211ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
znanstveni simpozij ob dvestoletnici sekularizacije freisin{ke in briksen{ke posesti. [estnajst avtorjev iz
Slovenije je nastopilo z osemnajstimi referati. Dobro obiskano in odzivno posvetovanje je bilo po oce-
nah strokovnjakov kakovostno in pomeni velik prispevek k poznavanju slovenske in lo{ke zgodovine.
Blaznikovi ve~eri muzejskega dru{tva kvalitetno dopolnjujejo lo{ko diskusijsko sceno. Omenimo
predstavitev osebnosti in dela arhitekta Borisa Kobeta s posebnim povdarkom na Loko, pa Babi{tvo na
[kofjelo{kem in 50 let Zdravstvenega doma [kofja Loka avtorja dr. Toneta Ko{irja, razstavo Bri‘inskih
spomenikov avtorja dr. Branka Ber~i~a, Rodoslovje na Lo{kem, ter primerjalne razstave nekdanjih
freisin{kih mest Loka, Zamorc s krono avtorja Petra Hawline.
Pri ohranjanju kulturne dedi{~ine smo se anga‘irali za ohranitev Mrtan~evega znamenja, Marijine-
ga hram~ka v Binklju na dosedanjem mestu, opozorili investitorja o neprimernosti nedomi{ljenih rustikal-
nih kamnitih {karp v mestnem miljeju, o primerni prenovi hotela Krona (izhajati iz ~lenjenja fasade in
upo{tevanjem gabaritov ter izgradnjo erkerja po podobi izpred druge sv. vojne), o zni‘anja nivoja in
ustreznega tlakovanja Mestnega trga (na primer »ma~je glave«, prodniki iz obeh Sor) in prepre~ili
nepremi{ljeno selitev skulpture Jurij in Agata, delo akad. kiparja Toneta Logondra.
Vklju~ili smo se v problem varnosti cerkvene opreme in osvetlitve v cerkvi Marijinega oznanjenja
v Crngrobu. Pri tem smo sodelovali z ‘upnijskim uradom Stara Loka in z izvedenko prof. dr. Vido
Hudoklin [imaga iz Ljubljane. Za~eli smo tudi iskati re{itev za obnovo Rde~ega znamenja v Crngrobu.
Leta 1903 smo Lo{kemu muzeju omogo~ili pridobiti bogato paleontolo{ko zbirko lo{kega rojaka
priznanega mednarodnega strokovnjaka prof. dr. Antona Ramov{a. Zgodovinskemu arhivu Ljubljana,
Enoti [kofja Loka smo izro~ili v hrambo osebni arhiv prof. Franceta Planine v desetih fasciklih in v eni
mapi, ki sta nam jih podarila dr. Janez in Ljudmila Planina. Arhivu smo posredovali tudi dokumenta-
cijsko gradivo in osebno korespondenco prof. dr. Antona Ramov{a. Knji‘nica Ivana Tav~arja [kofja
Loka je z na{im posredovanjem pridobila ve~ kot tiso~ enot geolo{ke strokovne literature.
Aktivno smo sodelovali z g. [tefanom Pavlijem in ZVKS pri obnovi podru‘ni~ne cerkve sv. Mik-
lav‘a v Gode{i~u. V sodelovanju z osnovno {olo [kofja Loka – mesto in z Lo{kim muzejem smo v letu
celinskih voda septembra 2003 v akciji Geotrip izvedli terensko akcijo Je @egnani studenec v Vincar{ki
grapi presahnil? Pri iskanju podatkov za hi{ico gotskega kamnitnega pokopali{kega svetilnika iz Stare
Loke, ki je na Blejskem gradu, so nam pomagali v dokumentacijskem centru Franceta Steleta in v
Narodnem muzeju v Ljubljani.
V letu 2004 smo odprli lastno spletno stran: http://www2.arnes.si/~mdsloka/.
Alojzij Pavel Florjan~i~
Nagovor ob podelitvi nagrade Klio na 32. zborovanju
slovenskih zgodovinarjev
Nagrado Klio letos podeljujemo {ele tretji~ in sicer za dela, ki so iz{la v letih 2002 in 2003. Prvi~,
torej na zborovanju na Rogli leta 2000, jo je dobil Peter [tih za odli~no medievisti~no {tudijo »Villa
quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«, o ozadju in razmerah, ki so botrovale prvi omembi Gorice leta
1001. Drugi~, leta 2002 v Mariboru, je nagrado prejel Igor Grdina za Ipavce, ve~plastno in {iroko
zastavljeno {tudijo o me{~anski dinastiji zdravnikov in skladateljev iz [entjurja pri Celju.
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije se je odlo~ila za podeljevanje nagrade Klio iz dveh ‘e znanih
razlogov. Glavni namen nagrade je spodbuda k bolj{emu, predvsem prodornej{emu in pogumnej{emu
raziskovalnemu delu. Drugi namen nagrade je promocija zgodovinopisnega raziskovalnega dela, njegovih
vidnej{ih dose‘kov med samimi zgodovinarji ter vsega slovenskega zgodovinopisja v {ir{i javnosti, kar
je sicer tr{i oreh in ne te~e najbolje. Nagrada je namenjena monografiji, razpravi ali eseju, objavljene-
mu v preteklih dveh koledarskih letih in je denarna, v vi{ini treh povpre~nih neto pla~ v Sloveniji.
Glavni kriteriji za podeljevanje so poleg verodostojnosti, korektnosti in analiti~ne prodornosti raziskave
tudi metodolo{ka inovativnost in seveda potrebnost v kontekstu slabo raziskanih problemov. Pravilnik
212 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
komisije izbor mo‘nih del omejuje s tem, da je delo izdano v sloven{~ini, kar se nekaterim ~lanom
komisije zdi preve~ omejujo~e. Tako se je odprlo vpra{anje, ali bi bilo smiselno nagrajevati tudi tuja
historiografska dela o tem prostoru.
Komisija je imela letos pri izboru posebej te‘ko delo, saj je v letih 2002 in 2003 iz{lo precej tehtnih
monografij. Evidentirali smo 26 mo‘nih del za nagrado. [tevilo del v primerjavi s prej{njimi leti posto-
poma nara{~a, {e bolj pa raste njihova kakovost, saj je {tevilo resnih analiti~nih monografij, ki celovito
obravnavajo dolo~en histori~en problem, med vsemi evidentiranimi ~edalje ve~je. Zato je zahtevnega
branja vedno ve~, argumentirane razprave na komisiji so dalj{e in odlo~itve te‘je. Nas pa stopnjevanje
te‘avnosti izbora kljub temu veseli. Na seji 20. septembra 2004 smo tako s te‘avo naredili najo‘ji
mo‘en izbor, v katerega so se uvrstila {tiri dela, omembo pa bi si jih verjetno zaslu‘ilo precej ve~.
Izbrane so bile monografije po abecednem vrstnem redu avtorjev:
Matja‘ Bizjak, Ratio facta est: Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeve{kih gospostev
na Slovenskem, Zalo‘ba ZRC SAZU 2003, 339 str.
Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo: Politi~ni mozaik 1860-1918, [tudentska zalo‘-
ba 2003, 386 str.
Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo 1943-1945: Ustanovitev, organizacija idejno ozadje, Sloven-
ska matica 2003, 544 str.
Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom: Primorski kr{~anski socialci
med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan
Martin ^edermac, Nova revija 2002, 776 str.
Komisija se je po tehtni razpravi odlo~ila za delo mladega Matja‘a Bizjaka, Ratio facta est.
Malo je del v slovenskem zgodovinopisju, ki jih lahko ozna~imo kot pionirska in ki nam odpirajo
popolnoma nove strani na{e preteklosti. Eno tak{nih je zagotovo knjiga dr. Matja‘a Bizjaka o poslovanju
poznosrednjeve{kih zemlji{kih gospostev na Slovenskem. Sli{i se paradoksalno, saj so bila zemlji{ka
gospostva temeljna strukturna enota fevdalne dru‘be, pa vendar o njihovih gospodarskih podlagah, o tem
npr. od kod so ~rpala denar in druge dohodke, zakaj so jih porabila, s kolik{nim dobi~kom so lastniki smeli
ra~unati ipd., vse do metodolo{ko zelo zahtevne raziskave nagrajenca nismo vedeli veliko.
V svojem delu je Matja‘ Bizjak na podlagi ra~unskih knjig 14. in 15. stoletja – se pravi na osnovi
ohranjene knjigovodske in finan~ne dokumentacije – z veliko znanja in znanstvene akribije pri{el do
ugotovitev, ki povsem na novo ri{ejo gospodarsko sliko poznega srednjega veka pri nas. Pokazal je, da
se agrarni, obrtni, sodni, upravni in prometni konglomerat, ki ga je pokrival pojem zemlji{ko gospostvo
zelo dobro zrcali v njegovih prihodkih, kjer so poleg agrarne produkcije, ki je seveda prednja~ila, in
obrti pomemben segment predstavljali davki, sodne takse in mitnina. Natan~no je raz~lenil tudi izdatke
zemlji{kih gospostev, kot so bila pla~ila uradnikom in name{~encem, potni stro{ki, gradbena dela,
dotacije, sprotna poraba ipd. in pokazal, da je bilo razmerje med dohodki in izdatki vedno v korist
prvih. Dobi~ek se je gibal med 10% in celo 70%, kar pomeni, da so bila zemlji{ka gospostva lahko zelo
donosna tudi {e v ~asu, ki ga obi~ajno ozna~ujemo kot krizo fevdalizma. Primerjava – kolikor je bila
pa~ mogo~a – je tudi pokazala, da se slovenski prostor tudi v gospodarskem oziru ni bistveno razlikoval
od bavarsko-avstrijskega, s katerim je bil tudi sicer trdno povezan. Ker je v poznem srednjem veku na
Slovenskem so~asno obstajalo ve~ merskih in denarnih sistemov po razli~nih gospostvih in celo krajih,
je moral avtor za to, da je lahko sploh kvantificiral in primerjal proizvodnjo in odhodke, najprej vzpo-
staviti razmerja med posameznimi merskimi in valutnimi sistemi. To zahtevno nalogo je Matja‘ Bizjak
ob pritegnitvi prakti~no vse razpolo‘ljive dokumentacije opravil natan~no in metodolo{ko odli~no ter
tako naredil zelo uporaben in tudi zelo potreben pripomo~ek za vse zgodovinarje, ki se ukvarjajo s
prou~evanjem poznega srednjega veka na Slovenskem.
Knjiga Matja‘a Bizjaka ni lahko branje, je pa odli~no delo, ki si po mnenju komisije zaradi svoje
{irine, natan~nosti, metodolo{ke in »obrtne« zahtevnosti, jezikovne korektnosti in seveda predvsem zara-
di svojih pomembnih ugotovitev, med vsemi deli, ki so kandidirala, najbolj zaslu‘i tokratno nagrado Klio.
Celje, 1. oktobra 2004
Komisija v sestavi: Branko Maru{i~, Janez Marolt,
Avgu{tin Malle, Peter [tih in Ervin Dolenc