ne najdejo nikjer v Jugoslaviji, pa tudi v nobeni sosedni državi. To je bilo. Danes leži naše hotelirstvo in boljše gostiln ičarstvo takorekoč na tleh. 0 kakem napredku že patr let ni sledu. Komaj da životari, Kaj je temu vzrok? Kratkovidna državna, oblastna in občinska politika išče v zadnjih letih vire svojih dohodkih skoro izključno le pri tistih slojih, katere bi morala v interesu države najbolj podpirati: v industriji, trgovini in gostilničarskih ter hotelirskih obratovališčih. Leto 1924. je vsled novega taksnega, zakona prineslo točilne takse, ki so za vsakega podjetnika zelo občutno breme. Točilne takse veljajo za celo državo in so neke vrste trošarina na iztočene pijače. Vkljub temu pa mora goi-stilničarstvo v Sloveniji plačevati in to še v povišani meri trošarino, katere južnejše pokrajine niso nikdar poznale in jo tudi danes nimajo, če se vkljub temu ta stan v južnih pokrajinah ne more dvigniti, se.sme to tem manj pričakovati od slovenskih obratovališc, ki plačujejo, ta davek dvakratno. Ti izdatki pa so malenkostni v razmerju z avtonomnimi davščinami. Občinska doklada sama je neznosna, V Mariboru znaša n. pr. 685% samo na državno trošarino. Poleg tega še 50% in sedaj za 300% zvišana oblastna doklada. Slično je z davščinami na žganje,. pivo in likerje. Naredbodajalci so glede davščin na gostilniške obrate izvanredno iznajdljivi. Zahteva se posebna taksa od. vsakega računa, posebna taksa na ponočni obisk in prenočišča, posebna taksa na glasbene instrumente, na igre itd., posebno visoka taksa pa je naložena na zabavne prireditve.-Posledica čudovite iznajdljivosti se vidi v tem,, da so biljardi, karte, glasbeni instrumenti izginili iz gostilniških prostorov, da si noben. g-ostiJniča.rski podjetnik danes ne upa več prirediti kakega koncerta, ker je izključeno, da bi mogel riskirati tako visoke izdatke, in da se celo domačini vozijo iz naše države preko noči v sosednji iGiradec in si tam poiščejo ponočno zabavo, katera jim je v domačih podjetjih zabranjena ali pa vsaj zagrenjena z raznimi neznosnimi davščinami. Nadaljne posledice je videti v zvišanju cen, ki so se morale šele pred enim letom, in se bodo morale v kratkem z ozirom na novo ogromno zvišanje oblastnih davščin nanovo korigirati navzgor. Naravno je pri tem, da se narod vzdržuje zavživanja alkohola, ker zvišanih cen z ozirom na splošno pomanjkanje denarja ne zmore. Na ta način bodo oblastne skupščine res dosegle uspeh, s katerim se je še nedavno pohvalil eden izmed vidnih slovenskih politikov v pobijanju alkoholizma, Da, bo pa s tem poleg gostilničarjev udarjeno tudi vinogradništvo in bo trpel tujski promet, za oblastne in občinske proračune pa bodo odpadli glavni viri kritja, tega bistroumni »politik« ni pomislil. To pa še ni vse. Po napačnem tolmačenju že spredaj omenjenega taksnega zakona so oblastva ustvarila samo tekom leta 1924 in 1925 gostilni-čarstvu nebroti konkurenčnih podjetij v obliki takozvanih trgovskih točilnic na stoječe goste, katere so potegnile nase gotovo nad polovico prometa. V zadnjih dveh letih skoro ni bilo dneva, da ne bi bila naša zadružna zveza prejela ali oddala kako pritožbo zaradi te novo konkurence. Po hudem in energičnem boju, pri katerem je sodelovalo vso gostilničarstvo brez izjeme ter z mnogimi, intervencijami se je sicer one n p posrečilo doseči pravilno tol-laoenje zakona in se sedaj nove točil- sčtT; Ip/,eJ°hia n,e hi smele več pripu-rT '. ,a kakor da bi oblastva polagala vaznast na to, da naš stan ne pride do 0' ‘.'k' ’ ' ° začela v zadnjem času dovoljevali take točilnice ne samo na stoječe, ampak tudi na sedeče goste raznim konzumom in društvom pod olajšanimi pogoji, brez vsake krajevne in osebne pravice in brez tozadevnih laks. Ni treba posebej naglašati, da bi ta praksa, če se uveljavi, redno gostil- ničarstvo popolnoma ubila,, ker bi pri tej praksi zrastlo samo v mariborski oblasti v doglednem času najmanj toliko društvenih gostiln, kolikor je sedaj rednih gostilniških, hotelskih in kavarniških obratov. Tisti, ki je uvedel to prakso, se je tega dejstva moral zavedati in zaradi tega maramo tem bolj obžalovati, da je do tega prišlo. V našem stanu pri teli žalostnih pojavih naravno izumira podjetnost in inicijativnost, ker se vsakega zboljšanja v prometu, pa tudi vsake, Še tako koristne in četudi nešpefculativne naprave drži cela vrsta davščin in taks. Zielo značilno je v tem pogledu, da sta obe slovenski gostilničarski zadružni zvezi morali opustiti prvotno nameravano prireditev vzorne hotelirske razstave na letošnjem ljubljanskem velesejmu, katera bi bila neprecenljive vrednosti za naraščaj in bi bila privabila mnogo interesentov iz - naših pokrajin in iz inozemstva. Razstava se je opustila zgolj radi bojazni, da bi luk-sus, ki je pri taki prireditvi neobhod-no potreben, mogel imeti neprijetne posledice v obliki zjvišanih davščin. Hotelirja so si prihranili mnogo skrbi, dela in stroškov, Slovenija pa nekaj obiska in precej dohodkov. To j,e približna slika današnjega položaja gostilniearstva, katera izključuje vsak očitek malomarnosti napram tujsko-prometnim pospeševalnim akcijam1. Gostilničarski stan se prav dobro zaveda važnosti tujskega prometa za naš splošni gospodarski razvoj in je tudi naša zadružna zveza radostno pozdravljala brižno delo tujsko>-promet-ne zveze in od prvega početka naprej z iskrenostjo sodelovala pri vsakem njenem podjetju. Današnji položaj, v katerega so gostilničarji in hotelirji zašli po zaslugi ali po nepresodnosti tistih faktorjev,katerim po večini tujski promet v prvi vrsti pride v korist, nam onemogoča izvrševati program, ki si ga je stavila tujsko-prometna zveza in zadostiti nalogam, ki jih ta zveza nalaga v svojih pravilih našemu stanu. Rekel sem in ne pretiravam, da gostilničarstvo in hotelirstvo v Sloveniji leži na tleh. Tolmačim to tako, da danes samo še životarimo. Ves boj naših strokovnih organizacij gre za tem, da se vzdržimo in da obvarujemo svoje člane, kolikor je to še mogoče, najhujšega, Ako bo kdo mislil, da pretiravam, naj si predoči vse davščine in takse, ki se nalagajo in leto za letom zvišujejo gostilniškim in hotelskim obratom in podrobno pregleda režijo takega obrata ler današnji obisk, pa mu bo beseda očitka zastala. Ce pravim, da v sedanjem položaju naš stan ne more za cilje tujskega prometa delovati v tem obsegu, kakor bi rad, hočem obenem s tem reči, da se v polni meri zavedamo važnosti našega stanu v tujsko-prometni propagandi. Ko bodo naša oblastva pr osmatrala gostilničarja in hotelirja ne samo iz stališča potrebe pobijanja alkoholizma, marveč kot kulturnega in gospodarskega činitelja, kateremu je treba dati priliko za razvoj in dvig in ko bo I na ta način naš stan rešen najhujših eksistenčnih skrbi, bo brez dvoma lahko z vso energijo posvetil svoje zmožnosti sodelovanju pri vseh priznano koristnih pospeševalnih akcijah za dvig tujskega prometa, ker to zahteva njegov lasten interes. V imenu naših zadružnih strokovnih organizacij prosim, da tudi tujsko-prometna zveza kaže enak interes za. tisti sloj prebivalstva, čegar delo ^CrcU^tccu je ALADDIN LAMPA, jer daje sunčanu svjetlost. ALADDIN LAMPA je nenadmašiva jer svjetli sa 91% zraka i 6% vetro-leuma i daje čistu bjelu sunčanu svjetlost od 80 svjeća. Svjetli triputa bolje od ma kakve druge lampe a osim toga svjetlost je stalno jednaka. Svjetli btz mirisa, dima, čadji i zujanja, sigurna protiv požara i nemože eksplodirati. Netrcba pumpati, niti pi'edgrijati. Tražite besplatan opis od Gen. zastupstva ALADDEN [ BARZEL D. D. Substica Čuvajte se od loše imitacije tvori podlago za vse uspehe bodočega' tujskega prometnega dela. Plačilo za tako pomoč ne bo izostalo. Vaša pomoč naj se efektivno pokaže v preorijenti- j ranju merodajnih oblastev v njihovem presojanju gostilniearstva v ravnokar | navedenem smislu. Letos ne moremo iz | stališča gostilničarstva in hotelirstva ; konstatirati v tujskem prometu note- | nega napredka, deloma celo nazadova- ; nje, v glavnem iz razlogov, ki sem jih | prej navedel. Ako se bodo izvrševali načrti, M nam jih napovedujejo državni in razni avtonomni proračuni za leto 1929, od katerih je žalibog najža-lostnejši mariborski oblastni, potem bo moje poročilo po poteku enega leta še žalostnejše in v zvezi s tem se tudi Vaše poročilo ne bo moglo ponašati z večjimi uspehi. H koncu navajam samo to, da ima Švica, ki po svojem gorovju ni dosti lepša od naše krasne Slovenije, od tajskega prometa čistega dohodka letno blizu 4 milijarde dinarjev in se ima za ta dobiček zahvaliti v glavnem svojemu dobro razvitemu hotelirstvu, ki se pa ni razvilo potom izmozgavanja z najrazličnejšimi možnimi in nemož-nimi davščinami, ampak z državno pomočjo. Kadar bo naša država tako gledala na svoje gostilničarstvo in hotelirstvo, kakor dela to republika Švica, potem bomo tudi pri nas v kratkem lahko pozdravljali kot stalne goste Angleže in Američane, ki se nas danes izogibajo edino iz razloga, ker tu ne najdejo svojega komforta. Društvene gostilne. (Konec.) Ministrstvo notranjih del si je za enkrat ustvarilo neko tolmačenje teh določil, po katerem se smejo točilno pravice oz. dovolila za restavracije in kavarne dajati s temi ugodnostmi, torej brez krajevne in osebne pravice, vsakemu društvu ne glede na namene društva. In ker se tudi pridobitne organizacije in posebno takozvani konzumi prištevajo med društvene organizacije, se seveda brez vsakih ovir otvarjajo po celi Sloveniji točilnice tfsem gostilničarjem v M o'sr dl jr* ta ž fe n. ek, mariborski oblasti! i gr i? sa rt st, z; v a, n £i' 39 se je v ceh Jugoslaviji, pri številnih kolegih, ki so jo vpeljali v svoje lokale, naravnost izborno obnesla. Igra je zanimiva in privlačna brez hrupa in prepira in imenitno zabava goste, ki se je ne naveličajo tako izlepa. Igra se v glavnem za vino oz pijače in kakor smo se prepričali nosi gostilničarjem lep doho-w tako, da nabavo iste vsakomur priporočamo. Na našo posebno željo je tvrdka izgotovila popolnoma nove modele s snemajočo leseno podlago, dočim je bila sedanja iz lepenke Kompletna igra stane Din 130.— franko Maribor in se lahko naroča pismeno ah ustmeno v zvszni pisarni, kjer je tudi jvzorec iste vsakomur brezobvezno na vpogled. Gostilničarji - člani zveze uživalo 5 0/0 rabata Prospekti sjatiš ! po nepregledanih in nekontroliranih konzumskih trgovskih prodajalnah. Pridobitna organizacija in kazina ali čitalnica v isti vrsti! Ta primera se že na prvi pogled vidi naivna. Naloge organizacij, ki jih narod naziva kot društva, in ki so brez vsakega dvoma mišljene v čl. 16. d. oz. čl. 45. g. gost. prav. so vendar le izključno vzgoje-valne, kulturne, družabne brez vsakega dobičkarskega namena. Pridobitne organizacije pa so nasprotno usmerjene izključno na dobiček bodisi posameznih članov ali celote. Menda bi bilo škoda izgubljati še več besed o tem, da je omenjeno razlaganje zakonitega določila prisiljeno in ne morem se otresti sumnje, da ne izvira iz notranjega prepričanja, ampak ima svojo podlago v interesih, ki so zelo oddaljeni od objektivnega pravnega čuta. Ni čuda, če pri takem stališču najvišjega oblastva vel, župan gre še dalje in prizna restavracijo z ugodnostmi čl. 16 in 45. gost. prav. tudi društvenim organizacijam, ki po svojih pravilih sploh niso upravičene izvrševati kako obrt in kojih namen je baš nasproten. Tako je mariborski veliki župan dovolil na priprosto prijavo gostilno Katoliškemu prosvetnemu društvu v Braslovčah, čegar predsednik je naš dekan, tajnik kaplan in poslovodja organist. Nič ne de, če društvo po svojih pravilih sploh ni upravičeno obrti izvrševati in če je namen društva pospeševanje varčnosti in treznosti. Naš minister notranjih del veli, da društva smejo pridobivati gostilničarske pravice brez vsakega lokalnega ogleda, brez krajevne pravice, brez osebne pravice, brez vsakih taks, pa basta. Meni se zdi neresno. Tisti, ki zakon tako tolmačijo in ki take pravice podeljujejo, niso naivneži, ki bi ne vedeli, da je tako postopanje nepravilno in da se bo redno gostilničarstvo z vso odločnostjo uprlo. Če vkljub temu to delajo, imajo pri tem svoj gotov namen. Ko bi s tem bile prizadete samo poedine osebe gostilničarskega stanu, bi stvar še razumel. Ali kar se danes dovoljuje delavskemu konzumu v Poljčanah ali Kat. prosv. društvu v Braslovčah, to se mora enako dovoliti vsakemu strankarskemu ali stanovskemu konzumu in društvu. In katero društvo ne bo tako priliko izkoristilo, če tako po ceni pride do gostilne? V mariborski oblasti imamo gotovo do 2500 pravih društvenih in poleg teh še nebroj zadružnih organizacij, ki se štejejo tudi med društva. Ge vse te organizacije zaprosijo za gostilne in kavarne, s čim pa se bodo petem bavile sedanje gostilne? Kdo bode plačeval državne, oblastne in občinsek davščine? Ali morebiti konzumne organizacije in katoliška prosvetna društva? Ali gospodje pomislijo, kako škodo povzročajo s takim pobijanjem tistemu stanu, ki se šteje brez dvoma med največje stebre narodnega gospodarstva? Caveant consules! Nove davščine in naši politiki Prejeli smo od tovariša iz dežele sledeči dopis, ki ga dobesedno objavljamo, ker se iz istega zrcali velika nevolja nad našimi naredbodajalci, ki so se tako zamislili v naš stan, da ne morejo nobene državne, oblastne ali občinske potrebščine več kriti iz drugih sredstev kakor iz gostilniških dohodkov. Glej tudi današnji članek »Še nekaj razmišljevanja«. Tovariš piše : Gostilničarji si bomo dobro zapomnili vse one gospode, ki nam nalagajo, kot od nas in naših gostov izvoljeni narodni poslanci in občinski očetje, tako nepravična in neznosna bremena. Ob prihodnjih občinskih volitvah si bomo poklicali v spomin vse zadnji čas krivično nam naložene občinske doklade Ravno tako ne bomo pozabili ob volitvah v narodno skupščino na gorostasne oblastne doklade in takse. V tem oziru presega neuvidevnost gospodov oblastnih poslancev vse meje brezobraznosti do stanu, od katerega je njih izvolitev odvisna v precejšnji meri. Šli bomo pridno na delo, da pridobimo za svojo stvar tudi vse naše goste, ki so na brezobzirnem nalaganju neznosnih dajatev finanojelno posredno in neposredno prizadeti. Prišle bodo na vrsto tudi volitve n narodno skup ščino. Pri tej priliki se bomo spomnili na čase, ko je bil velik del oblasti v državi v rokah slovenskih rojakov, ki so toliko časa zavlačevali pravično rešitev odprave točilnic na stoječe goste in nezakonito favorizirali razne na narodnih in nenarodnih, verskih in neverskih podlagah ustanovljene konzume in društva. Gostilničarji ! Zberimo skrbno vse podatke o krivicah, ki so jih nam poslanci in občinski očetje prizadejali, da jih uporabimo o pravem časa, ko nas bodo zopet moledovali za naše glasove in agitacijo ! Draginja v Mariboru in —- gostilničarji. Pod. tem naslovom se ie neki gospod M. M-n. v štev. 34. glasila državnih nameščencev »Naš glas« precej en er- , gično zaletel v mariborske gostilničarje, ker baje tukajšnji hoteli računajo kosila in večerje dražje kakor hotel »Sohimmel« v Gradcu. Na članek, ki nam je prepozno prišel v roke, odgovorimo prihodnjič. Že danes pa moramo izraziti svoje začudenje. da človek, ki očividno naših gostilničarskih razmer ne pozna, ali pa jjh morebiti noče poznati, s takim pisanjem dela reklamo za sosedni Gradec, kamor itak zabave potrebni Mariborčani še preradi zahajajo, pa ne zaradi ugodnejših cen, ampak zaradi naših nočnih in zabavnih taks. Ali ne misli g. dopisnik, da s takimi demagoškimi članki odganja tujce od nas, in da bi bilo bolje in dostojnejše, ako bi morebitne pritožbe prijavil tam, kjer se odprava nedostatkov najhitreje doseže? Poročilo o uspehih naše deputacije v Beogradu giede ohranitve finančnega okrajnega ravnateljstva cdn. finančne direkcije v Mariboru. Že. prve dni novembra t. 1. smo začeli akcijo proti nameravanemu uki-njenju finančnega okrajnega ravnateljstvu v Mariboru in smo na našem protestnem zborovanju proti preobremenitvam gostilničarskega stanu dne 7. novembra t. 1. prečitali tudi utemeljeno resolucijo, katero so zborovalci enoglasno sprejeli, in v kateri smo zahtevali spremembo tozadevnega člena, v naredbi o organizaciji finančne službe v 1 oliko, da se ustanovi tudi za mariborsko oblast posebna finančna direkcija s sedežem v Mariboru, na mestu sedanjega finnačnega okrajnega ravnateljstva. V bojazni, da bi to ne zaleglo, so se na našo inicijativo sestale po svojih predsednikih vse važne gospodarsk korporaciijie, in sicer za Zvezo gostilničarskih zadrug in mariborsko mestno gostilničarsko zadrugo predsednik, g. Andrej Oset, za Gremij trgovcev, predsednik, g. Vilko Weixl, za Splošno zvezo obrtnih zadrug, predsednik, g. Fran Bureš, za Zvezo indu-strijalcev. član načelstva, g. inž. Jurij Dračar, za mestno občino, mag. svetnik, g. F. Rodošek in za oblastno skupščino, g. Božič, ter se je na tem sestanku sklenilo, da se slično resolucijo, kakor je že bila odposlana s protestnega zborovanja, predloži tudi Velikemu županstvu, oblastnemu odboru in mestnemu magistratu s prošnjo, da, sprejme tudi slično resolucijo ter odpošlje na merodajna m-esta. Poleg tega se je še sklenilo, da se bo odposlala posebna deputacija osebno k finančnemu ministru v Beograd, če bi na vse te pis- mene vloge, prošnje in proteste ostali brez odgovora. Še vedno v nadi, da vztrajno trkanje le odpira vsaka, tudi še tako trdno zaprta vrata, se je sestavila tričlanska deputacija, t. j. za zvezo g. Oset, za obrtnike in trgovce g. Bureš. za mestno občino in industrijce pa predsednik tukajšnjega krajevnega j odbora Narodu o-radikalne stranke in občinski svetnik g. Janko Tavčar, in odpotovala v Beograd dne 23. novembra t. L Deputacijo je takrat vodil g. J. Tavčar, ki ima pri vseh sedanjih i ministrstvih naravnost odlične zveze. Obiskali smo vse merodajne faktorje in jim razložili našo željo in pravično zahtevo po ustanovitvi II. instančne finančne oblasti za mariborsko oblast v Mariboru. Gospod finančni minister je obljubil stvar premisliti, obljubil je tudi upoštevanje naše želje odn. zahteve, vendar pa do danes še ni padla odločitev. . Ob tej priliki je naš načelnik, gosp. Oset obiskal, tudi Središnji savez gosti oničarski h udruženja v Beogradu ter prosil, da tudi on podpira našo prošnjo glede finančne direkcije v Mariboru. Kor se je drugi dan vršila plenarna seja Središnjega saveza, je tej seji prisostvoval tudi naš načelnik, g. Oset. o kateri pa bo podrobneje poročal na naši prihodnji zvezni seji in v nrihodn ji številki »Gostilničarskega lista«. lavno zborovanje za ustanovitev posebne finančne direkcije za mariborsko oblast v Mariboru. V nedeljo, dne 16. decembra, t. 1. ob 10. uri se je vršilo javno zborovanje gospodarskih krogov mariborske oblasti. ki ga je priredila tukajšnja krajevna organizacija Narodno-radikal-ne stranke. Zborovanja se je udeležilo j precejšnje število gostilničarjev iz me- j sta in tudi zunanjih. Govorili so: predsednik NRS. g. Janko Tavčar, dr. Miiller, inž. Tripalo; za naš stan pa predsednik Zveze gostilničarskih zadrug in obenem načelnik mestne gostilničarske zadruge mariborske gosp. Andrej Oset ter g. Anton Lipovšek, za trgovstvo pa predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani in predsednik Gremija trgovcev za Maribor, g. Vilko W©ixl. Končno se je sprejela utemeljena resolucija, v kateri se zahteva na vsak j način za mariborsko oblast posebno fi- l naučno direkcijo, t. j. finančna oblast SAMOPRODAJA najboljšega pisalnega stroja IVAH LEGAT Specijalist za pisarniške stroje Manibot*, Vetrin iška ui. 30 Telefon interurb. 434 II. instance. Istočasno se je tudi odposlala tozadevna brzojavka predsedniku finnačnega odbora dr. Milanu Stoijadinoviču in finančnemu ministru dr. N. Subotiču Rfcforma davčne uprave. Z novim letom stopijo v veljavo novi predpisi glede finančne službe v državi. Po teh predpisih se ukine sedanja delegacija ministrstva financ v Ljubljani kakor tudi fin. ravnateljstvo ljubljansko in mariborsko. Finančna okrajna oblastva prenehajo in enako tudi likvidirajo sedanji davčni uradi. Namesto tega se organizira na novo finančna direkcija za celo Slovenije v Ljubljani, ki bo prevzela v glavnem posle sedanje ljubljanske delegacije in obeh finančnih ravnateljstev. Na novo se dalje ustanovijo takozvane srezke uprave, katere prevzamejo med drugimi tudi agende sedanjih davčnih uradov in pa carinske posle. Kar je vsakemu davkoplačevalcu najbližje v finančnih zadevah, so davčni uradi. Ker imajo srezke uprave načelno obstojati samo na sedežih srezkih poglavarjev, se potemtakem z novim letom brez nadomestka ukinejo davčni uradi v Gornji Radgoni, Kozjem, Marenbergu, Ormožu. Rogatcu, Sv. Lenartu v Slov. goricah in Šoštanju. Izjemo tvori edino davčni urad v Slov. Bistrici, ki se pretvori v S resko finančno upravo. Fran Škof: Naša hrana. Popravi v zadnji številki približno v sredini drugega stolpca: mikrorganizme v mikroorganizme in smrdeči ogljikovodik v smrdeči žveplovodik, fhŠ, v tretjem stolpcu zgoraj v peti vrsti: »hydar« v »hy-dor«. 1. nadaljevanje. Omenil sem že, da je za zrakom najznamenitejše živilo voda, (H^O). Vode najdemo v vsakem organ-skem bitju v veliki množini. V nekaterih organskih snoveh, n. pr. v ogljikovih hidratih je celo kemično pri-spojena. Tudi posamezni organi, oz. deli rastlin in živali vsebujejo več ali manj vode. Ako bi hoteli pisati o važnosti vode sploh, ali vsaj, kako vse jo človek lahko. ali bi jo lahko uporabljal, bi mogli spisati del>ele knjige in bi vendar še ne izčrpali vse snovi. Saj je pa tudi ogromna površina naše zemlje iz vode. Približno 359.7 milijonov km” (= 70%) je vode in le 150.2 milijona km2 (= 30%) je suhe zemlje. Tu so morja, reke, jezera, potoki itd. Koliko je pa vode tudi v trdni skorji naše zemlje. Celo kot kristalna voda je vezana v kristalih raznih rudnin oz. soli. Nas zanima voda predvsem kot živilo. Že samo dejstvo, da tvori po svoji množini glavni sestavni del vsakega živega bitja, podčrta dovolj jasno njeno vrednost. Iz tega dejstva samega že tudi sledi, da ni za prebrano nič manj važna, kakor n. pr. beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati. Človeško telo vsebuje okroglo 60% vode, tako inm n. pr. celo zobni emajl 0.2%, kosti 22% , ledvice pa kar 82.7% vode v sebi. Naše telo neprestano oddaja del vode in sicer dnevno povprečno 2—3 kg. Vrši se to na tri načine. Pri dihanju prihaja sicer že nekoliko vlažen zrak skozi dihalne organe v naša pljuča in se spotoma še bolj nasiti z vodnimi hlapovi, tako da izdihavamo normalno veliko bolj vlažen zrak. kakor pa smo ga vdihali. Množina tako izdihane vode je seveda odvisna od stopnje vlage zraka, ki ga vdihavamo in od njegove temperature, seveda pa tudi od intenzivnosti našega dihanja. Povprečno računamo na odraslega, 70 kg težkega človeka 300—330 g izdihane vode dnevno. Pri tem gre v izgubo tudi gotov del toplotne energije. Da bolje razumemo, hočemo nekoliko računati. Kot enota toplotne energije velja 1 kalorija. Velika kalorija »Kal.« je ona množina toplote, ki segreje 1 kg vode za 1° G (Celzija)). Imenujemo jo tudi kilogramsko kalorijo «k(i Gal« v razliko z malo kalorijo »kal« ali gramsko kalorijo »gr cal«, ki znači množino toplote, potrebno, da segreje 1 g vode za 1° C. Odrasel človek sprejme dnevno s hrano povprečno 2500 Kal. (velikih kalorij). Nekateri jih potrebujejo veliko več, drugi zopet manj. Vsaka energija se lahko pretvori v drugo vrsto energije. Tako se tudi toplotna energija lahko-pretvori v mehansko, oz. v delo samo. Za enoto dela vzamemo 1 kgm (kilogram-meter). To je praktična enota dela, katerega opravimo takrat, 'kadar premagamo na poti 1 metra upor 1 kg, torej, ako smo dvignili 1 kg 1 m visoko. 1 kilogram ska kalorija odgovarja približno delu 427 kgm (po Robertu Maver-ju). Z ono toplotno energijo, ki segreje 1 ker vode za 1° C hi torej lahko dvignili 427 kg 1 m visoko — ali pa bi dvignili, oz. nesli na pr. 42 kg 700 g 10 m visoko. Vsak gram izhlapevajoče, ali izpuhtevajoče vode porabi 0.582 Kal. Ko izdihamo dnevno recimo 330 g vode je šlo pri tem v izgubo 330 X 0.582 Kal = 192 Kal, kar 'odgovarja mehanskemu delu 81.984 kgm. Več kakor pri dihanju, izgubimo vode pri potenju skozi kožo. Odrasel človek izgubi pri tem povprečno dnevno 660 g vode. Ta voda v obliki potu izhlapeva ali pa celo, kakor na pr. v poletni vročini, ali pri napornem delu itd. teče od nas v kapljicah. Ta izguba vode je odvisna od produkcije množine toplote v našem lastnem telesu in kakor pri dihanju tudi od toplote zraka, ki nas obdaja. Množina je torej jako različna in opazovali so celo množino nad 2500 g izpotene vode dnevno, kar znaša 2500. 0.582 Kal = 1455 Kal in odgovarja 621.285 kgm. Normalno seveda to ni. temveč, kakor že omenjeno povprečno 660 g, kar znaša 660 g X 0.582 Kal = 384 Kal, ! oziroma 384 X 427 kgm — 163.968 kilogram-m etrov. S sečem, t. j, urinom in blatom odide dnevno iz našega telesa povprečno 2 kg vode. Z urinom odhaja iz našega telesa vsa preobilica one vode, ki smo jo bodisi sprejeli od zunaj, ali pa se je stvorila v nas. Tudi za raztopite v trdnih snovi v našem telesu je voda neobhodno potrebna in tako odhajajo tudi take neporabljene snovi iz našega telesa razmehčane in raztopljene v i vodi. Ker smo ravno prej govorili tudi o izgubi toplotnih energij, bodi omenjeno, da oddamo tudi z urinom in blatom okroglo, 50 Kal dnevno, t, j. 2 kg j X 25° C, za katere se te snovi v pašem ■ telesu segrejejo. Mimogrede še omenim, da izgubimo ogromne množine toplote, okroglo , 1800 Kal, t. j. eauivalentno 768.600 kilogram-metrov' vsled toplotne prevodnosti celega površja našega telesa na obdajajoča nas telesa in pa vsled samega izžarevanja toplote iz celega našega telesa. Jasno je, da moramo vso ono vodo, ki odhaja iz našega telesa normalno. oz. redno, tudi redno nadomeščati. Ako ne sprejmemo dovolj vode v se, da bi sproti krili nje potrebo v telesu, tedaj si vzame telo to vodo iz lastnih posameznih telesnih delov — posebno tkanin, da krije na ta način najnujnejšo množino odhajajoče vode. Na ta način je lahko izgubimo več kilogramov. • Ako privajamo pozneje vode takemu, takorekoč izsušenemu telesu, se. ta voda, dokler še ni prepozno, v onih izsušenih delih telesa zopet deloma nadomesti. Pogosto se zgodi tudi pri boleznih, da posamezni organi našega telesa ne morejo prispojiti toliko vode, kolikor je rabijo, v drugih slučajih pa je zopet prispoje preveč, kakor na pr. pri vodenici. Za prvi slučaj nam je lep vzgled sladkorna bolezen »Diabetes mellitus«. Tu velikokrat telo ne more prispojiti tolike množine vode v svojih organih, kolikor se je sproti izloča in kolikor je je potrebno, da bi izprala,, izložila ves sladkor. Telo osuševa. Pravilna prehrana pa more v takem slučaju prav hitro zopet dvigniti telesno težo, ko se nadomesti vsled bolezni izločena voda. Kot najmanjša množina vode, določena na ladjah za osebo in dan velja 4 l, seveda samo pitne vode, ki nam služi za pijačo in za pripravljanje jedi. Sicer pa rabimo po mestih približno 30 litrov za pijačo, pripravo jedi in čiščenje stanovanja in za perilo, 350 litrov za kadno kopeli. 30 litrov za prsno kopeli. 6 1 za zmivanje stranišča, skupno je to 431 litrov. V sred-njevelikih mestih se v resnici praktično uporabi povprečno 150 litrov vode za osebo dnevno, v velikih mestih pri racionelni, t. j. pametni, oz. štedljivi uporabi 200 litrov, pri neracio-nelni, kjer so v veljavi slabi sistemi preskrbovanja z vodo pa celo do 600 litrov za osebo dnevno. Gostilničarji, kupujte le pri trgovcih, ki inserirajo v »Gostilničarskem listu«! Redni letni občni zbor gostilničarske zadruge 8v. Jurij ob j. ž. Dne 11. decembra 1928 se je vršil redni letni občni zbor Gostilničarske zadruge v Sv. Jurju ob j. ž. ob 75%-ni članski udeležbi, kar moramo brez las-kavosti javno podvaliti ter najtopleje priporočati v posnemanje vsem ostalim zadrugam. Občni zbor je otvoril zadružni načelnik g. Alojz Plausteiner ob 15. uri ter po izbranih pozdravnih besedah udeležencem, zlasti pa zveznemu načelniku g. A. Osetu, t. č. zveznemu tajniku g. E. Prašlju in oblastnemu poslancu g. Slomšku prešel na dnevni red, ki je obsegal poročila funkcijo-narjev in obračun za pretečeno poslovno leto. Po kratkem, a stvarnem poročilu, ki ga je podal za vse agende zadružnega odbora zadružni načelnik g. Plausteiner, sta pregledovalca računov ugotovila brezhibno vodstvo zadružnih knjig o stanju zadružnega imetja, na kar se je izrekel odboru absolutorij za dosedanje delovanje. \Po izčrpanem dnevnem redu je povzel besedo zvezni tajnik ter poročal o zveznem poslovanju zlasti v organiza.1-toričnem pogledu. Nato je zvezni načelnik, g. Andrej Oset, podal obširno in izčrpno poročilo o delu zveze v administrativnem poslovanju, o raznih intervencijah pri oblastni skupščini in oblastnem odboru, pri velikem županstvu, trgovski zbornici, o zvezni deputaciji meseca junija in meseca novembra v Beogradu, o anketi radi novega trošarinskega zakona, novem gostilničarskem in zadružnem zakonu, novem gostil, pravilniku ter o kongresu gospodarskih krogov na velikonočni pondeljek v Zagrebu, kjer Je bilo navzočih tudi šest ministrov. Pri notranjem ministru dr. Korošca je zveza zahtevala odpravo trgovskih točileev, registra na žganje itd. Povdarjal jo potrebo po tesnejših zvezah pri centralnih oblastvih v Beogradu, radi česar naj bi se ustanovilo za Slavonijo v Beogradu (eventuelno pri Središnjem Savezu) centralno tajništvo. Za slovenske zadeve vsaj dotlej, dokler se ne uvede z novim gostilniškim zakonom obvezno članstvo za celo državo. Potem naj bi pa to centralno tajništvo za Slovenijo v Beogradu ostalo sestavni del Sred. Saveza, vendar pa vedno v rokah Slovenca, ker le ta lahko pravilno zastopa naše interese, ki odviše prav gotovo od lokalnih okolščin, ki se močno razlikujejo od onih v Srbiji. V to svrho se je soglasno sklenilo na občnem zboru, da bi bil pripravljen vsak posamezni član zadruge prispevati za vzdrževanje tega tajništva v Beogradu mesečno 1 Din, torej letno 12 Din, kateri bi se pripisovali dosedanji letni članarini. Ker zadruga dosedaj še ni poslala nobenega prostovoljnega prispevka zvezi, se je v to svrho na občnem zboru votiralo 700 Din, ki se naj takoj' nakažejo. Po izčrpanem poročilu zveznega predsednika g. Oseta se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. Žličar, Mlakar, gospa Kincl, Čretnik in drugi. Radi gorostasnih davščin, taks in doklad, zlasti oblastnih, se je soglasno apeliralo na navzočega oblastnega poslanca g. Slomšeka, ki je obljubil, da se bo v bodoče bolj zavzemal. za gostilničarstvo. katero so dosedaj smatrala oblastva za najplodonos-nejšo obrt, dočim je v resnici na robu propada. Gmiiure za dve postelji in mizo Din 290, 420, 560, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, modras zastori garnitura Din „ 90, 110, 130, 150. Ohrisuči frotir Din 30, 40, 53. Otoman odeje 350, 450, 1000, preproge tekači Din 23, 37, 48, linoleum sobne preproge 285, 450, 540, plat- er n fjllllB D IH 9® OD 97 milh -r rt Utrtni^a 40, 60, zima uin '*>> 'u' vooavijo se tuai gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. i Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine [ R. StermecRI, Celje. Naročila črez Din 500 poštnine prosto. Na vsa številna vprašanja udeležencev je zvezni predsednik, g. Oset, odgovarjal jasno in izčrpno, ter so zborovalci vsem izvajanjem predsednikovim pazljivo sledili. Končno se je sklenilo, naj' se napravi na ministrstvo prošnjo, da dobimo v Mariboru posebno fin. direkcijo za mariborsko oblast. Po lepo uspelem zborovanju so vsi člani poravnali pri zadrugi svoje 'obveznosti ter se sicer nekoliko nevoljni in s pikrimi opazkami na oblastva, Ta-di omalovaževanja gostilniškega stanu, vendar pa v najlepši tovariški slogi in razpoloženju razšli. ^Jadranski hotelirski savez. Dne 28. in 29. novembra t. 1. se je ustanovil v Crikvenici Jadranski hotelirski savez s sedežem v Splitu. Savez predvideva svoj delokrog v glavnem v Jadranskem primorju in svojem najr-bližjem zaledju. Iz popisa konference v Crikvenici, ki se je pretvorila v ustali ovni občni zbor J. H. S. se more povzeti, da bi bilo članstvo hotelirjev iz neimenovanih krajev države, na pr. Slovenije, Hrvatske, Vojvodine, Srbije, Maeedonije, Bosne brezpomembno. Teža, ki jo je zastopal Središnji savez gost. udruženja v Beogradu, da naj se ustanovi državni savez hotelirjev, se v Crikvenici ni obistinila. Za ostale hotelirje v državi je ostalo torej še vedno vprašanje njihovega saveza odprto. Svrha saveza je formulirana takole: 1. Ustanovitev hotelirske kreditne zadruge. 2. Proučevanje vseh vprašanj, ki se tičejo hotelirstva z ozirom na zakonodajo, ki se na to nanaša, 3. Pretresanje prometnih in trgovskih in drugih vprašanj, ki so v zvezi z razvojem hotelirstva. 4. Ustanavljanje posebnih sekcij. 5. Širjenje kolegijalne zavesti med. člani. 6. Vzdrževanje najtesnejših zvez z ostalimi stanovskimi organizacijami v državi in inozemstvu. 7. Podpiranje lastnega glasila in izdajanje strokovnih del na polju hotelirstva in tujskega prometa, izdajanje vodiča za hotele in slično. 8. -Pospeševanje strokovnih ustanov, osnovanje odnosno podpiranje strokovnih šol za vajence hotelske stroke, podpiranje mladih nameščencev potom štipendij, nagrad itd. 9. Organiziranje razstav, skupnih potovanj itd. 10. Organiziranje skupne reklame in propagande. 11. Odrejevanje splošno obveznih norm za kalkulacije cen in pobijanje nesolidne konkurence, nadziranje tarif itd. 12. Urejevanje službenih odnosa jev med hotelskim personalom in podjetniki in eveht. ustanovitev agende za posredovanje službe. 13. Ščitenje interesov svojih članov, brezplačne informacije in nasveti i. sl. 14. Pravočasna priskočitev na pomoč kolegom, ki so obubožali in skrb za vdove in sirote članov, eventualno ustanovitev fonda v to svrho. Članarina se je soglasno določila na 300 D letno (naša zveza pa dobiva po 30 Din letno od vsakega člana!) Poleg tega znaša vpisnina 100 Din za vsakega člana. V upravni odbor je določenih 5 odbornikov načelstva in 12 članov odbora, skupno 17 odbornikov. Med slučajnostmi se je enodušno sprejel predlog, da se ob koncu sezone 1929 priredi poučni izlet v Nemčijo, Švico, Francijo in na francosko rivijero v svrho proučevanja in spoznanja moderne gastronomije. To potovanje bo stalo vsakega udeleženca okoli 10.000 Din in bo trajalo cca. 1 mesec. Kot službeno glasilo se je sprejela že eno leto izhajajioča revija »Jugo-sloivenski turizam«, ki izhaja v Splitu enkrat mesečno. Ta list, ki je naravnost luksuzno 'opremljen in predvsem namenjen pospeševanju tujskega prometa na našem Jadranu, poleg' tega pa seveda tujsko-prometni propagandi vobče, toplo priporočamo, da si ga nar racijo tudi vsi naši člani, zlasti oni, ki so s svojimi obrati na važnejših tuj-skoprometnih točkah. (Naroča se ga v Splitu in stane letno 80 Din.) * Ob tej priliki priporočamo vsem našim članom tudi uradno in strokovno glasilo vinarske in sadjarske srednje šole v Mariboru »Naše gorice«, ki izhajajo v ličnem formatu zvezka (brošure) enkrat mesečno in stanejo za celo leto 30 Din. Ta list je zlasti v toliko, v kolikor se tiče vinarstva naravnost potrebno, da ga skrbno prečita vsak gostilničar. V njem bo našel, če ne v eni, pa gotovo v drugi številki, gotovo tudi nekaj zase, kar bo daleč presegalo vrednost celoletne naročnine. Je pa med našimi gostilničarji čez 50% tudi takih, ki posedujejo svoje lastne sadonosnike, zato bo tudi ostali del lista, ki se tiče sadjarstva prav koristen in dobrodošel. Čestitamo! Med redkimi zastopniki naših gospodarskih krogov, ki so bili povodom desetletnega jubileja ujedinjenja naše kraljevine deležni Naj višjega 'odlikovanja, smo čitali te dni tudi ime generalnega tajnika ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Frana Windischer, katerega je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save Ul. razreda. Ni nam treba posebej na-glašati zadoščenja, ki smo ga občutili pri čitanju te vesti. Naše gospodarske korporacije, vse brez izjeme, imajo odlikovanca zabeleženega med najzaslužnejšimi delavci na gospodarskem polju, ki je večkrat uspešno tolmačil tudi naše pritožbe na merodajnih mestih. Zaradi tega se iskreno veselimo, da je temu odličnemu predstavniku slovenskih gospodarskih krogov izkazano visoko odlikovanje, in želimo, da bi še mnoga leta stal na čelu naših po-kretov in nam vzgojil še mnogo enakovrednih mož. Gospa Tončka Gvitanič, gostilničarka v Guštanju, ter gostilničar g. Franc Lahovnik v Prevaljah sta bila odliko-Vana za državljanske zasluge. Iskrene čestitke! * % Mariboru je te dni preminula mama g. Aleksandra Klesiča, kavarnarja »Velike Kavarne«. Gospodu Klesiču in ostalim naše iskreno sožalje. V Gradcu je umrl g. Karol Murnik, gostilničar iz št. uja v Slov. goricah, v Hajdini pri Ptuju pa gostilničarka gospa Marija Grabar roj. Mlakar. Žalujočim preostalim naše sožalje! V graški bolnici je umrl pretečeni mesec bivši odbornik mariborske gostilničarske zadruge g. Dergas, gostilničar v Mariboru, Koroška cesta. Preostalim naše iskreno sožalje. Izprememba v obratih. V Mariboru postavlja mlad in podjeten kavarnar g. Lojze Strehar novo in vsem modernim zahtevam ustreza-jočo veliko kavarno poleg »Grajske kleti« v Slovenski ulici. Kavarna bo že tekom januarja v obratu. Tudi restavracija in hotel »Pri ornem orlu«, last g. Franca Zemljiča v Mariboru, Grajski trg, bo v prihodnji stavbni sezoni, kot slišimo, zvišana za eno nadstropje. Gostilno umrlega g. Dergasa je prevzel agilen in za gostilničarske pravice na prvem mestu stoječ tovariš gosp. Anton Lipovšek. Kavarno »Evropa« zapušča z 31. decembrom 1928 sedanji kavarnar g. Drago Fiedler, katere vodstvo prevzema z novim letom gospa Tinca Grošelj, sedaj restavraterka in gostilničarka v Ljubljiani. Gostilno v Strmi ulici v Mariboru je te dni prevzela gospa Marija Stauber. Gostilna Ivana Kosa na Meljski cesti je prešla v roke g. Achtiga, dočim g. Kos namerava otvoriti novo gostilno v Frankopanovi ulici tik svoje mesnice. Gostilna Benko na Koroški cesti je z 31. oktobrom t. 1. likvidirala. Za novo gostilniško koncesijo odn. krajevno pravico sta zaprosila zakonca M. P. Klarič na Betnavski cesti v Mariboru, v novi koloniji, in bo ista baje v kratkem že v obratu. Gostilno, ki je bila sedaj v rokah g. Achtiga na Aleksandrovi cesti, je prevzel Dalmatinec g. Cvetan Bartulovič. Kavarna »Central« v Mariboru preide z novim letom v popolno last in vodstvo gospoda Franca Stickler-ja, dočim se sedanji kavarnar g. Strehar preseli v novo, lastno kavarno v Slovenski ulici. Gostilničarji, priporočajte ob vsaki priliki tvrdke, ki inserirajo v » Pri tej priliki omenjamo, da dajemo tudi pojasnila radi nakupov in prodaje gostilniških, kavarniških in hotelskih obratov oz. oddajanja in prevzemanja v zakup. Interesenti, oglasite se osebno ali pismeno v zvezni pisarni. Sedaj je povpraševanje po 2 gostilniških, enem kavarniškem obratu ter enem kavotoču. Pojasnila se dajejo proti povrnitvi lastnih stroškov. Razno. Med Zagrebom in Beogradom se je otvoril drug železniški tir, tako da je sedaj konečno tudi ta železnica dvotirna. Nujno potrebna je tudi dvotirna proga med Zidanim mostom in Zagrebom. Generalni direkciji je bil že pred več meseci predložen načrt za zgradbo trikota v Zidanem mostu in novi betonski most. Gospodarski oziri zahtevajo nujno, da se že enkrat odpravijo ndostatki na tej postaji, ki spada med najprometnejše v državi. Vedno lepše. Baje namerava vlada ukiniti poštno prostost samoupravnim institucijam in korporacijam. Priaz-dete bi menda bile s tem oblastne uprave, občine, posebno pa zbornice, zadružne organizacije, pokojninski zavod zasebnih nameščencev in delavska zavarovalnica. Obrtništvo bi to precej občutilo, ker bi se v slučaju, ako se ta namera uresniči, moralo frankirati vsak dopis na okrožni urad za zavarovanje delavcev, pa tudi obrtne zadruge bi morale plačevati poštnino za vsako pošiljko na oblastva in oblastvene organe, česar doslej ni bilo. Na eni strani se manjšajo prejemki državnih nameščencev in zadnja leta že po nekem gotovem šimelnu odklanja vsaka podpora iz državne blagajne za. naše gospodarske akcije, krčijo se celo prispevki države za oblastne samouprave, odvzemajo se tiste maloštevilne ugodnosti, ki so jih naše gospodarske institucije uživale že deset- in stoletja, na drugi strani pa se zvišuje državni proračun in ž njim tudi davki! Potem se ni čuditi, da ljudstvo maje z glavo in dvomi nda pravičnostjo uprave. A 0 . . . Gost železničar je doišei v gostilno k prijatelju Starmanu na kegljišče. Starman je nastavil novi sod dobrega vina. ga nalije železničarju kupico in reče: »Na, pa izpij do dna! Toda ako rečeš, da. je vino dobro, dobiš zaušnico, ako pa rečeš, da je vino slar bo, dobiš tudi zaušnico.« Železničar izpije čašo do dna. No, kakšno je vino«, vpraša gostilničar Starmana? »Ej, prijatelj, izpil sem hitro in v strahu, da niti ne vem kakšno je. Daj mi še eno čašo!« Ko železničar izpije drugo čašo, Starman zopet vpraša: »No, kakšno je?« »Prav tako, kakršno je bilo prvo!« — odgovori železničar. * Pijanček: »Ti gostilničar Emeršič, kaj praviš — ali imauo v nebesih kaj vina?« Gostilničar Emeršič: »Veš da! — Kako pa bi drugače angelji prepevali!« * Precej natrkan gost zaspi za mizo v gostilni pri Kosiču. Ko se zbudi, vpraša, koliko ima za plačati. Natakarica našteje 8 četrt dalmatinca. »To ni mogoče, moj želodec drži samo 6 četrt.« »To je prav«, odgovori krčmar Kosič, ki je bil prisoten, »ker dva četrt sta vam zlezla v glave.« * Natakarica: »Izvolite kaj za večerjo?« Gost: »Kaj pa imate?« Natakarica: »Imam — imam telečje noge, svinjsko glavo, goveje možgane, nabodeno srce, nadevana prsa, kravji jezik in . . .« Gost: »In . . . oslovsko pamet.« * Gost krčmarju Plausteiner ju: »To je pa le preveč, da stane pri Vas pečenka 12 Din, pri Zličarjiu, v Katoliškem domu, jo dobim za 8 Din!« Plausteiner nekoliko pomisli, potem pa reče: »Že mogoče, a potem pa nima toliko dobička — kakor jaz!« Gostilničarskem iistu« * Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim gostom, odjemalcem, prijateljem, znancem in tovarišem . tsr se priporočamo za nadaljni nakup. Pavla Jan čer Hotel »Zamore« Maribor, Gosposka 30 “1 Ivan Mahaj n c Restavracija in kavarna »Pilsenski vir« Maribor, Tattenbachova ui. 5 F. Zidarič, modni salon Maribor, Stolna ui. 5 Franjo Majer manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 9 i t’svjvr: -v.vi. v, :* •. r ''.rv.T.T2?Tri i r Franc Weiler trgovina z meš. blagom Maribor, Glavni trg 10 Ernest Gert steklo in porcelan Maribor, Gosposka ul. 13 Dolček & Marini, manufaktura Alojzij Gniušek manufakturna trgo vina Maribor, Glavni trg 6 Maribor, Gosposka ulica 27 Jakob Lah Maribor, Glavni trg 2 r.vui-Vv « ac Marko Rosner manufaktura na debelo Tel. 232 Maribor, Slovenska 13 Marija Drčar restavracija ,Narodni dom‘ Maribor Katica Kotnik- Golob kavarna »Eristol« Adaibert Gusei veležganjarna Maribor Vetrinjska ui. 30 Maribor Anton Lipovšek, gostilničar Josip K/aidacher trgovina čevljev in izdelovanje gamaš Maribor. Slovenska ul. 6 Maribor, koroška cesta 44 Marko Čutič, kotlar Maribor, Slovenska ui 18 Fr. Bernhard & sin lastnik: Gustav Bernhard steklo in porcelan Maribor, Aleksandrova c. 17 Pugei & Rossmann veletrgovina z vinom Maribor Franc Zemljič, hotel in restavracija »Pri črnem orlu« h"""— niiiiBf iirguranni« ^iiaii tuoaaMwiiiiii»iiiiiiwjgMMraaaBMBS a Jakob Preac Telefon 220 Maribor Alojzij Piščanec prvovrstna drva in oglje Maribor, Državna cesta 3 Maribor, Gosposka ul. 8 GOSTILNIČARJI, kupujte »e pri tvrdkah, ki lose? irajo v našem Sisiii! Franjo Berger in sin priporočata svojo lastno vinsko trgovino V zalogi imata haloška in dalmatinska vina Celje, Gosposka ul. 34 1 .«\Kv~ ■-'zr.-T r. -v Alojz Zavrl podnajemnik firme 5 V. ROGELJ sodavičar ter se priporoča za nadaljno naklonjenost Celje, Kralja Petra c. 41 Gostilna „Sokolski dom“ Gaberje - Celje Alojzija Savodnik gostilna Celje, Prešernova ul. Albin in Štefi Berger gostilna „Fran Berger'1 Celje, Gosp. ul. 34 Rudolf Zafuta gostilna * • T Sp. Hudinja - Celje Mihael in Kristina Kus Drago Bernardi gostilna in kavarna hotel „Balkan" in prekajevalnica Josip in Marija Filipčič gostilna Celje, Glavni trg 5 Celje, Gosposka ul. Celje, Gledališka ulica Anion Rob ek 1 Marija fanžek. vdova Zvezna tiskarna gostilna „Branibor" mesarija in gostilna Celje, Kralja Petra cesta I ! Celje, Za kresijo 14 Celje Kavarna Temeni Otmar Humrnel gostilna Maribor Maribor Glavni trg 3 Glavni trg Alojzij Lisjak Restavracija „Stara pivarna“ „Prešernova klet11 Andrej Halbiviedl Maribor Maribor Gosposka ul. Jurčičeva ulica Hotel in gostilna „Zlata kron a “ Delikatesna trgovina, gostilna in f. in R. Zelzer zajutrkovalnica Slavko Fabjan (prej Kurinčič) Maribor Maribor Vetrinjska ul. 12 Aleksandrova cesta F. J. Kliček i Matevž Milavec gostilna „Wilsonu restavracija in gostilna Maribor Maribor Aleksandrova c. 53 nasproti gl. kolodvora I i Prava dalmatinska gostilna Restavracija „ Vinski hram“ Trgo & Ivaniševič \ Maribor 3 Maribor Vetrinjska ulica 2 Vetrinjska ulica 3 j Gostilna in kegljišče Frančiška Ingolič Rado Štorman gostiloa „Balkan“ \ Maribor Maribor Mlinska ulica 9 Linhartova ulica 13 \ * • Alojz Lahajner Simon Horvat gostilna gostilna Maribor Maribor Frankopanska ul. 39 Pod Mostom 8 Murija Vigec gostilna „Pri soli“ Terezija Paulič gostilna pri pošti Maribor Koroška c. 22 Maribor Stolna ulica Restavracija , Vetrinjski dvor' Hinko Kosič Delikatesa in gostilna julij Crippa Maribor Vetrinjska ulica Maribor Slovenska ulica Kavarna „Jadran" Josip Serec Fani in Anton Emeršič restavracija Maribor Aleksandrova cesta Maribor Aleksandrova cesta Cvjetan Bartulovič dalmatinska gostilna Hotel „Kosovo" restavracija in turška kavarna Marko Radilovič Maribor Aleksandrova c. 45 Maribor Grajski trg 1 | Gostilna „Pri Prleki" Marija Božič Gostilna „Domovina" Marija Knupleš Maribor 7attenbachova ul. Maribor Glavni trg 19 r Naznanilo prevzema gostilne „SURO MEL1E“ Cenjenim gostom naznanjava, da bodeva skrbela vedno za prvovrstno kuhinjo ter najboljša vina. Priporočava se Konrad in Elsa Bauman. Obenem želiva vsem gostom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO. Jadranska klet Ante Zorič Maribor pod kavarno „Jadran" Marija Koštomaj gostilna Maribor Mlinska ulica 36 Anton Golež glavna kolektura srečk državne razredne loterije i Hotel in restavracija ,Meran, Friedl - Kimeswenger j Narodna gostilna Ljudevit Vlahovič Maribor Aleksandrova ulica Maribor Aleksandrova cesta Maribor Vsem svojim stalnim in nestalnim gostom voščim prav Gostilna Tscheligi vesele božične praznike in Marija Zaklan biagosiovijeno Novo ieto Maribor ANDREJ OSET Glavni trg 8 hotel Mariborski dvor. I. M. Dolničar pivovarniška restavracija „Union11 Maribor g Josip Majdič restavracija „Grajska klet" Maribor Elektro- in radioaparati, žepne sve-tiljke, baterije, instalacijski ter ves v elektro- stroko pripadajoči materijal. Na debelo in drobno. Jos. lipplinger elektro- in radio- trgovina Maribor, Jurčičeva ul. 6. Lojze Strehar kavarna „Central" Maribor Restavracija ,Glavni kolodvor' Tomo Majer Maribor Antonija Achtig gostilna Maribor Meljska cesta 9 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Anica Ljubi J e d i I fa a im Isr-ea« ari k a te Ima fPri Recepti. Kako ohraniš jajca? Jajca imajo lastnost, da se navzamejo duha onih predmetov, ki so jim v bližini, posebno še česna, pefsoleja itd. Zato jih ne shranjuj skupaj z dišečimi predmeti. — Za dalje časa pa ohraniš jajca, ako j!h položiš v vodo, v kateri si preje izkuhala 10°/o tekočega stekla, ki se dobi v lekarnah in drogerijah. Jajca, ki si jih dobro obrisala, zloži v lončeno posodo tako, da ima spodnja vrsta šilasti konec navzgor, druga navzdol itd. Tako zložena zahj z vodo. Vse to skupaj postavi v klet. Ako raztopina izhlapi, jo je nadomestiti. — Jajca se razmeroma dobro ohranijo tudi v ugašenem apnu. — Zmrzla jajca napraviš zopet uporabna na ta način, da jih otajaŠ v slani vodi. Treba pa jih je kmalu uporabiti, ker se ne drže dolgo. Čebele je spusti! na — p‘Jance. V Nemčiji si je neki krčmar takole pomagal, ko ni mogel na noben način pomiriti pijanih gostov — pretepačevi Skočil je v čebelnjak in prinesel od tam panj čebel, ki jih je izsul med pretepače. Ti so seveda iz hiše zbe žali, ali tudi zunaj se niso mogli dalgo prepirati, ker je vsak imel opraviti samo s seboj in s čebelami, ki so ga pikale. Posnemanja vreden tak. Kako ohraniš kruh svež ? Kruh in drugo pecivo ohramš sveže, če ga hraniš v pločevinastih posodah. Enako ohraniš kvas svež, če ga zaviješ v mokro platno in ga postaviš na srednje topel prostor. Da čebula ne gnije, jo je treba hraniti v suhem, zračnem prostoru, ki pa naj bo tudi hladen, da ne začne čebula poganjati. — Prerezana čebula pa ti ne bo plesnela, Če se obesi odrezan konec tako, da je prerez obrnjen navzdol. Jabolčna gorčica se takole naredi: 4 htre sladkega mošta vkuhaj na 2 1, nakar primešaj 200 gramov z-lene (Sellerie) ter 300 gramov rumene gorčične moke. Ko je zmes dobro zmešana, jo ohladi, napolni steklenice in posode, ki se dajo dobro zapreti. Ako si moštu pridejala košček kutne, dobi gorčica zelo prijeten okus. Albert Vlcel trgovina z kuhinjsko opremo hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo porcelanasto, kamenito in stekleno robo Maribor, Glavni trg Damske zimske klobuke vseh vrst in barv kupite.najceneje pri SSlarip Jahat modlstinja Maribor. Stdna ul št 2 Sprejme popravila vseh vrst cenoi hitro in solidno. Sobno in črkosiikanje Transparent (Lichtreklaine) izvršuje fino, hitro in poceni tudi izven mesta Maribora. FRANC AMBROŽIČ MARIBOR Grajska el. 2 Vnele boiline prnulke in srečno Hono leto želi vsem cenj. odjemalcem 131 TffPil, Marite, “ manufakturna trgovina lajMjše šiite za moške obleke ih drugo manufakturno blago vsake vrste se kupi najceneje v trgovini M? Lah MAHlBOi, VstFinjslia uš. 13 5Co*.esae»jo! jHeftodkllsti! I Mehanična delavnica za popravila koles in motornih koles. Železostrugarska | dela po risbah in vzorcih kakor tudi vsa ostala v stroko spadajoča dela. j Lastni zavod za ponikljanje in pobakrenje. Za garantirano strokovnjaško delo se priporoča B* ijlwj@i€, mehanik, lias*šlso*». Ključavničarska ul. 1 (prej ključavničarstvo PoS&fsefcek). Gostilničarji! Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance Radensko mineralno vodo. K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite Radenski kraljev aii Radenski zdravilni vrelec, ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte Radenski GizeJa-vrelec, ki ne počrni nobenega vina. .nwiWTiTtir Vir ^ “ .... ;i in se priporoča za cenjeni obisk. Alofzii m Aloigifa Kafer kavar-ma (Rotowž‘ MAMBO!, EMi trg 5 želita vsem cenjenim gostom, prijateljem in tovarišem tedt bellčiit praznil« in srečno jNeilo leto! PRiLOŽHOSTNI NBHUP[ modernih brilantnih prstanov in uhanov za božična in novoletna darila najceneje pri A. Stumpf, ziotap iftfš cs £) o ?*, S£©i»©šk«j c. S Staro zlato in srebrne krone se vzamejo v račun. IZi VIRSiNAL staro šljivovica zajamčeno čista 45 0j0 prodaja se svaka količina -V ZLATAR-BISTRICA GOSTILIH CARJI poslužujte se specljelne elektrotehnične prodajalne in delavnice pri vsakem instalacijskem delu za visoko in nizko napetost. Zaloga vsega potrebnega materijala. Ilič & Tichy MAKIBOH, Slovenska ulica št. IG JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19 __-----^— tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. =:ri:,T '"■■ ■' 1 -ziz: Na drobno! Vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah. Na debelo! žELEzmmM ivi KORažna MARIBOR Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. I Najboljša ljutomerska vina i proda po najnižji ceni I Anton Slik, SIV Modna trgovina Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cene ! Za hotele, restavracije in gostilne priporočam svojo zalogo vsakovrstnega sira, salam, rib, konserv, kompota, konjaka in likerjev po en groš cent DELIKATESNA TR60VINA h. sncii; MARIBOR, Gosposka ulica SZ JE le s o r» ti n a, iiisa lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah. Na drobno! Na debelo! šampanjec »« , ouvier ’ Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rćservše (rdeča glavica). filetarstvo: Gornja 'Radgona. Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Originalna Cenik gra Us n franko. v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTER BOUVIER Gornja Radgona - - - - Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. Čudovito je lepa • letošnja bogata izbira jesenskega in zimskega blaga za moške obleke pri tvrdki Maribor, Koroška cesta štev. 9 Posebno se odlikujejo bajni deseni* moškega blaga za športno obiske ki morajo res vsakega presenetiti,! Ne odlašajte, da ne bo prepozno ! ŠT MP1LJK' , T. SOKUČ, SKLADIŠČE „BERNDORF” MARIBOR Malinovec in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta I. EiebtrotthničnD podjetje Fran Saks Maribor se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica. PivoMarna Josip Tscheligi Maribor, telefon 335. Bock in marčno pivo. ANTON MACUN MARIBOR!, Gosposka 10 Msaagnaai ^>rip»or»oca jyyyyy| bogato zalogo vsakovrstnega štofa za moške in ženske obleke ter pfa&če, platna, gradla, namiznih prtov iz voščenega in pralnega platna, odej itd. Use vrste nLnufahturnEp blaga v naju.čji izbiri in solidni postrežbi. Gostilničai>jII Obveščam, da izdelujem specijelne kranjske klobase katere pošiljam po povzetju franko Maribor po Din 32’— kg Zavoj zaračunam po nabavni ceni. IVAN KOS, M=£ar MARIBOR, Frankopanova 15 Ali že Teste? da vedno kupuje staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje A. Stumpf, zlatar, Maribor, Koroška 8 Oglašujte! URE 7, LATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št. 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO osredovainica za prodajo in nakup posestev, hiš, vil, trgovin, gosttlen, lokalov Itd. K. TROHA, MARIBOR SloBEista ul. Zjill flielissndrosa c. I8|ll Ksipujie samo pri tvrdkah, ki nas podpiralo! CE^L,‘ zaloga. Radenske minex>silne vode Veletrgovina z vinom i**11 Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodili n steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. Francoska linija = Freudi Line. Cie. Gle. Transatlantique. Za severna Ameriko in šCasiado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—Hew«Yark samo SVa dni črez morje. M Južno Ameriko, Argentfnijo, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre*. BordeauK in Marsilijes Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-At!antique, Transports Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Krake r, Ljubljana Kolodvorska ulica 35.'|f Stki*; FR- PERC Goaposka ni. 34 največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Prva celjska parna Ill*|11 TflfPsI Ull p,i8jranie in iika|- barvanja in ke- IVull 1 Uljlil! IIIL niča za škrob- mična čistilnica Celje, Gosposka ul. 21 ^eno p8ril° Vsa instalacijska in kleparska dela, kopalnice, umivalnike, stranišča, naprave za segrevanje vode iz štedilnika ali s posebnimi aparati, centralne kurjave vseh sistemov in za vse svrhe, zlasti pa etažno segrevanje uradov, trgovin, kinogledališč in drugih dvoran izdeluje in dobavlja v prvovrstni izpeljavi po umerjenih cenah Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva ui. n Pojasnila in načrti vedno na razpolago. Telefon 259. Oglašujte 'sr „CSrostiluičai^slcem. listu*1 ! L e strokovnjak more nuditi ono, kar je najboljšega in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka Justin Gustinčič meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motoma kolesa znamke «Puch» in«F.N.» Maribor, Tattenbachova ui. 14, nasproti Narodnemu domu. Kolesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših tovarn, kakor ^ e n. a. d“, „S t © y *»“, Orožno kolo, „£■» ©o g e o t“, „Ru©k“ i. t. d. V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francoskih, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuje in želi, po najnižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke „Diinkoj^p4* s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd. Usi kletarski in vinogradniški gumijasti predmeti. Cene nizke. Vse zajamčeno. Postrežfin točna. WllH pilim »i < Ljubljana, Laško In Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ,JPorter" in ,#BockM vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštouanjem Delniška pivovarna »Union«, Ljubljana, Lašho in Maribor. Iztfaja Zre«* gostilničarskih zadrug v Mariboru. - Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan_Četina. Vsi v Celju