LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE 8T. 10 LJUBLJANA, 5. JUNJJA 1956 LETO VI Letošnje mladinske delovne akcije Oljčni nasadi in cesta na Krasu Mladinske delovne akcije, »šo-la mladih ljudi« v pravem po-menu besede, so nam dale vrsto kadrov, ki se danes uspešno uveljavljajo na najrazličnejših področjih našega družbenega življenja. Pa ne samo tp. To-varištvo, iskrenost in poštenost ter tesno pavezanost predvsem med jugoslovansko mladino, vse te vrline so vzgajale v naših mladih delovne akcije. Pred-vsem so važni ti vzgojni mo-menti, da o velikih delovnih uspehih in naporih mladine na teh akcijah sploh ne govorimo. Ravno preko teh akcij je mla-dina aktivno spoznavala in so-delovala v naši socialistični graditvi. Vse to je vplivalo, da je vod-•tvo mladinske organizacije od-loeilo, da v letošnjem letu or-fanizira nekaj večjih delovnih akcij, na katerih bo sodelovala Biladina iz vse Slovenije. Ne-pravilno je mišljenje, ki ga je ponekod zaslediti, češ prihajamo topet v ero mladinskih delov-nih akcij. Jasno je, da takih •bjektov in v takem obsegu ne bomo več gradili, kot so bile velike ceste in železnice v prvih letih naše graditve. Mi smo za-kljuoili dobo naše obnove in Industrijske gradltve. Danes se je mladina oirientirala na Iz-gradnjo raznih objektov v okvi-ru svoje občine, svojega okra-ja, in to predvsem takih, ki bodo služili v prvi vrsti inte-resom celotne občine predvsem dine še naprej pomagati tam, kjer se kaže potreba. In kakšni so načrti za Ietoš-nje leto? Prav goiovo je na prvo mesto v letošnjem letu treba postaviti akcije na pcvd-ročju koprskega okraja. V tem Zveza Studentov poziva Ijubljanske študente, da se polnoštevilno udeležijo letošnjih mladinskih delovnih brigad. S svojo udeležbo in delovnim poletom naj štu-denti ljubljanske univerze pokažejo, da med njimi ni za-mrla želja s svojimi rokami obnavljati in graditi našo domovino. Pozivamo vse, v katerih zavesti še ni zbledel spomin na lepe dneve pri graditvi prog Brčko—Banoviči, Šarnac—Sarajevo, avtoceste, hidrocentrale v Jablanici in vse one, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine, da se tudi v letošnjem letu udeležijo mladinskih delovnih brigad. Vse prijave sprejema Univerzitetni odbor ZSJ, Ljub-ljana, Miklošičeva 5a, do vključno 15. junija 1956. Pa mladine. Tako je mladlnska organizacija že v lanskem letu vcdila akcijo gradenj športnih in telesno vzgojnih objektov. Pri toj akciji so bili doseženi prav lepi rezultati. 260 novih 0'bjefetov v Sloveniji, pri ka-terih je delalo preko 7000 mla-dincev, je jasen dokaz priza-fievnosti iin pripravljenosti mla- III. meduniverzitetna konferenca Bolj enoten študij na univerzah V nedeljo se je na Bledu za-fcela tretja meduniverzitetna konferenca, ki je trajala tri dni. Poleg retotorjev jugoslovanskih univerz so konferenci prisostvo-vali tudi predsedniki univerzi-tertniih svetov Krsto Crvenkovski iz Skoplja, Djurica Jojkič iz Beograda, dr. Franc Hočevar iz Ljubljane, član Izvršnega^sveta LR Slovenije Boris Kocjančič, predsednik centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Milojko Drulovič, svetnik sekre-tariata za prosveto in kulturo pni Zveznem izvršnem sv&tu Marjan Filipovič in nekateri univerz-itetni profesorji. Uvodni nagovor je imel rek-tor ljubljanske univerze dr. ing. Anton Kuhelj, ker je posvetova-nje sklicala ljubljanska univer-za. Prvi dan posvetovanja so načelno razpravljali o dveh toč-kah dnevnega reda: o vsebini univerzitetniih statutov in podi-plomskem študiju, potem pa so V ločenih komisijah priipravlli osnove za razpravo o teh dveh vprašanjih. V razpravi, ki je slediila, so podčrtali važnost vskladitve tistih pogilavij uni-verzitetnih statutov, ki po svojl vsebinti zadevajo v enaki meri vse univerze v državi. IzmenjaLi 80 tudi misl: glede bodoče struk-ture fakultet in obravnaval* možnost koleiMivnega upravlja-nja manjših enot na fakultetah in kaitedrah. Nadalje so raz-pravljali o izenačevanju študi-ja na istovrstnih fakultetah v državi. V zvezi s tem bo treba tim prej vskladiti učne načrte 4n izpitne režime. Tukaj je po-trebno predvsem urediti in za-vzeti določeno stališče napram sprejemnim izpitom, številu izpi* tov, trajanju študija na istovrst-niih fakultetah, priznanje seme- strov in izpiitov ob prehodu na druge univerze, šol&ko leto itd. Proučili so tudi absolventski staž. Druga vrsta vprašanj, ki so jih obravnavali, obsega pred-vsem razmere v učnem in pre-davateljskem kadru, napredo-vanje, strokovno izobraževani© predavat&ljskega naraSčaja . iu znanstvenih sodelavcev. Po-drobneje so določili tudi staLišče univerzitetnih organov do raz-nih strokovnlh, kuLturnih, pro-svetnih in športnih organizacij. Na koncu posvetovanja so ob-ravnavali tudd vaebino in obli-ke podiiiplomskega študija, kakor je specalizacija in dzpopolnjeva-nje in problem materialniih sred-stev za ta študij. Med drugim so se pogovorili o dzboru kandi-daitov za podiplomskii študij, o trajanju podiiplotnskega študija, nazivu njegovih absolventov itd. Prijave za delovne brigade Za letošnje delovne akcije je med študenti precejšnje zani-manje. Poročajo, da so okrajni klubi zbrali že precej prijav za brigade. Tako so v postojnskem klubu na zadnjem sestanku raz-pravljali t udd o prijavah ln odziv je bil množičen. Prav ta-ko nameravajo posamezni klutoi organdzirati samostojne delovne akcije v okrajnih mestih in na podeželju. 2iadnji čas se na sestankih klubov preoej razpravlja tudii o letošnjih taborjenjih. Nekateri klubi so se kot celote prijavili za taborjenje v Ankaranu, ki ga organizira univerzitetni od-bor ZŠJ. okraju bodo nadaljevali % grad-njo ceste v Brkine, obnavljali oliične nasade v okolici Kopra, gradili letališče Koper in šport-ni stadion pri Piranu. Na vseh teb deloviščih bo delalo okoli 1450 brigadirjev iz vse Slove-nije, od katerih 1050 iz ostalih okrajev naše republike. Ker so te akcije na novo priključenem ozemlju v našem Primorju, do-bivajo le-te poleg gospodarske-ga tudi političen pomen. Poleg teh večjBh, da jih tako imenu-jem, republiških akcij, pa bo mladina sodelovala tudi pri po-dabnih akcijah v svojem okra-ju. Tako bo gorenjska mladina gradila cesto Gorjuše—Kopriv-nik, urejevala go^dne poli na Jelovici, ' lijubljanska regulirala Barje, trboveljska gradila vo-dovod itd. ]Lahko rečemo, da bo v vsakem okraju mladina po svojih močeb prispevala k do-graditvi enega ali dragega ob-jekta. Brigadirska pesem se bo v letoSnjem poletju spet razle-, gala po naši domovini. Pa to še ni vse. Kot v lanskem letu, bo tudi letos mladina sodelo-vala pri gradnjah športnih in telesno-vzgojnih objektov. Pred-vsem bomo gradili manjša igri-šča in vežbališča pri naših šo-lah, in to PH tisth. ki danes takih objektov še nimajo. Tako bo mladiina v letošnjem letu gradila 217 takih manjših igrišg in vežbaliič. Namen te akcije je, ustvariti možnosti telesno vzgojnega udejstvovanja najšir-šim krogom naših delovnih lju-di, predvsem mladine. Poleg tega bodo mladinske brigade sodelovale pri gradnji večjih športnih objektov kot stadionov, kopališč, smučarskih skakalnic, športnih domov in slično. 46 ta-kih objektov je v letošnjem programu. Te akcije so že v teku in nekaj objektov je tndi že dograjenih. Program dela je zelo pester in širak. Potrebno bo precej naporov mladinske organizacije, da ta program tudi uresničimo. Prav bi bilo, da bi tudi orga-nizacija Zveze študentov pri teh akcSjah sodelovala. Zelo veliko bi lahko stori^i okrajni in mest-ni klubi. Ti naj bi se povezali z mladinsko organizacijo v svo-jem ckraju in se aktivno vklju-Mli v akcijo samo. Posebno tes-no sodelovanje bi moralo biti v samein Ijubljanskem okraju. V Koper naj bi študentje poslali 50 brigadirjev in to predvsem agronomov, ki naj bi sodelorali pri obnavljanju olijčnih nasadov. Tudi gradbeniki in geodeti kot bodoSi inženirji bi Iahko s svojim sodelovanjem mnogo ko-ristili str&kovni izvedbi samih akcij. Možnosti je veliko. Pre-pričan sem tudi, da je med štu-denti vellko takih, ki bi radl sodelovali pri teh akcijah. v IZPITI, IZPITI... Na prirodoslovno-matematično-filozofskl fakulteti se povpregje izpitnih ocen v zad-njem času giblje okoli 7.3. Več ali manj podobno je tudi povprečje na ostalih fakultetah. Na nekaterih oddelkih pa je še nižje, le 6 in še nekaj desetink. S takimi študijskimi uspehi se pred javnostjo ne moremo postavljati niti študentje ntti univerza kot ustano-va. Toda poiskati vzroke za to je zelo težko, ker gre tn za več problemov in pojavov, ki so med seboj povezani in prepleteni. Še težje pa je ta problem reševati. Prav primi*ivno, neakademsko im enostransko bi biilo, če bi rekM, da so vsega krivi profesorji. Na račun njihovih pristranosti j© bilo izrečeno že mnogo tožb. Res je, da je kak profesor kdaj pa kdaj krivičen, da je pri nekem kandida,tu bolj strog, pri dru-gem pa bolj prizanesljiv. Mar-sikaj takega gre na račun pro-fesorjeviih. slabifa živeev, do ka-terih ima vsekakor polno pravi-co. Seveda pa imajo včasih svo-jo vlogo tudi razne osebne zve-ze, poznansfcva, simpatdje In anitiipatije itd. Tudi študentje samd se skušajo na vse mogoče naoine profesorjeim prikupLti ;n si tako zagotoviiti milejše iz-pitne kriiterije. Dejstvo pa je, da bi moral biti profesor kot pedagog nad vsem tem vzvišen, kar večinoma tudii je. Drugo, kar bi lahko o5itali profesorjem, je režim, ki vlada pni razriih izpitiih. Seveda, vsak profesor ima svoj način, svojo metodo predavanj, zato ima tu-di svoj način in svoje metode iizpraševanja. Toda izpd;ti pri ne-katenih, na srečo le redkih profesorjih, so tako neakadem-ski, neresni in ponižujoči tako za profesorja kot za študenta, di bi bilo treba to popraviti, Preobširne zahteve, preveS podrtbnosfi Zelo obširen in zapileten prd-blem so izpitni programi. Vsa-kršno reševanje tega problema pa ovira oziroma preprečuje t.o, da programi sploh niso fiksira-ni, da nikjer ne moreš izvede*:i, kaj pravzaprav profesor pri iz-pdifru zahteva. Lahko rečemo, da tako izpirtnih programov kakor tudd programov predavanj sploh ne poznamo, saj se lahko o njih le površno informiramo pri ko-legih iz višjih letnikov, pri asi-stenMh ali pa pri profesorjih sa-mih. Zato vise vsa nerganja, češ da so izpi/tni programi pre-obširni, da profesorji zahtevajo preveč podrobnosti, ki jih di-plomant v praksi nikoli ne bo. potreboval, če pa jih bo, jih lahko najde v vsakem priročni-ku iitd., nekako v zraku, saj so osnovana le na subjektivnih mnenjih, ne moremo pa jih konkretno — črno na belem do-kumemtdirati. Zato je zelo hva- levredno, da si je univerziitet-ni odbor ZŠJ zastavil nalogo, da ob sodelovanju najširšega kro-ga študentov, predvsem absol-ventov, sestavii vsaj neke provi-zorične izpitne programe in pro-grame predavanj, dokler profe-sorji $e bodo dzpolnili svoje dol-žnosti dn obljube in sami sesta-viilii fifksne programe. Sele ta-krat bomo lahko programe do-končno pregledali in predelali. Tu je še problem delnih In diplomskih izpdtov, kii je izre-dno pereč na filozofskam od-delku pnirodoslovno - matema-tično - filozofske fakulitete. Del-ni izpiti, ki so bili po učnem načrtu prvih pet let po osvobo-ditvi izredno številni, sedaj pa so že precej odpravljeni, so se pokazali kot neprimernii, ker razbijajo snov na posamezne, največkrat zelo malo povezane dele in študentu ne omogočdjo oziroma kar preprečijo pregled nad snovjo. Zaokroženlm, toda obširnim diplomskim izpitom pa }e student le s težavo kos. Za-radi daljšega trajanja in neho-mogenega sestava so kljub vsem naporom študentov in tudi pro-fesorjev navsezadnje kaj m^lo efekitni. Razbijanjem v delne izpite pa se spet izogibljemo. Circulus vitiosus. ZA 6 PIK 2E B05 Nujna posledica preobširnih In prenatrpanih izpiitnih progra-mov je, da prihajajo študentje k izpitom slabo in površno pri-pravljeni. Tako obširno snov, kot jo zahutevajo nekaterd izpiti, je treba študirati temeljlto, za to pa ni — časa. Za najraziič-nejša, po vseh koncih in po vseh urah dneva raztresena predavanja se porabd neverjetno veli.ko časa. V želji, da b.i čim-prej došituddral in ob času opra-vi-1 izpite, bodisi da ga priganja želja po čimprejšnji osamosvo-jiitvi bodisš da ga preganjajo najrazličnejše štipendiijske po-godbe, se študent peha od izpita do tzpita in si prizadeva, da bi predpisano snov čimpreje pre-delal. Ker pod takimi pogojt študij ni mogeil biti temeljit in s:stematiLen, ampak hiter 1n kolikor le mogoče površen, se vse znanje po izpito kmalu po-razgubi. Zaradi tega dobi štu-dent obiuteik, da študira prav- zaprav le za lzpiite. Njegov od-nos do izpdtov postane maloma-ren, omalovažujoč, saj v njih upravičeno ne vidi kaj posebno koristnega. N.i čudno torej, če se veliiko študentov pripravlja na izp.it s parolo »Samo da bo za 6 pik!« Zanimivo bi bilo tudii dobitl podatke, koliko časa se pravza«. prav študentje prdpravljajo na izpite. Menda niso redki izpiiti, za katere študen/tje študirajo le po nekaj dni. Seveda se v tako kratkem času snovi ne da za-jeti problemsko in jo obvlada-ti. Mislim, da je tak na6in štu-dija kljub vsem naštetim ovi-ram in težavam za študenta skrajno neresen in neakademsk; ter družbeno neodgovoren. S talcim načinom nikakor ne mr> remo dos«či pozittivnih sprt memb bistvenih problemov. O tem lahko razpravljamo še en krat o izpitnih kriterijih. Očit-ke na račun prevelike strogosti ali pa popustljivosti n&katerib profesorjev lahko pustirno ob strani, čeprav sta obe skrajno sti študentom in kvaliteti štu-dija na un.iv.erzd škodljivl. Ne vem pa, kako lahko opraviiijo to, da se izpitnd kriterdji od izpiita do izpdta menjajo. Znano je, da prl nekaterih profesorjih šludent, ki je pni prvem izpiitu padel, drugič z istim ali pa še manjšim znanjem izpd.it naredi. Tu se pojavi vprašanje, ali so nekateri eksaminatorji pedago-ško dovolj usposobljeni (o stro-kovni sposobnosti načelno sploh ne bi smelo biitd razpravljanja), da morejo preceniti, ali študent snov res obvlada in je v nje) problemsko razgledan, ali pa se je le slepo nagulil nekaj po-drobnosti. Pisanje izpitnih ocen je odgovoren, družbeno odgo-voren posel, toda tega se pro-fesorji prečestokrat premalo zavedajo. Kakšen pomen na) Imojo izpiti? Sedanji lzpitnl sistem ne vpli-va le na uspeh, ampak nujno tudi na dolžino študija. Dolž.na študija je za marsikatero fakul-teto resen problem, na PMFF pa že kar družben prablem. Saj menda ni vseeno, če traja štu-dij 4 leta oz. 4 leta plu9 1 leto absolventskega staža, ali pa 6 do 7 let. ReŠevanje tega problema je toliko težje, ker vpliva na dolžino študija tudi veg sistem seminarskih nalog in referatov. Morda bi se dalo kaj izb-oljšati s smatrnejšo raz,poreditvijo izpi-tov tako glede na semestre ka-kor tudi glede na snov; ki se predava. Toda dokler bodo v veljavi dosedanji izpitni programi in dosedanji sistem, tako dolgo se ves naš univerzitetni štud^i n& bo izboljžai. Najprej bo treba reviddrati izpitne programe v skladu z današnjim časom in današnjimi potrebami. Našemu družbenemu razvoju primerno j-e treba tudi določiti vlogo in namen, ki ju naj izpiti imajo v šolanju novega strokovnega kadra. Treba s© je odločiti vsaj (Nadaljevanje na 2. strani) »Oh, saj res, j Indijski študentje nas pozdravljajo Reportaža iz Indije „ na 3. strani! 10 LET EKONOMSKE FAKULTETE V LJUBUANI EKONOMIST in njegova pot v družbi Lelos mlneva 10 let, odkar )e hila v Lfubljanl ustanovljena ekonomska. fakulteta. V počastitev tega jubileja je Zveza. studentov ekonomske faku-ltete o>rganizirala od 14. do 20. maja ehonomski te-den. V tem casu so študentje — ekonomisti tekrnovali s studenti drugih jaktdiet v sabu in fhkulturu predvsem pa so se z zanima-rnjem seznan)aU z naiinom stuJija studentpkega živtyemja in pogojih "studentov — ekonomistov drugih drzav ttr s težavarru, s katerimi se bori ekonomska faknlteta vse od prvih dni obstoja. O nastanku in razvoju ekonomske fakitltete jepredavai dekan, prof. dr. He/i Modic, o ekon&mistib — studentib, njib način Študija in življenja v tutjini pa asistent tov. France Černe. VEČ DOBRIH GOSPODARSTVENIKOV Kadar govorimo o ustanovitvi katere koli falkultete, je potidarii po-darskih orgaaikaciij glede na skup-ne težnje socialističncga gospodar-&tva. Slovenci smo imeli za vrgajo rakih Ijudi vse do danes slaibe pogoje. Do uitanovircve ekonom-ske fakukete v Ljubljani so bili le redki Slovenci, ki so lahko odsli na študi»je v Zagreb, Beograd, Trst ali dalje v Nemo;j)io. Gla^vmi idejni im o-rgamizacijaki vodja borbe pri osnovanju Ijub-Ijanske ekonomske fakukete pa je bil Boris Kidrič. Ob strani so mu bili hidi naš vidni gospodarski in po-litični delavci, profesoirji in ti-sti š*-udentije, ki so svaje znanje nadomestili z osebnimi kvaJiteta«* mi, z bogatLmi iizkušnjaini in s tea| mnogo pripomogili piri premagova* nju začetnili težav. PRAKSA BO IZOBLIKOVALfl STA2 EKONOMISTOV Danes obstaija eikonomika fak\il* teta kot samostojni oddeilek p.ra\^t no-ekonomske fakuihete. Do da* nes je zapustiilo eikonomski adde^ lek okoli 300 .oiHamiramih ekono« mistov. Pot jun je CKiprta na vs« strani. Kje so se za,po«.lii!li, je tež« ko pdvedaci, kajti dober ekcw>;H mist je prav povsod zaželem. Dmžba zahteva danes dd cko-» nomista mnogo, kajtj ekonomiika je dalleč od pojnia neke tehnične znanos-i. Vsakdaniji novi dogcdki zahtevajo novih razlag, zaito it podroČje te znanosti tudi tako ob* sežno. Žai! pa nal ekonomist le ni na^ šel svojega pravega, ddoženega mesta v družbi, še vedno so ne* jasni pogledi. kateri in kakšen po* ložaj mu pri^ada. To je tudi eden najboilj perečih prob^emov, ki pa ga bo edšiino mogoče in naijlaže r&* aia vrsk&r.—-- Veckrat se h pojavljajo razna neuteradljena in škodllijiva men,ja O š*aidentih — ekonomistiJi in celd diplomantih. Popolno upraviženo lahko rečem, da ta izvntrajo le iz n«poučenosti o 'prabileimih današ«! njega eLbje kot ža«wnet v temni noči in takrait je prarvzaprav najlaže ugotoviti. da ie njegova polt premogove ba-rve. Ljudje ga srežuieijo na beograjskih ulicah in ;pri srečaniju najbrž mnogi pomislijo, kaj dela med nami. Famt s kodrasrimi ifrnimi lasmi pa v notranjem žepu svoijega oibiačilla nosj indeks beograjske medicinske fakultete. študira torej pri nas medicino. Skupina primorskih študentov-literatov in glasbenikov, ki so sodelovali na II. festivalu pri- morskih študentov Majski festival primorsksh šfudentov Ples in pesem na Krasu . Ce skušamo danes ugotoviti razliko med predvojnim študen-tom in današnjo študentsiko mla-dino v prizadevanjih za kultur-no prosvetni dvig in izobrazbo našega kmečkega in podeželske-ga človeka, moramo povedati da 6o v naši do'b,i prevzeli to skrb pokrajinsiki študentski klubi, medtem ko je nekoč padlo bre-me na posatmeznike, k: so ne-kateri z veHko vztrajnositjo in voljo premagovali takratne te-žave in ovire. Nekako najdaljs so v teh pri.zadevan.jih prišli je prigpevke objavili v koprski literarni reviji »Bori«, nekaj imen pa smo zasledili tudi v »Mladih potih«. Svoje pesmi so brali Humbert Pribac, Boris Juh in Lcjze Kante, doč.m je Tanja Drmec prebrala čvoj pro-zni sestavek. Glasbeni del pro-grama pa so izvajali pevki Je-rica Ferluga in Marija Bitenc ter pianist Marjan Fajdiga, k; S1© je predstav^l kot tenkočuten gpremljevalec, odiičen sol'ist in obetajoč ter nadarjen skladatelj. Naslednji večer je bil v ko- benešlch, ruskih in moravskih narodnih pesmi. Zboru je dirigi- Nekateri ga na ulici oipazujejo in motriljo z vellikimi očmi. Tcda tega se je privadil. Ve, da je to nekalko taiko, kot če črna vrana z;a-ide med jato be!ih golobov. Kdo bi se temu čudiil, povsod so lijudje enako .raidovedni. Drugače moram reči, da je čllovek ilapo vzgojen, dobro govari angleščino in počasi zibiira besede, kadar odgovarja v srbšaini in vtis imate, da posduša-te glas pisalnega strotja, za kate-rim sedi satnouk, ki se je začel uč-iri scrajapisja. Raizen dveh na|t>ak, ki mi pd njem niiso ugaiale, mu ne mareni ničesa.r očitati Ugajali so mi njegovi beli zobje in priijazno nam je o-dgovarjaj na razna vpra-Žanjja, ki smo jih s pravo radove-dn.os:o postavljadi o Afriki. Pove-dail je maoikaj zanimivega pa tu-di takrait, ko mu je koilega oblju-bi\, da ga bo pri nas oženil, ni mcilčail. Rekeil je, da fo ni slaba ral slušatelj akademije za glas- ideja in Se z njegov[m predilogom v glavnem strinia. Toda koil^kof mu je znamo, se morata pri takšni rejni zadevj strinjafi obe strani, učeno bi se temu reklo, da moira obstAJa dvostransko so>glaaje. Ta žrnopolt šcudent iz Zlatc obaile ima kot rečeno dve nežni napaki. Ne pirenese snega s koša- bo Anton Nanut. Isti večer je za otvoritev tu-ristične sezone nastopila v Por-torožu akademska ple«na sku-pina »Franc© Marolt«, ki je ;z-vajala pan-onske in gorenjske nar-odne plese. Ta program je skupina ponovila t(Udi drugi dan v krašiki vasici Senožeče. , , , , , vo, ker pravi, da ga takrat doko~ i ^oredu Tortne ^riredUve1 *'1 ^? * ™ m*™ ^™^' ^" bso v lcji ¦piijsaucvdiijui pnsn lNcLsieunji veter je un v »u- *, . .. . * tl kO Jo pine dotvi na Oceh lesni- primorski študentje, ki s svojim prskem gledališču koncert pev- &lu Ta pijava -e - - ¦ - - ¦ v * - - . - nl: s koprstami gmnnazud v za njegove afr&L p(>]me prehlida> kulturnim festivalom vsako le-to znova beležijo pri občiastvu hvalevredno priznanje. Letos je bil ta študentski festival zaradi pomanjkanja denarnih sredstev izveden v n&kolik0 okrnjenem obsegu, 0'mejiti so se morali na mesta in kraje, ki so jim z do-brimi pogoji zagotovili kritje vseh potrebnih izdatkcv. Tako se je zgodilo, da sobile osred-nje festivalske prireditve pri-rejene v Kopru in zato pode-želje od letošnjega festivala, razen nekaterih izjem, ni imelo tist© koriati kot prejšnje leto. Vsekakor pa moramo na tem mestu pohvaliti trud primorskib. študentov • za pripravo tega fe-stivala. In ko po končanih pri-reditvah ocenjujemo pomen in vrednost tega festivala, jim pravzaprav nimamo kaj očitati. Vsako pretirano kritično ocenje-vanje ni vzpodbuda za nadalj-nje delo. Tega bi se morali ne-kateri ljudje, ki so po nepo-trebnem polivali črnilo zavedati, da je lažje metati pol&na pod noge, kot pa s trezniml napotki pomagati in raizumeti trud in delo. Letošnji primorski festival pravzaprav ni bil samo fesfcival primorsfkih študeritov, kajti v prireditvah je sodelavala tudi osrednja študentska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. To je vsekakor kdri-stilo pestrosti in kvaliteti festi-valskih prireditev. Ob otvoritvi festivala 3e bil v petek 11. maja prirejen v glasbeni šoli v Kapru literarno-glasbeoi večer. V literarnem delu &o sodelovali s svojimi književnimi prispevkj mlajši, v slovenskj književnosti še bolj malo znani pesniki in pisatelji. Največ je bilo takih, ki so svo- skega zbora primorskih študen-tov »Vinko Vodopivec«. ^a kon-certni nastop je pokazal, da *o odbojki in namiznem tejnisu, ~Voi^ ^'n^ nž^dni"žnl-pozneje pa Se z drug-m moStvom ^j. In da ne bi žailill nacionaJnih .•THi-TrSrsvrEs;;^ ^it^^-j^^ ^i&c^&ms; tošnjem letu težjega in tehnično bolj zahtevnega programa. Pro-gram je bil sestavljen na prvi pogled nekam neenotno, ker smo v sporedu srečavali razen starih skladateljev tudi pesmi, ki jih je zbor prvič izvajal. V resnici pa je bil takšen sestav izvajanih pesmi nek prerez sko-z[ glasbeno ustvarjanje pri nas doma z dopolnitvami furianskih, js dopoldan gostoval v bolniš-nici , , , . , . zen iz.redne eostol 'Uibmosti, vsrka-za kostno tuberkuloza v • •• %• i i ,-. ¦. Tr , , ,, . . , . v, . va in pne shvoivko po kaipJjKah. Valdoltn, popoldan v kraski va- - K K ' sici Marezigali, zvečer pajeimel koncertni nastop v Piranu. Na beograjsko uniArerzo je z dvema .Lv. Naijveč tujcev študira siavi-smko. V glavnem imajo tuji štu-demoje štipendii«, ki znaža,jo 15.000 din mesečno. Redai šudentje ima-i'o razen tega le btrezr^ila^ne knii-ge. 14 Burmancev, 5 Kiraijcev in 3 Tosoanci bcdo ostaili pri na« 5 ilet. ostali pa prihajaijo na soe-ciailizaciijo kot diplomiraini štu-denti za dobo enega leta. Med te-mii ie -naljve? Avstrijcev, Dancev, Indiiiicev, Andežev, GAov, Itaili-Janov, Meksikancev in Nemcev, V3- en.a Š^dinja in ena Norvežan-ka. študenti iz zaliodnih držav 'm Kitajci ž'udiraio prodvsem jugo-siloivansko kniiizevnosit, medtem ko so ost3/li vpisaini na vseh fakuite-tca'!i. Trii]'e Indiijci so študirali ali pa še študiraijo slikairstvio. med te-nti je eden celo v Lfujbiliani. 9 Znanstveno de!o tujih šfudentov Komisija za kultume zvcze z jnozem»cvoni nani je dala poda^-ke tudi o tem, koilako tujih štu-•denrtov je do sedaci so pred nadavnim doktoriraH. V. Kurjan, bio*log za s!adko vodo v raz/'sko-valnem inštitutu za ribe iz mesta Oahka, je skoraj vse lansko leto študiral v Oceanogirafskem inšfi-tutu v SpLitu in ko^nec decembra lanskega leta z uspehom za;go-va.rjal znanstveno delo na pfiro-dosllovno - matematični fakulteti v Beogradu ter dobil naslov doktora znanosd bioiloških ved. Arhiteut Šni Vitalbai Mistri, asistent new-delhiijske univerze pa je od^el na zagrebško tehniško fakdteto in doktoriiral pred ¦dobrimi uremi me-seci. Njun rojak Šri Missa pa jc je v istem T>«i rof esorja prirodo^sllo^Tio' - mate* matične fakultete podajlijšali stupen-dijo. Izbral ai je znanstveno ddo z naslovom: Geol<^ki sestar in tektonska povezanost BabvSka. Gcyre s posebnim ozirom na hidro— geološke priiike. Pretek/lo leto je vse leto živeJ na BabiSki Gon ia proučsvai gcološki sestav gore ini tudi letos je vedno na fakuiltetL V juniju mis:li zagoivarjad svolje znanstveno ddlo. Posebno pozornost vzbujaijo v Naseliju Kifeniici. Ker je baje nala hrana pirevec mastna, za*o * sa~ mi kuha.jo večerjo. Pritožuiejo se tudi g!e>de paiprike in popra v vseh naših iediilth. N)jihoivi žalodci so v tem pogjledu zeilo rahE. Pra-vij'o pa, da }im ie všež fižoi. sa-mo včasiiih je preveš hud. Zafip je večerja po navadi pri^rajvlijenaSjz kira.fskih jedi. Od okto-bra lanske*-ga leta, odkar so v Beo^radu, so se že ddbro naučili srbsaoe in ne dela'jo več napak s skloni. Dticv-no porabiijo najaTianj dve uri za šport. V upravi praviijo, da so Kitaiici naijboilj disoipliniirani sta-novailoi v domu. Larc«n.ji junij bo rodi za tajce resna prerakušna. Trijje so ze pri-javilii doktorsike djsertaci)e. Razen Singaila bo brainail svoje daktorsfco delo tudi Foli Amizo n Togoa, francoski dijak, poanarvalec nekat svetovnih ]ex:kav in med drugimi todi srfcohsrvaščine na ekonomf(d fakulteti. Njemu se bo na isti fa-kvilteti foridiružil se Burmanec Aung Te:n, ki bo rawpra-vi!jal in 7agovarw.:l deilavsko sampuipravHa-nje. Splošno praviijo vsi tiflii štu-denti, da se v na?i d.rea»ri in t Ijudmi odKno razumejo. Zdovko Tomd%e] Podpore študentskim menzam Kakor smo obveščeni, so ljub-» ljanske študentske menze do-bile iz letošnjah proračunskih sredstev 11 milijonov din kot subvencijo. Ta denarna sredstva bodo sorazmerno razdelili vsem študentsk.im menzam in bodo' služila za zboljšanje hrane in. podpore tistim študentom, ki ne bodo mogli plačatt polne ce-ne za hrano. Obenem smo lzvedeli, da je Zdravstveni fond naše univerze dobil iz republišikih proračun-skih sredstev vsofto 8,400.000 din za zdravstveno zaščito Studen-tov v letošnjem letu. Ta sred-stva bodo v glavnem zadostova-la za sedanjo stopnjo zdravstve-ne zaščite študentov. Teden študentov veterine v Sarajevu V letošnjem maju so v Sara-jevu prvič organizirali tedea študentov veterine. Poleg ver.e-rinarjev iz sarajevske univerze so v okviru tega tedna sodelo-vali tudi študenti veterioe ii Beograda in Zagreba. Med tednom so študenti obiskali nekatere bližnje vasi. Vsak pedagoški sisteim vsebu-jje določen filozofski sTOisel in najbolj abstraktni filozofeki pro-biemi imajo odraz v posameznih pr.merih vzgoje. Zvezo med fi-lozofijo, politiko in vprašainji vzgoje najlaže odkrijemo pri antičnih mislecih. To okoliš^ino 6i razlagamo predvsem s teda-njo majhno dferenciacijo zna-nosti, pa tudi z močno podre-ditvijo vzgoje interesom vlada-jočih razredov, interesom dr-žave. Vsaka nova družbena uredit&v ee rodi v borbi s staro. V an-t;6ni Grčlji je v času VII. dn VI. etoletja nastajaia nova diružbena ureditev — suž&njstivo. Borba Ea usitvaritev nove države, na-etanek novih družbenih odnoso-v, nove družbene ureditve je nz.Ha. 6voj odraz v raizvoju ideologije. Če je ideologija ureditve našla evoj odraz predvsem v raitolo-giji, potem se je borba za novo ureditev poleg mitologije opira-la na stihijno mater aiističen ©vetovni nazor. Ustvarjene so bile različne teorije o nastanku eveta, čeprav še naivne in znan-stveno neutemeljene. Pojravili so se začetki vrste z,nartos'd. ,Na novo 50 bili sformul.rant ciiji vzgoje. V V. in IV. veicu vrsta antičnih filozofov in m;slec&y 6estavlja dosti harmoTiične si^ 6iteme vzgoje glede- na svoj splošni sivetmrnl nazor. V tem oziru sta za nas naj'bolj zan::-miva ideologa sužer.J.s-ke druž-bene ureditve Platon in Aristo-tel. R azv o] o s el>no st{ do loč a j o predvsem interesi ln potrebe države — odtod nejp.!;;tn?o nasprctne, druga drugo Uk!;učujoče lcjstno-sti (stvar jo velika ali rr.ajhna, lcpa ali Lrda v rczličrih odao-&ih), medtem ko co cp!csri od-nosi, l:i cd>j:war;ajo mnogim po-s?.mc7.nim stvarcn, troz t^ na-erptcti). B:3lvo s^ori, nct^.vi^no od znčaanc sroromcr.ibe, .1» ve^V.o cno in isto. Zato vsebina K-k<*ga pojmovanja odg->vjrja res-ničncr.u znraju. čo ?a je tw!co, pctern rr.orajo pojr.nom od'0*ovsr-jati posebni obj&liti — ncmrei no stalno izpremiTjjajočo se stvar.l, temvcč njih bLstvc, l:i ae niia osnova duše je čus!vo. Z .n^r\io\o pomoč.'o spo^.nsvarno sarno r^n<.^ijo«t. dmtvo odvrata člo", ftkn od nn+r&r.je koncentra-cije [n i'e &rav lahko sprevrže v oitr-a*t, '&\ u\ p^oirid; vsa ostaia čustvf\. '.X.ot 1 d^;.ž* r-uMva ?^o_ d>.*!^ic rj2ervi celotnos*'. čv^iv-im; dal d-Ui? bf^vo^ifi^ telo, brez eoicr«v.*ti» centrbK ;• vedno priprarljeiio, i* so ?3«leti na kose. Drugi višji del duši je volja. Volja — to je zvesti stražar du-še, kroti čustva in jm prepre-čuje, da bi s& sprevrgla v strast. Volja ohranja celotnost člove-ške osebnosti. Vendar je vloga volje samo izvršilna, ker voljo opravlja raz>um, to je razumni del duše. Platon primerja člove-kovo dušo z vozoim, ki ga vleče-ta dva konja. Razum igra vlogo voznika, volja srednjega, po-slušnega konja in čustvo pri-prežnega, ki hoče venomer stran, zato mora vozaik (razum) uporaibljati bič. Ce ima človežka duša tri dele, potem ima država tri skupine prebivalcev: osebe, ki se nepo-sredno ukvarjajo z delom (polje-delci, obrtniki itd.), osebe, ki va-rujejo državo (vojaki) in vodi-telji — filozofi. Prva skctpina je najnižja, ker je osnovni motiv njlh gospodarjeinja egOLstični interes pridobivanja. Ta del pre-bivalcev ne more voditi drža-ve, ker je njihova vloga pcdob-na vlogi čustvenega dela duie. Platon tukaj izstopa kot reak-cionaren branilec arislokracijft, Državo opra/ljajo Vahko r-arno vojska in f.loioti. Ker pa jo del du$o, ki prtd^tavlja voljo. vnd-raz;wr>n«iga g^'s duSe. Podobno čiov»ku, ki se najboije r^viia f>ri pogojih poipolne haiTnonije vs«h deiov duše, se more tudi država razvljati 1n procvitatl samo, če bo-med naštetimi sku-pinami prebivalcev vladalo so-glasje. »— zato, da bi vsi dr-žavljani živeli v slogi, jim je potrebno sugerirati, da so vsi bratje, toda ne vsi enako spo-sobni za ene in Lste dolžno-sti, zato ker so sposobnosti ljudi zelo razli&ne. Nekateri &o rojeni za vladanje, drugi, da jim pri tem pomagajo in ostali za poljedelstvo in obrt.« (Drža-va ali politika.) Ker polaga velik pomen na vzgojo, se Platon trudi dokazati in utemeljiti gospostvo aristo-kracije z nekakšnimi nasled-stvenimi lastnostmi. Vsi Ljudje so bratje, toda po nasledstvu sprejemajo različne lastnasti in to določa družbeni položaj člo-veka. Vzgoja ne izravnava razlik dednosti, temvefc jih še poglobi. Presojajoč čiove-iko di-nost, zato je glavr.i naloga v tem, da Ču^tv^ premagamo. Zmernost je tista vrlma, ka^ero je treba goM+i. Vrlfa->a ».merno-sti je prva vrlina. Bogastvo in revščina sta pnf>ko ^kodljvi *a vzgcrjo zmernosui. ker prvo po-vjroča razlzošje in ltnobc, dru-go pu kip-č-^plastvo 5n spletkar-stvo. Čustva se ne srnejo pod-rejati, t^nivei; preobražati v viš-ja — točnaje, mora^o ms podre-diU vl5.i«niu rif'.čs:u in končr.o &po7nsti naj^išjo vrl'.no modro-st1. Popohiost vriins — harmo-nijo vseh njenih eicmeratov, imenuj© Platon resaico aii pra- vičnost. Pri posameznem ftlove-ku pomeni to soglai&je vseh treh delov duše, od katerih vsak iz-polnjujo svoj namen pod nad-zorstvom razuma. Pri državi to pomeni, da je vladajoča aristo-kraciga v osebah filozofov in vojakov taiko organizirala druž-beno življ&nje, da nižji sloji brez ugovarjanja izpolnjujejo njihovo voljo in v državi vlada popolna harmonija. Da bi dose-gli tako ©tanje, ki v r&snici ne obstatfa, predlaga Platon pravil-no organiziran sislem državne-vzgoje. Pri tem pa pride idea-listično bistvo tega sistema naj-bolj do izraza. Vzgoja se spre-men: v vsemogočno sredstvo za sprememibo človešks družbe, v sredisbvo za ustvaritev idealne države, idealnih družbenih od-nosov. Ti jdealistični nazori o vzgoji so se obdržali vrsto sto-l&tij. Torej daje ideaino ustvar-jen in organiziran siste-m držav-n& vzgoje po Platcnovem mne-nju možnoci podreditve nižjlh osnov blsigodejnemu višjtcnu principu. Ideja tsplo&nega blago-stanja mora Liti druga priroda vsakega ftlovoka vladajočega ra7.r?&li kurs Ltianoati, imajo no?.noG^.t ^a višjo izofcraabo, kl traja do 35. Ie4a. Od 35. do 50. dr?a-"oa služb?.. S 50. letom sl p-i4obijo držaivljan,1! svcbodo de-ja»J, .az<:n državn'kov, Ici po-5.tiMie.4o t^sti, ki so dof-egli naj-vp<- aq>«hov pri ve?viniju dia-]«*ktike. Tttližea j« na splošno sisltan drSavne vzgojc, Jcl ga j« eestavil Platon. m : NAŠ KOLEGA. MILAN STANTE, NAM PIŠE 0 SVOJSH VTISSH IZ INDIJE Mladi ljudje današnjega dne so voditeiji jutrišnjega Iradlja ima dko&l 357 miliijonov prebivaflcev. Mladiine je pnibiižno 70 milijonov, a le okotii 17 milijoinov obtskuje ra-rne šole, koledže in uai-verze. Na kotledžih j« 271.957, a na univerzah skupaj 43.000 šcuderatov. lndija ima danes 31 uni-verz in 500 koledžov, skupno s t. im. »iintermedkite«, ki odgovarjaijo našim sred>n,jim šolam in sčcer 7. in 8. raaredu. Presenetljiv je neverjetno visok odstorek študenoov humarai-sbčnih ved. Indijski sistem univerzitetine vz-gojc je le vedno sliČen an-gleškemu. Razdelien j« na koledtže in univerze z zelo maj-hniiin številom študentov. V večini koledžov je mogočfe študirati samo do B. A. (Bat- heler of Art) in samo nekaterih do M. A. adaosno M. Sc. (Ma-ster of Arts ali Maater ofScience). Najvi&je znamstvene na~ slove je mogoče dobiiti samo na umrverzah. V torn sestaivku bomo oipisali nekatere značilnosti posanieznih univeirz. Največja unjverza v Indiji je v Kailkuti in ima 56.000 študen-fx>"v. Če sedaj od-štejemo oid tega studente srednjega kolediža (naše-ga 7. "in 8. razreda gimnazije), do-bimo seveda dos'ti manjše število, vsega 17.000 študentov, kar je za tneseo s 3,5 milijoni prebiivalcev «er za kulturno srediišče Bengailije in sploh eno največjih kulturnih •rediič Indjje pravzaprav zelo mailo. Na oataJih univerzah je štu-ligairhu, H:in-du univerza v Benairesu, univerza t KaJkuti in Vishwa Bha,rati v Sanipinriketanu. iSociaHind sestav Studentor je ze-lo razJičen. Na mnogih uaivenzaii za univerzo v AMahabadu* Tukaj «o bile štev.ilne demonsitraoije štiu-dentov, zaradi vmeša.vanja vlade v notranje stvacri univerze. Na ne-ki drugi univerzi je iprišlo celodo veejih spopado'v med štu.denci iin policijo. Najivišji indijski poHtični vodrterju so ostro obsodili nedisci-plinirano vedenje študemtov. Ni siiučajjio, da so se te stvairi doga-jaile na univerzah, kjer je socialni položaj študentov najslabsi. Zani-raivo je, da pri tafcih demomstra« ciijah sodelujejo vsi študanrje, tue vedno zelo silabe, čeiprav se stvar bistveno pcipirav-Ija. Ogromno je nezaiposlene in-te-liigence. Na splošno pravijo, rki ne- gaitivno. Dejstvo je, da jein-diiski uaiverzitetoi sistem dedižčina a,n- gld>ke?a, ta pa jc bil preračunan aa to, nem vrtu v Caleati INDIJA SI JE PRIBORILA POLITlCNO SVOBODO, TODA NJENA SOCIAL-NO-EKONOMSKA REVOLUCIJA SE TRAJA. KAKOR SI V POGLEDU ZUNANJE POLITIKE INDIJA PRIZADEVA KODITI SREDNJO POT, MED OBEMA BLOKO-MA, VODITI KONSTRUKTIVNO DINAMIČNO POLITIKO, TAKO HOCE SLlCNO IZVESTI TUDI SOCIALNO REVOLUCIJO. OGIBATI SE EKSTREMNEGA KaPI-TALIZMA, KAKOR TUDI SKRAJNO CENTRALIZIRANE DEMOKRACIJE. ODLO-CILA SE JE ZA DECENTRALIZIRANO DEMOKRACIJO. KL.TUB JASNO ZACRTANI POTI, KI STOJI PRED INDIJSKO MLADINO, ZGRADITI NOVO INDIJO, IZENAČITI RAZHKE, PRIVESTI ClM VEC LJUDI K BLAGOSTANJU, JE VENDAR VSE TO PROCES, KI SE NE BO ZAKLJUClL V SEDANJOSTI, TEMVEC BO SEGAL V PRIHODNOST. OGLEJMO 81, KAJ MISLIJO O VLOGI UNIVERZITETNE MLADINE IN UNIVERZE NAJVECJI KULTURNI IN POLITICNI TVORCI NOVE INDIJE. DROBNE SLIKE IZ INDIJE Slone uporabljajo v Ituddraijo »di Ituderrtje iz nižjih Bloijev. Nekateri od teh prejcmajo IrJpenidiije, ki so mnogokrat pre-n/izk«, posebno, če jih primeriamo s straškj za vpisnino. Zelo nopri-jetno za žcudeate je deistvo. <3a ima zaraidi ra-zlične stoipmje uni-Vtfrz Scudent preceij^nje teža-ve pri prepisu z cne univerze na drugo. To pa iz preiprostega raziloga, ker nekaitare univerze štu.dija na kaki •drugi uniiverzi sploh ne pmznaio. Taiko na primer prizna univerza V Maidirasu samo študije, ki si jih opraviili na bombajski univarzi ali na univerzi v Pooni, medtem ko diralome dirugih univerz aili sploh ne priznajo ali pa jih priznajo za niajo stoipn;o. Podobno je na dru-gih univeirzah. To seveda ne mod Žtudente, da nc bi o svoji univer-zi trdiili, da je naiiboliža v Indiiji. To trdijo ne samo v Madrasu, kjer ibi to morda bilo se naiibolj oi>jeiklLvno, temveČ .prav tako v Benaresu, Delhiju, Kalkuti, San-tirnkerainu in Poonu, ^epraiv je standard teh univera zelo razli-čeo. Posledica. razli^nega socialnega lestava študentov pa tudii sama kra/jevna ' determiniranost, sta. vzrok, da s,-, šcudentie v Kalkuti, Benairesu, Allahaibadu, Bombaiju ali Samtiniketanu precaj različni. Ta razilika se morda naiiboilj kaže v politični dejavnosti študentov, k. je mo-rda najbolj apazna v Al-lahabadu in Benaresu. — študent-j« m teh univerzah so povsem različni od študentov na kakem koledžu v Bombaiu. Študembje na koledžu v Bombaiju so navadno zelo dobro gmoirno situiirami, zelo usimerjeni na. Žahod. To ndti ni Čudno, saj je ta zahodna us.merje-nost več alll manj znacilna za ves Bombaij. Ti Itudencje se zamimajo predvsem za kudij. ne zanimaijo jih preveč notranji indijskii pro-blemi, temveč se balj pečaijo s vpraian^ji, kot so Združeni narodi in mednaxodni problemi. Kadar govoire o indijskih notran.iiih iD.ro-blemnh, so zelo abstraktani, gile'da-jo na pirobleme iz nekih zelo splo-Ino teoretskih vidikov ter očmi 7.ahovmii. Isco vdlija Indiji tudi za delo mladiiini in univerzah f>ranr zaradi teh velikih razlik, ki so med raz-licnimi uniiverzami v razili&iih kraijih Indije. Ali so žtud©n*ska tnladiina in indijske univerze že na tisti stopnji, ki jo zahteva s«-danji raizvoj Indije? Aii je indijska kudenlska mladina dn indijske univerze tisto, kar od nje priča- ... ZGODAJ zjutraj smo za- pustilj Kalfcuto. Kaša naslednja postojanka je Bhubaneswar — mesto, kj je razdeljeno na dva dela: starega in novega. »Stari Bhubaneswar« j© zelo znan kot mesto templjev. V mestu je ne-kaj več kot 500 templjev vseh mogočih oblik. »Novi Bhuba-neswar« je po svoje še bolj fan-tastičen. To novo mesto je na-stalo samo zaradi tega, ker se bo vanj preselila vlada države Orisse, fci je vse doslej imela svoje središče v mestu Cuttack. To mesto gradj po nalogu :n-dijske vlade nek nemški arhi-tekt. Mesto je že skoraj končano, toda razen nekaj družin v njem nihče ne prebiva. Tudi vlada se še ni preselila ... XXX ...ORISSA je imela v indij-ski antčni zgodovini veliko vlo-go. Njeno sedanje ime zakriva stara Kalinga. Bila je sedež Em-perov že leta 300 pred našim štetjem. a ljudi tod okoli se go-vori, da so za Andhrasi in Me-daghasi najboljši vojaki in Šs posebno dabri trenerjl slonov. Od pradavnega Casa naprej so številni kralji, med katerimi so mnogi največji osvajalci Indije, vztrajno razšlrjali m«je Orisse proti zahodu in vzhodu. Ti so ustanavljali Stevilna mesta, mnoge templje — neki od teh so največji v Indiji sploh... ... OKOLI dvajset milj vstran od mesta Puri — znamenitega turističnega centra leži slavni Konarak tempelj. Sončnl tem-pelj i,z Konairaka je najveličast-nejši po zamisli še celo danes, ko je v razvalinah in ko je le še s>pamin na preteklost. Ta veli-častna zgradba se v vsej svoji lepoti vzpenja iz pesfca in pri-siljuje prišleca, da nemo obstr-mi. Kakšne narnene so imeli graditelji, ko s-o gradili ta spo-menik neprekosljive lepote, ki veličastno stoji v tihoti morske obale? Kakšne so bile njihove sanje? Ali je strah pred pozabo izluščil ix njihove. domišljije te osamljene stebre, ki pričajo po-tomcem o daljnjih časih, o ne-kem dailjnem življenju, ki se je razvijalo nekoč dn bujno utripa-lo nekoč med peskom, soncem in morjem. Kaj Je navdahnilo graditelje, da so upodobil: na spomenike te pregrešne oblike teles, to plastično opolzkost, ki je tako bujno upodobljena na teh velikih zgradbah? Tempelj je edinstven zaradl velikega sončnega kolesa, po-stavljenega na velikem templju in vpreženega v šestero konj, ki Vlečejo sončno kolo skozi nebo. Nato je šestdeset ali več raz-ličnih reliefov spolne združitve, urezanih v kamen osnovnega re-liefa. Ogledati si ta tempelj je vredno vsakega napora... GANDHI je v govoru »Dolž-nosti študentov« — bil menja, da naj se študentje priprav-Ijajo za delo na različnih po-ijih družbenega življenja. Ven-dar misli, naj se študentje ne pečajo z vsakodnevno politi-ko. Študentje naj predvsem resno študirajo, naj bodo pio-nirji novega, vcndar poprej morajo sprejeti vase vse, kar je bilo dobrega v preteklosti. Študirati morajo socialna \n ekonomska vprašanja, ki so danes prav tako pomembna kot politična. Mladiua naj pri-de v stik z Vzhodom in Zaho-dom in naj ne gleda na svet skozi interese province, mesta, razreda, ali kaste temveč iz širših perspektiv, iz perspektiv kontinenta in milijonov ljudi. Kaj misli o tem Nehru? V govoru mladinl je izrazil na-slednje misli... Mladi ljudje današnjega dneva so voditelji jutrlšnjega. Mladina Indije se mora pripravijati na odgovor- di, toda temu je treba dodati še inteligenco. Boli tne včasih, če študentske orgauizacije za-pravijo večino svojega časa za dolge, prazne debate ter se ukvarjajo z malenkostnimi spori. Ozkost gledanja je naj-večja nevarnost ne samo za deželo, temveč za svet sploh. Treba je, da si mladina ustva-ri široke poglede na svet. — Glede na delo študentov izven univerze pravi Nehru..., da morajo spoznati ekonomska vprašanja Indije ne samo iz knjig temveč tudi iz življenja. — Na vprašanje, ali se naj študentje udejstvujejo v poli-tiki prav tako... Seveda naj se udejstvujejo. Toda kaj je pravzaprav politika? Ali je politika samo to, da hodiš gor in dol po ulicah v procesijah? Mi imamo vedno navado gle-dati politiko takšno, kakršna je bila med angleško vladavi-no ali ko so naslali v indijski zgodovini kritičui trenutki, ko skrbel za osvobojenega »slo-na«. To ni lahka zadeva ia mladma si tnora biti na Jas-uera, kaj naj dela sedaj in kaj od nje pričakuje bodočnost. To so zelo lepe misli o po-ložaju, ki ga mora imeti štu-dentska tnladina v odnosu do družbe, do sedanjosti in prete-klosti, do učenja in vzgoje, do družbene in politične deiavno-sti Poglejmo si, kakšno vlogo itnajo pri vsera tem univerze kot vzgojni inštituti in kot znanstvene ustanove. 2e Ne-hru govori o potrebi po znan-stvenem temperamentu, po znanstvenem raziskovanju res-nice. Podobno misli dr. Rada-krisnan in poudarja, da mora biti pogled študenta uprt na-prej in ne nazaj in s tem du-hom morajo biti prepojene tudl univerze. Dokončno formula-cijo vsega tega pa predstavlja-jo misli Tagore, ki govori o prebujanju Azije ter pravi, da je poslanstvo univerze osre- no nalogo v prihoflnostl: vodl-ti Indijo po poti napredka. Bodočnost je odvisna od kva-litete mladih ljudi, ki jih bo naša stvarnost ustvarila. Za narod je odločilna kakovost ljudi, ne množina. Kvalitetni ljudje lahko napravijo deželo veliko, ne pa njena bogastva. Potujem po deželi ter iščem in študiram obraze mladih Ijudi, teh, ki bodo prišli za nami. Večkrat sem po takih vtisih ohrabljen, večkrat tudi ra?o-čaran. Cenim entuziazem Uu- Indijski študenti so Ijudje zapuščali poslopja univcrz ter se borili za deželo in ljudstvo. Toda, ko se prili-ke normalizirajo, bodočnost dežele ni več odvisna od mno-žičnosti, temveč od ljudi vrhunskih kakovosti. Napre-dek ni več odvisen od kvan-titete temveč kvalitete. Po ve-liki francoski revoluciji se je slišal glas »Kdo bo prevzel skrb za divje konje, ki so osvobodili Francijo?« Indija je šla skozi revolucijo in pojavi se vprašanje, kdo bo dalje dotočiti vso razumske moči neke dežele. Univerza bi naj bila kot jedro celice središče intelektualnega življenja ljudi. Poslanstvo univerze je, da izo-blikuje ter spravi v zavest in misel najpodzavestnejše in globlje tedence ljudstva. Uni-verza naj torej ne samo po-učuje, temveč naj predvsem ustvarja, žlvi ter učinkuje. Vzdušje na univerzah naj bo preprosto in iskreno. Univer-ze naj bodo perpetum mobile vedno novega ustvarjanja. Slovo od umirajočega mesta BENARES — mesto starih tradicij... BENARES — meslo jogijev, mahcsradž, pandi|6v, asramov ... BENARES — mesto brahmanlzma, hinduizma, kast... BENARES — mesčo Ijudi, ^redonih oirplo-sti, resignaciji, askeiizmu ... Brez dvoma je Benares eno najbolj tipičnih in-dijskih mest, če sploh ne najbolj tipično indijsko mesto. Benares ima vse sesta-vine tistega nacionalnega in-dijskega življenja, po katerih je Indija bila do nedavnega ^nana po svetu, tiste sestavi-ne, ki delajo Indijo tako nena-vadno, svojstveno in tako da-leč od predstav evropskega človeka. Lice Indije se spre-minja počasi, a gotovo. Cas od-naša mnoge dobre in slabe tra-dicije, ki so vladale nad Indij-ci skozi tisočletja. Počasen in skoraj neopazen je ta proces, toda nič manj neustavljiv. Po mestih že srečuješ ljudi, ki se posmehujejo mnogim starim navadam, med indijsko inteli-genco srečaš mnogo ljudi, ki so si ustvarili nov način živ-J.i^nja in ki jih do starih tra-dicij vežejo samo sentimen-talna čustva in spomini na de-de. Ce je ta proces točen za večino indijskih mest, od Bom-baja, Delhija, Madrasa, Kal-kute in manjših mest kot so Allahabad, pa se to ne more reči za Benares. Benares stoji še danes ohranjen in neokr-njen, zaverovan v svojo prete-klost in se trdno drži svojih izročil življenja do takih po-tankosti, da se ti zdi kot otok, mimo katerega je šel moderen čas, ne da bi zapustil najmanj-šo sled. Benares je ostal sta-rodaven in antičen, ostal je mesto jogijev, brahmanizma, ostal je mesto z najintenziv-nejšimi verskimi tradicijami hinduizma ... In zdi se, da nič ne more spremeniti te trdnja-ve tisočletnih izročil. Po čem je bila in je še In-dija znana po svetu? Ali ni Indija dežela maharadž, jogi-jev in pandijev, znana po svo-jem sistemu ka&t, po svoji tra-diciji antične kulture? Vse to imaš v Benaresu ... Indija je rodila Budho, in v Benaresu na Sarnatu je mesto, kjer je Bvdha učil svoj prvi evange-lij. Indija je bila dolgo pod okupacijo muslimanov in tudi v Benaresu, centru hinduizma je pustilo muslimanstvo bvojo sled. V Indijo se je začelo in-filtrirati krščanstvo in v Be-naresu so se utaborile mnoge misije, da v osrčja hinduizma spreobračajo ljudi »na pravo pot«. Mnogo tistega kar potniki cdnesejo iz Indije, najdejo v največji meri v Benaresu. To je mcrda tudi vzrok, da je Be-nares, kljub prvemu odbijajo-čemu vtisu, za različne ljubi-telje in poznavalce indijske kulture najzanimivejše me-sto, mnogim »bogosledcem« in razočarancem nad zapadno kulturo edino pribežališče ln najprijetnejši in najljubši kraj na svetu.. Indija je dežela mahardž in v Benaresu imaš mogočno re-zidenco maharadže iz Benare-sa, ki si je sezidal na na-sprotnem bregu Gangesa v davnih časih mogočno trdnja-vo, trikrat večjo kot Ljiiblian-ski grad, tukaj še živi poto-mec maharadž iz Benaresa, ki so si ustvarili svojo mesto v indijski zgodovini, ki so znani predvsem po svojem mentor- Tako imenovana »sveta kopel« v sveti reki Gangesu je st«r verski običaj stvu do hindu kulture, ter po svojem prispevku pri graditvi Hindu univerze v Benaresu. Tukaj imajo svoje gradove in razkošna vile mnogi maharad-že in ex-maharadže izvse In-dije. Skoraj vsak pa ima po eno vilo ob Gangesu, kamor se redno preseli za časa veli-kih hinduističnih prireditev v Benaresu. Kljub dejstvu, da je današnja vlada vzela maha-radžom vso nekdanjo oblast, pa mnogi od teh dobivajo še znatne rente kot odškodnino, , Ob Gangesu ima svoje koče na štirih koiih mnogo jogijev, ki stalno sprejemajo občudo-valce ter oboževatelje. Vsako nedeljo, posebno pa ob praz-nikih, so obkroženi s številni-mj pravovernimi hindujci, ka-terim berejo ali pi-evajajo od-stavke, napisane v sanskrtu, odstavke h Mahabharate ali Gite. Skratka, v Benaresu še utripa tisto življenje, ki ga človek iz Evrope le stežka do-ume in ki rnu kljub daljšemu življenju v Benaresu ostane še vedno v mnogih primerih nerazumljivo. Toda s stvarnostjo &e mu odprejo tudi pcslednje zavese v tem nenavadnem življenju. Zasluži si zaupanje teh ljudi in odprejo se mu vrata v in-dijske, v hinduistične domove, v njihove velike družine ali celo v asrame, ki so nekake vrste sarnostanov, ali pravza-prav večje skupnosti ljudi, ki skupaj žive pod autoriteto vodje, ki je jogi, guru ali po naše svetnik. Tukaj žive mo-ški in ženske ter njihove dru-žine. Navadno v večjih stav-bah ali skupinah hiš, ki jih obdaja večje dvorišče. Pod vodstvom tega vodje asrama, kl ga vsi stanovalci spoštuje-jo in častijo kot svetnika, se vršijo hinduistični verski ob-redi, po katerih navadno vsi prebivalci asrama in tudi slu-čajni gostje pokleknejo pred jogija in mu s svetim spošto-vanjem poljubljajo noge. Vsak od teh jogijev je obenem ne-kakšen religiozni učitelj in profet, saj ima vsak asram evojo inačico hinduizma, prav- mmm Ulica v centru Benaresa zaprav svojo religijo. Tukaj se lahko seznaniš z utripanjem življenja po templih, razgalja-jo se ti najintimnejše plati življenja, ki je za naše poj-movanje brezupno in primi-tivno, ki pa razširja svojstven magnetizem, kateremu mnogi podležejo in ki se razširja po-temvnjih kot bolezen. Osnov-no načelo tega življenja pa je resignacija nad svetom in asketizem, ki pa ima drugo barvo kot pri nas ter pomeni življenje bres dela in biti sre-čen v sprejemanju tistega kar ti določi in da usoda. To je morda neka apatija, ki izklju-čuje vsako ambicijo. Kajti vsaka želja ali ambicija je za-četek nesreče. Če si nekaj za-želiš in to dosežeš si želiš še več in nimaš nikoli dovolj — zato si izberejo krajšo pot do zadovoljnosti s tem, da si ni-česar na svetu več ne žele. To je filozofija, ki je v nasprotju z napredkom ter je pravi strup za razmah zdravega živ-ljenja. In zdi se, da je na-sprotna osnovnim zakonom življenja. Zato se ti zdi, da je mesio kot začarano v otrp-lost in negibnost. Zdi se ti kot da je brez časa, ljudje umira-jo in se rode, toda pri tem se popolnoma nič ne spremeni. Leni tok življenja teie kot motni tok reke Gangesa po svojih bregovih, ki so jih zgra^ dile nepremagljive sile prete-klosti. Zdi se ti, da je tukaj preteklost močnejša kot seda-njost, smrt močnejša nad iiv-ljenjem. Toda eno je gotovo. Benares je za mnoge preizkusni kamen in velika priložnost za spozna-vanje njih samih, svojih Ia9t-nih življenjskih poti. Mnoge Benares neprijetno odvrne in jim pusti za seboj spomin na nek neprijeten dogodek, mno-ge Benares očara in privlači s svojo negibnostjo, neaktiv-nostjo in spokojnostjo, toda premnoge največkrat korenito ozdravi vseh misterioznosti in nazadnjaških miselnosti. Kajti ravno zaradi tega kar vsebuje Benares v taki količini kot marda nobeno mesto na svetu, povzroči v vsakem mladem, narmalnem, po življenju, akci-j'i, boju in napredku hrepene-čem človeku, močno reakcijo» v kateri se vse njegovo bistvo upire temu načinu življenja iu mu enkrat za vselej zavestno obrne hrbet. Milan Stante TRIBUNA * Str. 3 POGOVOR Ta jnfcervju ni izzvenel uradmo, ni b3Io to6no zastavljenih vpra-ianj, ne TX?cno formuliiramih od-govorov. Niajiim iinterviki, toeneje bi ga 'lahko označiili kat pogo-vor dveh kcilegov, sa.j se poznaiva iz 6emiina;rja, je bil vse ;pirej kot ura-den stiillc. Nckaiko po domače se je vsa stvar iztekla in misJiim, da jc biil obema tak na&n 1'jubši. /CJ^ij 5ii fvavzaprav začel s pesnenjem? Kda\j in kje si ohjav-Itjdl svoje pesmi in kaksen }e bU t njibov adziv? — Pesniki sem pri<čel že v otro-Ikih iletih. Prvj poraiz pa sem do~ Žšvel že prvo 'leto po prihodu na uniiverzo s svojo dramo. Takrat sem si dejal, da bom odsleij pusriil literaturo pri miiru. Zamaladem borou obj&vil prvo pesem — No- NEDAVNO TEGA JE V SKOPJU IZŠLA DROBNA ZBIRKA PESMI 2 NASLOVOM — PROSOJNOST IN ŠELESTENJE. — AVTOR ZBIRKE — ALEKSANDER POPOVSKI — SE JE RODIL 28. APRILA 1932 V M> VEM KOSOVU. G1MN\AZIJO IN TRI LETNIKE ]U-GOSLOVANSKE KNJ12EVNOST1 JE DOVRŠIL V SKOPJU. LETA 1954. JE PRIŠEL V LJUBLJANO, DA BI SE LAHKO POSVETIL ŠTUDIJU SVETOVNE KNJIZEVNOSTI IN KOT SAM PRAVI, GA JE PRI-VLAČEVALA V LJUBLJANO TUDI ŽELJA SEZNANl-TI SE S SLOVENSKO UMETNOSTJC ' PRI- , VANI- vembrsika pesem. — Zatem sem — Mlada generaošja je nam- cvbjavljal tudi v ostalem časopis- reč zavirgla staire klasične forme ju. Krkika je mojo poezijo spre- poezije, pirinesla jle v lkeraeuro jela dckzi] deljeno. Ponekod sem sprostitev, se otresla 6entinienta, bil povoJ^no spreje*., drugod pa razbilla torge forme in začeda vna- so me sipet odbijafli. Podcbno se šati v poezi-jo novo živJjenje, se je godiJo tudii ostailim makodon- pravii takšno, kot smo ga sami sktm pesnikom maje generacije. dožrvlijali, po katerem smo sami V čem je ftravz&prav najvežji hrq>enali Zairadj tega nam jc sta- cokek ftareijše generacije, ki, kot ra generacija ¦oČvuAz dekadent- sklepam iz tvofib besed, zavraca nost, golo posnemanje in klanja- p&ezifo mltnjset Srečko Kosovel ^ ^n če §em samo vetvu bvat ln če sem samo vetru brat, kaj zato! In če me nitna nikdp rad, kaj zato! In še sredi mrzle noči moje malo srce drhti, samo, kaj zatol Saj so mi ceste sesire najvernejše, ceste, ki bele bleščijo skozi to temno noč; saj so mi želje zvezde, ki bde nad menoj. In če pomislim, kako je s teboj, k% tiho spiš v koči sredi gord, saj nisem več sam sredi sveta. nje modernijzmu. S rem so nam odrektli sereda sleherno samo&toj-nont m umetnJsko vrednost naše poezije. to sc pravi, da so nam razvrednodJi risto, kair smo do-ži"vtl'jaiii, iskali in hropenela, odre-kli so nam osoovno poamto naŠe pocziije. Ta treaja so se posebno O9tro javljala na estrtskem -po-dročju, :predvsem zaradi tega, ker dio takrat se nismo imelj teotreti-kov in, ker so- se le ti ratmeroma kasno puikltjiucSilli mla.jSi generaciji. Kako ps fe skopjanska kultur-na iavnost fprejela prizadevanja mlnjše generacije? — Kot sem že preje detjal, je kritika sprejela naišo \poez,ii'\o de-ljeno. Nekateri so j© odlklanjaili, drugi ipa spet zagorvairjaili. Ven-dair mislLm, da je Ld>a kulturna jaivnost sprcjela poeziijo mlaidih z dokajšnijio mero stmpatjje. Te-mu ddkaz mj je, da prav letos pr-ipra.vrljaijo vsi mladi pesniki po eno aiii ipo dve zbiirki poeziij, ki jih bodo izdale zailožbe Kočo Ra-cin in Kudtura. Po mojem mnenju se nam obeta izrfdno bogato kul-turno leto, kakrinega dosedaj ž« ni billo in mislim, da tudi zlepa ne ipride vec. K)e ti in tv&ja generaeira na)-de vzor v domnčem pesnistvu in k)e v svetovnem? — V makedonjki poeziji mlada generacnja ni našla pe&nika, pri katercm bi se lahko vzgledovala. Jaz bi dahko nažel vzor pri »pcs-nikUi kolegih«, $e pravi pri pes-nilkah moje gen&racije. Pa vendair nisem. Prepričan sem Hidi, da niWe izmcd nas n,i iskail vzorov pri komerkoJi v naši generaciji. Čemu ne^ki, ko pa jc b!l!a vsem skupaj enaka želja: sprostiti poe-zijo vn naijti za svoja lastna iust-va lastni izraz. Kfljuib temiu, da j« v Skopju precej lijudi, ki piiie^o, bi težko pokazail na nphove vzo-re. Zdi se mJ, da j« prav to ga-r?nci'ja, da pri nas nastaja dbbra po«zija. Menim tudi, da so nara prav zaradi tcga potrebni vsi he-vi2ni ^asopisi. Mi doslei h nima-mo nikakrsne večje pesniiške tra- diicije in zategaitdlj se mi tAI po-crebno, da se mlladi generacijii do-pusti tudi ekstperimenititrati. Na ta n&iia bomo dosegili, da tudi pri nas zraste noko^č nekaj mogočne^ ga. To jc menda apoznala tudi stairejiša generacija, saj pri njej pondcod že lahko zaisiledimno ele-mente, kd so jih odkrilli rnlladi. Danes ^rej spotpad med stairimi in mladimi ni vcč tako ositer in tnlladi generaciji so odiprta vrata v cisk. Imamo pa tudi svoijo re-vijo »Mlada literatura«. Tudi v svetovni knijiževnosti ni-sem na««l pesnika, da t>i lahko danes rekel: samo ta je bil moj užitelj. Mone j« vsclej navduževa-la ipoezija, ki j« bila blizu meni samemti, ki je zveneila taiko, kot so zvenela moja čustva. Vendar pa priznajn. da mi je med pesniki najljufbJii Lorca. Vendar sem kljub temu tcžil, da b«i našel svoio te-madko in svoj nafiiin iizražanja. Ko si prisel v Ljtikljano, si go-tovo prisel v stik s slovensko po-czijo. Kateri dovenski pesnik, oziroma pisa>ten posredtrje filmzofiio in reii^k). Ko 3iplicira sva've mi^i n^ Leninova :zva'ia/n.'a, na.redi J. Vidmar stle— Med revijami 4. ŠTEVILKA NASE SODOBNOSTI »Če namreč mcre biti literamo delo, katerega miselnost ali fdozo-fija ali nazar je očitno napačen in vainemu, vrolemu zgodoviri" skemu procesu škodljiv, ker je uto-pičen in po vsebini reakcionaren, kot recept za resitev človestva pa celo smtšen, če mofe hiti Hterar-no dslo s tako misdnostjo kratko malo ganialno, se mi zdi dopust-no vn celo nujno misliti, da vi o problemu revolucije pri Do»tio;evskem ugotavlja, da eo LenLnovo zahtevo »0 partijnosti loteirarure« napačno vtaknili med njegove opazke o leposilovju in, da je biila ta zaihteva mižljena le za strankino ipolirjino - publicistično in vzgojno-agikaoijsko literaruro, daje le dopoinitfno razlago Vid-mairjevi misli. Karakterističen je tudi naslednjii citat iz te raizpra-ve: »Pri ocenl njegovega (Dastojev-skega) umetniskega dela ne gre ?.a to, katere ideje m kateri nje-govi junaJei $o napredni, in kaiere misli nazzdnjaške in zmotme, mar-več koliko so elementamo zrasle z l)udmi In njih značttji.* G. Lukacs je krizo sodobne na-predne literature f>okaiza.] na pro-blemu perspekcive. Perspektiva je zaaj neka naka^aaa moznost, ki io mora prava lkerarna umetnjna resumirsiti. in ta perst>ek*ivnost moira biti enkratna, indiiividualno obra.rvama iti utemetliema. Taikaj nato doda, da danasmii naj^edini nemSki p-isafeliji perapdkrivo jem-lieo meham^no aili pa io izkriiv-lij^i'0. Postavi tudj razmeriie per-spfiktiivnoi-d d'0 s^va.rno^ii in sploŽ- TRIdUPiA >T Sh. 4 s^pekbinmo^t izgiradin.ja »ociallizirna, s tem ni re^eno, da mora pisatalj to peispekiivo mehanično prenesti v svoje dedo, temvejega literairnega dela. Vsebinfko j« značitlna njegova ka-rakteristilka domačina — belogar-dista Zaiplatarja, katerega stara Temnikarica v zadn:>i želji izbere za lastnega krvnika. To je že mnogo bolj ra^zčlenjena podoi>a bebgardisticfnega služabnika ok-u-patorju, kakor smo jo bili dos(l«j rajeni, psihološko krepko oznaife-na im kilavrna v svoiji Žlovežfoi ne-moci Ln s svorim neprestanim hro-penijem Temnikarici: mati. Siija-jen je tudi oris duhovnega komtalkta med Temnikarico, kii pTi^akuje maščcvanje okupatopja in <>adilim TemnikaTJeni. Sel« v tej uri tadva čtloveka, ki sta vse živilieni« pre-živela dokaj vsakda.n,;e drug ob drugcm, zachitila gilobcko vez rned seboi — čerudn j« eden od n^ju že mrter. Slovenskega obeležja piroora se-daj ne 'iizgubi, kar )€ bistvene važ-nosti, 6e upoštevamo nekatere komfjonente, ki so sorodne Ko-sma^u in ^m&kemu pisateilii,u Ri-chardu Wrii^htu, kaitere^a je Ko-smač prav sedaii prereddl v sflo-venščino. Fabinlaicivna iližnost ene od nkovi Hterarnih vpilivanj nasTajajo, se pretvafjajo in v res-nični usitvarialnosbi in v doloegova najijubsa in pravza-prav edina telm..'ka oll|;no jl-kar-stvo, je v tem pnmeru scremel njegov mipor k reŽevani}u sliikair-skih ugank in premaigovain^u za-prek pri obrladanju siikairske po-vršin«. To se nam prav ddbro kaže na razstavi, ki ]o \t prorediil gadenj" ski svet cb umetnikovi šestdeGet-letnki. Morda le ne v dalih iz njegDve zgodnje do-be, ko bš se daiio samo v tehrwLnem ia !e tu pa tam v formalnem otziiru iskati vpl:'vo!v dedisčine imipresionizTna in takrat še autualnega Aspresi-onizma, tein bolj pa po Uru 1934, ko se je v njegovem dalu prvič izobilikoval trdnejši ipcogram, ki mu je bil le v sp-remenrl-jivi čmten-zivnojti zvest do konca. To ]e bil program osva;an.;a sl&argke po-vršine s ponaočjo vedino inteaziv-ne;l'h in o'bcncm vedno bcjj do-pnsaih barv. Vz.poredno z barvo je izpnpoi!n.;ev2il koTn~>ozic'"'p: fi-guralno v prvi vrst:, pa tudi kra-jin.sko: tud; titaozitj* mu je bila zolo primerna snov za žfudij korn,poziciije, med*.cm ko je v ;por-trctih, ki so kooiipoziicijcito navad-no mvmanj izrara::, crpazna ta Težnja že od vsega r.zčeiza. (Por-tret K. OzvaiLda, Mož s papigo, Lai«-tni portret s slamnikom in druga). Na ra.zstavi, ki je kirotn-olosko do'bro urejena bodj po posaiTiez-nih barvnih oodocijrh v celoti, kot po poiamezivh dalih, lahko raz-ločno sledimo Koso^vemu razvoroi. Tik pred vcjno počz-Mi temeijiti Jtadijski ipiipravi na krapak in strm barvni vzipon v tihožitiih, portrerih in v prvi vrsti figurail-nih kompozicijah v letiJb med voj-no in še lero ali dve fw ajej. Le-ta 1949 je preiel na.grado zvezne vlade za sliko Tihožirje z dečkom, ki je nasitaia leto iprej in kaže na nekakšno suvtezo tehničn:h dog-nanj v prejšnii fazi in izvleček iz njcnih barvnih priidobitev. Od tu naprej gre slikarjov raizvoj spet v smeri barvne poživitve, vendar v nekoliko bolj .prefjmienih sikladno-stih. Za to dcvbo so znaMne po-dotbe Lastni portre* — skica iz le-ta 1949, Cinije 1^51 in Hiša na Krku iz leta 1950. Ta doba pri-pelje njegovo ustv2(rian,je p-reko nekateri'h pokrajin, kj.or diskretne-•e uporablja barvne izkušaje v no-vo, prehodno, jzraizi'to barvno fa-zo, ki jo dobro prodstaviljara po-d-obi Poronke in Deikle s slamni-kom, obe iz lera 1954. Ncva po-miri^rev v barvnem pogdedu na-sto>i v delih i.z ilainskega in letol-njega leta; žive, skciraij scrupeno vijoličaste, rdeče in roza ter kax-m':.nske barve se proli.je.jiD v miTen. prav malo aktiven sivovi;oM'2asti ton, ki zavzame v poi!edn.jih ti-hožkjih plcskve ozadija, v figu-raiinih kompozicijah pa genara^ni objekt — dasi ;e tu.dii ta ii?:>razi*o podirejen celotnemu b?..rvnemu u-č'nku ceilate. Trdna abrnsna ¦ limMa, »forma« predmeta, ki je biila. Ko-su vedno vsai dni^otnegn pomena, se zdaj sfcorai pcDolnoma umakne izrazkemu komi^Oiniramjiu ba/rvnih p"losikev, ki zarzaimejo tctlik po-men nad predmetno>9t, da se ˇ tem šzrazu prifciiižaiio že ab«trakf-nosv. Teza tega obd-obia je pred-vsem v nsverietni ubranoi-in mad tx>sam?2nkni alikarsikimi elementJi Kosovih kompozicii. ikatera izraža tudl popolno uelašenost sjr^cr.e niegoviih živijenskih umetnršfsih kkami. Ta uglašenost, ki dv'pa Koso^va dd!a v pog^Iedu si!!?lkair?fejh do^ežkov na raven momummtal-nosti, oomeni gorovo dw°dain,ii vi-sek ruie^ove^-s rajzvotja. In prav 'i eleme.n.fi ni^ovega raizivc("a in riiiejovTih iciriizade^-n.j .postaviivno Gojmira Antona Kosa na ooseb-no me^to med na.šim; "odobnimi upodabL}ai;oLimi umctniik'i. 7. Hmeiok Kako lcahko preživite.... LETOS PRVI DI?L0MANT! NA VIŠJI ŠOLI ZA TELESNO VZGOJO Novi športni strokovnjaki ... počitnice za malo denarja Letošnji Studentskl tabor PZ bo na KRKU — Izieti so vedno bolj priljubljenl TE DNI SE SICER PRIPRAVLJAMO NA IZPITE, VENDAR BI BlLO NE UMNO MISLITI, DA V NAŠIH MOZGANIH NI PRAV NIC PROSTORA ZA DRUGE RECl. MED TEMI SO F OClTNICE PRAV GOTOVO NA PRVEM MESTU. KAKO, KJE IN ZA KAKSEN DENAR, TO SO GOTOVO NAJV AZNEJSA VPRASANJA, KI NAS MUCIJO. POIZKUSILI VAM BOMO DATI NE-KAJ NASVETOV. CE JIH BOSTE UPOSTEVALI, JE SEVEDA VASA STVAR. S koSarkarskega prvenstva univerze Za cene v hotelih ste naj-brž že slišali. So približno za 50% višje kot v lanski počit-niški sezoni. In že lani smo de-jali, da so hoteli za nas študen-te samo gradovi v oblakih. Le malo je takih, ki bi si lahko prlvoSčili počitnice za 1000 din na dan. No, letos so cene še bolj astronomske, saj so dnev- Tri medfakultetna prvenstva LEPE TEKME- SLABA UDELEŽBA Pred nedavnim so študentje priredili tri medfakultetna »rvenstva; tekmovali so v košarki, veslanju in namiznem tenisu. Pričakovati je bilo, da bodo ta tekmovanja zanimiva, še poseb-no košarka, vendar se ta pričakcvanja niso izpolnila in so ko-šarkarji odnesli v tem pogledu pravzaprav zadnje mesto. Naj-bclje so se odrezali igralci namiznega tenlsa, ki se sicer niso sestali za naslov prvaka univerze, ampak so se pomerile med se-boj ekipe slovenskih študentskih klubov. Veslačl so poleg pr-venstva univerze priredili Se tekmovanje srednjih Sol. razdeliti v tri skiupAne. Med na-stopajotimi smo lahko opaziH celo vrsto znaniih mojstrov oele žigice, med njimi celo Hlebša ni penziohi v hotelih ob Ja-dranu ca. 2000—3000 din. Zato nam torej ne preostane druge-ga, kot da si naredimo druga-čen načrt, tak, kakršnega pre-nese tudi naša denamica. Prva možnost, kl jo velja omeniti, je nedvomno Počitnl-ška zveza. Ce ste član, to se namreč nedvomno zelo lzplača, potem se boste lahko poslužlli teh ugodnosti, ki vam jih bo-mo našteli. Za 20 dinarjev tne-sečne članarine, ki pa jo je treba poravnati že v prcjšnjem lctu, 8e hočeš uživati ugodno-sti v naslednjem letu, si lahko privoSčiš prav poceni letni od-dih. Najprej smo se podali naunl-verzitetni odbor Počitniške -veze, da bi nam povedali kaj o svojih letoSnjlh načrtih. Le-ti so precej skromni, ker Stu- "V KOSARKI SAMO STIRI EKIPE Kdo bi mislil, da se bo za tete-tnovanje v košarki prijavilo sa-mo šest ekip. In kdo bi si ra-zen tega še mislil, da bodo od teh šestih nastopile samo šMri. Znano je namreč, da je v zad-njiii letiih košarka postala slc-venški šport številka 1, kar smo lahko ugotovili tudd na letoš-njem srednješalskem prvenstvu. Tam je namreč nastopilo kar 28 mošfcev. Kakšna razlika med srednješolskiim in umverzitetnim tekmovanjem. Ob tem se lahko vprašamo, ali ima sploh pomen organizirati medfakultetna pr-venstva saino zato, da bomo lah-ko rekli: izpolnili smo dolžnost. Mislim,. da se za štiiri moštva prvenstva prav zares ne izplača prirejati. Zanimivo }e, da je na naših fakultetah mnogo aktiivnih igralcev košarke, ki nastopajo celo v zveznih ligah. Le ti niso imeii pravico nastopa, pač pa bl lahko organizirali eikipe in igra-li vlogo tehničnih referentov, ikar bi jim gotovo tudi koristilo. Košankai^ii so tekmovali v dneh od 24. do 26. maja in «o igrali po sisterrm vsak z vsakim (pač zato, ker jih je bilo tako malo). Če izpusfcimo udeležbo, ki je bila edina slaba točka tega teikmovanja, se lahko o igri naj-pohvalneje izrazimo. Tekme so bile na dokajšnji tehnični rav-ni, njihovo kvalitato bi lahko ccenili za približno enako slo-venski re>publiški Liigi. Med šti-rimi ekipami je zasedla prvo mesto gradbena fakulteta, ostala mesta pa so ai razdelili: 2. pri-rodoslov^o-mattematična fakulta-ta, 3. ekonomska fakulteta, 4. pravna fakulteta. Takmovanje je organiziral ko-šarkarski klub Oiympia — s tehnične plati prav dobro. Slabo bo poskrbaii za propagando, saj ni bdlo na teh tekmah. n.ič gle-dalcev (na srednješolskih tek-mah pa 500 in več). TEKME NA LJUBLJANICI V študentskem športnem dru-Stvu sicer nimamo veslaškega kluba, kljub temu pa smo imelj dosedaj že tri medfakultetna prvenstva v veslanju. Vsa je or-ganiziral veslaški klub Savica, edini klub te vrste v Ljubljana. Veslašiko prvenstvo univerze je postalo že 'tradicionalna prire-ditev v začatku sezone. Tudii le-tos smo bili s tekmovanjem za-dovoljni, slaba točka pa je spet Udeležba. Na znani progi po Ljubljanici je v četvercu tekmovalo pe;l čolnov. Veslali so študentje ma-riborskega akademskega kluba, gradbene fakultete, arhitekture, prirodoslovno-matematične ta-kultete in pravne fakuLtete. Zmagali so Mariborčanti pred študenti arhitekiture. V dijaškii konkurenci so nastopili trije čolni, najboljšd so bili diijaki TSŠ. Nastopili so tudi tekmovaloi v skiffu za katerega je med štu-denti največ zanlmanja. Zmagal je Novak Jože, študent elektro-oddelka tehniiške fakultete. Na drugo mesto se je piasiral Kramberger, absolvent umet. zgodovine. Z organizacijo tega tekmova-nja smo lahko zadovoljni in ve-slažkemu klubu Savioi lahko da-mo priznanje, da skuša razširiti veslanje tudi med študente. IDEJA PRLEKOV IN PREKMURCEV O-krajni šftudentski klubd so zaključene enote, kjer je dru-iabno življenje dokaj dobro raz-vito. Mnogokrat slišimo, da ti klubi prirejajo razne kuLturno umeitruilike nastope, tokrat pa so se nam predstavili v športni areni. Klub prekmurskih štu-dentov in prleškd akademski klub sta priredila ekipno in po-samezno prvenstvo študentsklh klubov v namiznem tenisu. Izje-moma smo tu lahko z udeležbo zelo zadovoljnii, kajti nastopilo j€ kar ll ©kiip, ki so jih morali skupin po 30 članov ca poto» vanje po Jugoslaviji, v Panon-sko nižino bodo odšle tri sku-pine, s kolesi prav tako 3 šku-pine in seveda še brez števlla drugih v ostale kraje. Če že govorimo o »doma-čem turizmu« v okviru Počit-niške zveze, naj vam naitejemo še kraje v Sloveniji, kjer so domovi PZ. Prenočišča » ce-neno prehrano bodo: v Celju, Soštanju, Gorici, Bovcu, Tol-minu, Kočevju, Kopru. Piranu, Postojni, Divači, Kraniu, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Kranjski gori, Kamniku, Ljub. ljani, Mariboru, Ravnah, Slo-venjem Grad-cu, Murski Soboti, Lendavi, Ptuju, Trbovljah, No-vem mestu in Crnomlju. Torej domala vsi kraji, ki si jib ˇ SloveniJ| velja ogledatl. Navada je, da Počitniška sveza prireja tudi zvezne tabo-re z namenom, d% bi tja prišli člani iz vseh republlk, da bl se med seboj spoznali, da b| po-stali prijatelji. V Sloveniii bo tak tabor v Ribnem pri Btedu, ostali pa hodo v Baru, Baški v(Kll, Berovetn. Viganju, Zadru, Mavrovem, Makarski, Ot5»t Banii, Ohridu, Pallšu. na Fli-tvlCkih jezerih, v Ribnjakv, Ro-vinju, Slanem, Srednjem vrh«, Strugl, Troglm, Tučcpih, Ulci- V počastitev Titovesa rcjstiega dne in prvim di plomantom v slovo, so ur-ganuiraii slušaieiji Vigje šole za telesno vzgojo v Ivjubljani javno priredttei/, kj ni bila niti v slogu tra-dicionalnih teiovadnia akademij nitl v slogu športnega tekniovan.H, temveč kratkomalo prikaz novodobne telesne vzgoie FOSTOJANKE POCITNISKE ZVEZE V JUGOSLAVIJI ln Rebolja. S tako postavo Kranjčanom ni bilo težko osvo' jiti prvega mesta, medtem ko so drugo mesto osvojild kočevski' Študentje, tretjl pa so bili No-vomeščani. Tudi v tekmovanju posomeznikov so dmeli Kranjča-ni glavno besedo in med 54 tek-movalci je osvojil naslov prva-ka Hl&bš iz Kranja. S tem seveda sezona študent-skih prvenatev ni končana, ven-dar bodo priredili naslednja tek-movanja šele v jeseni. Predvi-devajo, da bodo takrat organizi-rali prvensitva v odbojki, nogo-metu in namiiznem tenisu. EKONOMSKI TEDEN ZSJ — združenje ekonomi$tov je ob 10 obletnici ustanovitve ekon<>ms,ke fakultete v Ljublja-m, orgarjiziralo»teden eikonomi-stov«. Ta tedien &o ekonomlstt posvegar pa je zahimalo, kaj vse cjbvladajo.slušatelji višie šo-le za telesno vzgojp, se je m^rM nav.du^it.i ob &poznanju,, da znajo odiično "tefti in skakati, telova-diti na orodju in na tleh (alcro-batika), igrati koiarko in delali lepo §estavljene vaje. Svojo priredltev &o začeli a prikazori. tvstirania telesne zmogljivosti. Marsikdo, ki hodi že desetletja na f5l'-vadne prire-ditve, je bil morda prvič opo-z-orjen na to, da ne gre za lepe slike i.n tudi ne za ponavljani? prlučenih gibov, temveč za .stop-njevanje emogljivo.sti in formi-ranje telesnega lika. ¦ »Telesna vzgoja naj. ustrezs gibalnim potrebam mladine ( v obliki športa, iger, telovadb?, a!i 'kak&r že), ne pa ^ahtevani gle_ dakev,« je bila m-lsel,'t» «o jo boteli povedati nastopadočj txaši javnosti. Pri talni telavadbi je bilo na pr. očitno, da je možno doseči v€liko izurjen>otst in koor-dinacijo težkih gi&alnih nalog — ' famo ob pravilni metodi dela, upoštevaj<>č naieio »od.lažiegak težjemu«. Napovedovalec je opozoril na to. da je ena prvih nal-oS tr-'es-ne vzgoje hitro teči- in spretno skakati. Oddelek izbranih siuša, teljev je pokazal specialno ogre-vanje za tek čez zaprek1? nato kratk.o šolo tehnike in.še izbir_ no tekmovanje na priblSžno 50 m. Vtis je bil, da ije alletsko znanje bodoiih učiteljev teleane /zgcje solidno. To so prikazali -tudi s prikazom skakanja v višino. Le. pote giba«ja morda nikier ni prišla toliko do izraza kak->r pri šoli skakanja čez letvico. Nič izumetničenega, nW narejenegu. nobene&a odvečne!?a giba; •/¦:?. je bilo smotrno: 7alet, oiskok, gibi nai letvico, seskok. Skakal; so na izpadanie (kdor podore, s: izstopi), s podiranjem za *o za-' čeli šel-e pri višini ofr.rog 1.00 m. Pri nekaterih točkah programr, niso pokazali tak^ imenovtv-vh vrhunskih rezultatov. Upo«teva-ti je treoa dejstvo. da je skoraj nemogoče. da bi vsakdo mcistr. sko obvladal nrav vse telesne vaje. k; iiih gojijo n& šoli: atleti-ko, športne i.gre. orodno t?lovad-bo. talno telovadbo (akrobstiko), sablianie, Titmiiko,, plavanie, LTrmčan:ie i^d. posebno veliko zanimanja za m«- todični prikaz ko^arke.. Točke so «e hit^-o vrstile druga 7.a drugo. Ne glede na utrujenost na«topa. jočih je poteka^a priredit^ r bre?: nepotrebnih odmornv. M^d zelo uspelimi p^ikaz.i omenjsmn ^k.T-kanre pre^o gtirih švadskih «krini. uri katerem so ?orJalova]i mpr>dq vsi mo5ki ilu§atel;?. Tudi študentke ni?n zaorta.V.u'". za svoiim! tovan^f. TTssto^ile eo najprei na dvovigin«?.ki bra.nii. n^to v t-alni telovadbl. sirrtjlts. nih. vaiah r>= gr«deh ln rltmi^-nem o!esu; V razTnerom«i krs*-kem Casu študija so do>W!o že veliko «iriisla za lepo gioanj«, kakoT tudi za sm.otrnost in za eahtevaejše storitve. Tako je dobila naša javnoat nekoliko vpogleda v de!o In-usmerjenost višje goie zatelesno vzgojo. Popolnoma razumljivo, da niso mt)gli prikazati vsega. Saj se urijo tudi v plavairu ia smučanju, učijo se iger in vsj za mladino, hodijo v Rovinj na td-boTJenje i.n v Julijske elpe na planinske pobode. Vse to >->me-ni le del programa, kajti od v-i-sokokv&lificiranih kad.rv 112 pri-čaku.iemo saTno telesno izurje-nost inizkušenost v tele=nih va-jah, temveč prvenstveno peda-g&ško m zdravstveno racgleda-nost. Teles-na vzgoia. kak&r J3 pcj-mujejo n8 višji šoli je komplek. sna znanost. ki zahteva vchko resnega dela, čepravie videz, da gre ea igre , telovadbov šport. Dejansko pa gre za načrtno vpli-vanje na človeka, da bi postal odpornejši, zm.ogljivejži, spo-oo. nejši za izpolnjevanje življeaj-skih n-al&g. Viš.ia Sola za telesno vzgojov LjubLiani deluje šeie tri 'eta m sgada med pridobitve nošc?ga višjega feolstva v letih po osvo-boi«nju. Čeprav formalno Si? ni-ma ranga fakultet? (študii tra]a tri l«ta), in je telesna vzgva 3 tega vidika pri nas edina zapc-stevljena ali nepri7nana e^-oka, smo pr-epričani, da deiansks. kvalifikacija prvih diplomantov ne zaostaia za st.rokovno uspo-¦sobiienostjo, ki jo dajejo druge akadetnije in visoke šo1^ (pri nas ima rang fakultete samo In-štitut 7-a telegno vzgojo L?. Srbi-je). Kon?nr» nai ugotovimo, da s* obeta^o n&»irn srednjim a boljšem. Seveda se bodc razme-re jamo postopcvma izbol|^:va]e, ker so potrebe zela velike, žHno_ gljivost šole p letno diolomiralo samo 15 do 25 slušateljev. MEOFAKULTETN! TURKIR V četrtek, 17. maja 1956 je bi-lo v Šahovskem domu odigrano brzo-^turnirsko prvenstvo univer-ze. Tega turmrja se pa ni udeie-žila ekonomska fakulteta, ki predstavlja favoriita. To se j9 zgodilo verjetno zaradi tega, ker so imeld dan pozneje dvo-boj s pravno fakuleto. Ekipe posameznih fakuitet so dosegle sledeči plasman: 1. PMF 21 % točk 2. pravna 20 točk 3. fiz.ika I. 18 % točk 4. filozofija 17 točk Ostala mesta so zasedle po vrsti: gradbenc-metalurška, me-dicinska, fizika II in pravo II. A. D. PRVENSTVO V NO60METU V Novem Sadu je bilo v za-. četku maja državno študentsko prvenstvo v nogometu. Udele-žile so se ga ekipe iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skoplja in Novega Sada — torej je manj-kala le ekipa Ljubljane. Naslov državnega študentskega prvaka v nogometu je osvojlla ekipa študentov iz Novega Sada. Elektro LJUBLJANA-OKOLICA Uprava: UUBUANA, Parmova 53 Z OBRATI: Domžale, Grosuplje, Noiranjsko, RTP KSeče-črnuče, Gradbena skupina, ESektrokonstrukcij-ske delavnice, Tacen in števčne delavnsce. — Dobavljamo elekirično energijo industrijl in ši-roki potrošnji, gradimo in vzdržujemo naprave za prenos in razdeijevanje električne energsje. Intermezio z dežele... Hodil po zemlji sem naši... Nekje s«n izbrskail naslov prUjaiteilja, ki je pred kfatkim daiplomiral na sjlavisriki in kiptro-fesuje rt»i prekrasni, z.raka jo sooca polni -deželi ter isk.eniil, da ga obisčem. Na-d ciljeno svojega1 poDovaoja ?eni bil ves vzhičen: ZapJanke v ZaJirbni dolini. Prelistal sera vst plaininske priročfnike in obredel vsa okenca pri Kotrnpa&u in zvedel naslednje: svoje inie ta dalina ni dobida po kaiki patezi v znažajju nijenih prebiivalcc/', ampak po svojj geografski legi Zaplanke pa naj bj iinele svoje ime po jiekem plotu. Na kon:u sem imel vtiis, da se menda 1« prebirali Mill&mskeg,a. Tja pa se ipride .takole: najjipraj vlak štev. tainta, nato lokalni vlak, aa to nakakžen lokalni avwbw, nato pa Še nekoliko pež, kar imi vas »prekrasno lego na prelcipti vzipetiini...« ...Naenkrat sem *e znaSel pred kupom pagJavcev, iz kateriili scra šele s psihoanaHtičflimi metoda-mi izvleke!, kje stoji njihova šala. Njeni slavm pretek/losti sem se molče poklonil. Na odipada-jočem ometu je siliil na dam trdoživi na-pis »K. U. K. VOLKSSCHULE«, medtem ko ie billo o napisii »Nii- Zonaj pa je zaČdlo vedno moč-neje deževati... To so dijaki po-zdiravilii s posebnimi bojnimi kli-cl M07 priljatelj. je začel povelje-vati z gJasom človeka, ki se z vse-mi močmi spopade s nevarnostjo: TUNEK, ŠTEFEK. ZEFIKA! DEZUJE! (Saiešno, s« gre mar vremetnosilovca, • sem pomislil.) PODSTAVITE POSODO! Kaj? Menda se ne goejo brodolomce, da bodo lovtilli dežl?vnico? Toda, hu-diLa, saij 'isfe lonce im konzerve razipostavljajo v nekem j>ahmat-skem SBtenro kar po razredu! Kmailia mi je postallo jasno. Plenk, plomk, cink pilunnnnk, čof ... Glasba\iz Bambyja! Krasno! V ta-ko šolo bi pa tudi jaz hodiil, tu vsaj nj -dol^as! Potem so spot »braiH«. Nena-doma pa ie moij prujatelj zavpil: MIHEC, KAM PA GLEDAŠ? V KNJIGO GLEJ, NE PA NA STROP! Kaj pa vidiž tam gori? Oni pa je prav ipočasi od^pvoril: — ^*; to, ampak že bodo za-celi renovirati, potem nas bodo pa vse tmičhli, — O» 5 tem pa ne bo rul, Vem ste, moj moi ima zveze z nekom % kontraobvesčevalne, pa je zvc del, da i tem ne bo nič. Ittpan ie ustavil vse izdatke za propra-vtio "sole, bihi. — A, lako ... Konec intermezza, ker se je hrup v razr&du zaradi nastopa odmora spet raz.mahni(l. Zaradi vsespilošnih pretepov so vrata, za katerimi sera čepel, doživ.ljala ta-ke pretrese in sunke, da sem mi-slil, da bodo zdaj, zdaj s podboji vred padlla name. Drugo uro so imeli telovaidbo. Dež je sicer prenehal, toda za med dvema ognjema ;e biilo ravno pravšnje. Tdovadnice nl Izmuznil sem se iz šoile in jo odkuril v najlbližjo gostilno. Tain sem se čudiil, kam vse piriroma ^išenska kaplijica, dokler me ni staknil pri- nem pouku!) delovanjti: kot taij-nik KUD jma klpub neaktiivnosti društva precej dela, kot knjižničair je zaposlen v nedeljah dopotldan, kot režiser pri KUD pa porabi vse veČere za režiranje burk, ki jiJi uprizar,bjo ob .pustu m gasil-skth veselicah. Organiziranje Pre-šernovih, Canka.rjevih in sploh vseh proslav mu pozre o&ranek živcev. Kot stalni govornik na teh prosJavah ima seveda težave s viil sem, da so v Zaplankah zelo na-predni, ker upoirabiljajo posebne sipe šz speoiailne plastočne ma5ef ki je presenetljivo močno podob-na 'lepenki. Potem me ie prijatelj peljiad v nekak kabinet brei u5il taikoj z,raven razreda, kjer naj bi ga počakal do konca pouka. V ka-bimetu sem se zrušiH na zaboj, pri-jaitelj pa je odšel v zbornico in me pusciil samega. V raared so pričoli cepati posamez.ai dijakL Opaizoval sem jih skozi luknjo v vratiiih. Vedno bolj sem prihaijall do propričajnja, da so v tej vasi po-srečeno združilj zavod za defekt-no mladino s pobol jževalnico za mladolarne kriminalce, pridaH še nekaj teliokov in eclikeliirali I. RAZRED NI2JE GIMNAZI-JE. Potem so s počenim kravjim zvoncem oznamili začetek pcuka. Za uverturo k pouku so dijaki uprizorili ipretep, v katerem ie moij pniljatelj, ki je prav takrat s*x»pil v raz.red, doikaj uspežno so-ddlovail, hotel sem reči — posire-doval. Naito je hrup poilagoma ko-likor toliko pojetijal. Vzinemiriili pa so me obupno stokajoži in trga-jo5i se g:lasovi. Iakviizitorska tor-tiira? V moie veliko presenečenje sem dbgnal, da profesor nekega ubožčka mali. Potoilažil me je, da je v vseh raz.redih in pri vseh profe-sorjih -irsaj tako hiido, če ne še huije. Najhuijži so repetenti, ki po-tegnejo za seboj le ostaile. Ukorom se smejiijo (ob vzpodbudah star-žev), :z'kli)u^iti pa iih ne moreš, ker jih s&iti uredba o osemiletnem šo-lamju. Torej se njihovi samozave-sti v vragodaijah res ne sme čuda-ti. Ko sva že dobre četrt ure ri-nilla v kriib, sva končno le prižla do njegovega staaavainja. Junaštvo pa taVo! Odkar so bill na pravnl fa-kulteti uvedeni skupiinslci izpiftl, sedi pogostokrat za lzpitno mi-zo en študent in trije, štirje profesorji. To okolnost je dobro izrabil neki študetit, ki je padel, da je doma opravičil svoj ne-uspeh. Ko Je študent priSel nekaj ur po izpitu domov, ga je oče rado-vedno vprašal za uspeh. .— Si naredil tepiit? — Nisem, oče. — Zanima me, zakaj nlsl, na-daljuje oče odločno. — Nisem mogell — Zakaj nisi mogel? — Rad bi vedel, oče, kai bi t: napravil sam proti štirim pro-fesorjem? Samospev po študentskem festi'. aiu v Kopru: »2e res, da je primorsko vino odlično, toda kako mi je sleklo plašč, mi še danes ni jasno.« Nagradni natečaj 4x4x4 V današnji številkl zaključujemo naš nagradni natečaj 4X4X4, kl smo ga pri-čel% v prvomajski ševilkl Tri bune. Objavljamo še tretjo in četrto serijo vprašanj s po-dročja kulture In študentskega gibanja. Odgovore na vseh 16 vprašanj (4 serije) pošljite ali prinesite skupno z vsemi štirimi kuponi na uredništvo Tribune, Ljubljana, Mikloši-čeva 5a pod šifro »nagradni natečaj«. Kakor smo že objavill, lahko sodelujejo pri na-gradnem natečaju rsf redni ln izredni študenti ter absolventl Ijubljanske univerze, zato napišite točne podatke, no kateri fakultetl študirate. Vsem Hstim, ki bi se še radi udele-iili natečaja, sporočamo, da imamo na zalogi 5e nekaj primerkov številk 7—8 in 9. kjer sta bili objavljeni prvi dve seriji vprašanj in podrobna navodila. Ne zamudite te prilol-nosti za brezplačno (vključno vožnja in vizumi), 14 dnevno letovanje v Ankaranu, Za-dru, Dubrovniku in Berlinu (ali v kakem drugem evropskem velemestu)! Odgovore na vpraSanjo sprejemamo do VKLJUCNO 15. JVNIJA. Ztebanje bo (po slstemu, kl smo ga objavill v prvomajski številki) 15. junija popoldne, rezultati frebanja po bodo objavljeni v 11. številki Tribune, kl izide 18. junija. Naprošamo vse udeležence natečaja, ki-so narofeni na Tribuno, da nam sporočijo tiidi morebitne spremembe nnslo-va med počitnicami. Nagrajena bodo lahko delno sarfii izbrall čas letovanja (jnlija in avgusta). V NASELJU JE FLETNO... »Ha-či, či či ha, ha di ha!« (Dihaj globoko! — v kitajščini) Tretja serija vprašanj 1. Kaleri pisatetj je leta it>->5 dobil Vobe'ovo nasrratlo za li-terature, katere narodnostl je in katere njegove knjige so preve-dene v slovenščino? 2. Katera jugoslovanska gleda-iišča so po vojni na^topila na pariških gledallških festivalih, v katerih letih in s katerimi deli? 3. Kateri so najznačilnejfi predstavniki slovenske upodab-ljajoče umetnosti v prvi četrtl-ni 20 stoletja in predstavniki katere gmeri v umetnosti so? KUPON ŠT. 3 4. Kateri slovenski režiser je zrežiral največ oelavečernih umetniških filmov in kateri *o to? četrta serija vprašan) 1. Kdal je bila ustanovljena Zveza študentov Jugtoslavije in kje? 2. Katera velika mednarodna študentska konfercnca je bila v Ljubljsmi ln kdaJ? 3. Katerega leta je bilo nza-konjeno družbeno upravljanje aniverz it» kdaj so gtadentje naše nniverze prvh" dobili svo-Je predstavnlke v organe druž-benega upravljanja? 4. Kdaj 80 študentje — fcomu-nisti na našl aniverzi prvJŽ astanoviii svoie iruštv« in kako se Je imenovaio? Namesto uvoda, ki bi bfl mor-da predolg ali pa zanimacijah obiskovalk, računain koliko je katera stara io glej prijetno presene^enje: vsaka legitimacija je pr»j'etno odila-vljt* na z umetno disavo, strokovnO rečeno temu napairfumirana, im ker nisem prehlajen, sem te diša-ve razvrstil lepo po kvaliteti. Gltj glej: to je vijolica, .poleg jasifiin, šmairnica, narcisa itd. In kaj se-da>j? Zopet se stairam in Čakani, da bodo prtš.le ^eče, čakam, ,d4 bom vrnil VLdi — vijolico, jas-min Jožki, Wd. itd.; skratka vr-ni! jim bom legitimactje. — V zahvaJo za prjetno popoldne p» bom dobil utirujen nasmeh, mor-da celo nasvidenje; to zaidnje bom moral izročiti seveda naglednjemu dežurnemu. Če ne bi bil tako stair, bi s« raziokal! Taiko pa so moje stare študencske oči izsušene, izsušene ob mislih na čeče, ki misdif;o, da so take, kakrfne niiso. Iz NJENEGA dnevnika ... čudno nerazpoložena setn. Sama ne vem, kaj mi manjka Tako čudna otožnost se me lo-teva. Vpisujem že šesti seme-ster, toda izpitov nirham. Le kaj mi je? Danes razmišljam o vseh mogočih stvareh, kajti bi-la sem v kavarni in nekoliko pila. Postala sem zamišljena m zalotila sem se v tako strašnem občurtju, da bi zajokala. Izpiitt, študij, seminarji... Mislim, da sem lepa. Kadar grem po cesti, čutim na hrbtu poglede moških, ki se ozirajo za menoj. Res so smešni ti mo-ški. Posebno starejši gospodie s precejšnjo porcijo podkožne tolšče, z nabreklim trebuhom, devetimi podbradka in ostudno debelimi prsti. Strese me ob mislih, da bi se me dotaknil kak vampež. Rada imam mlads, vitke, vesele in denarne gospo-de. Res, le zakaj bi študirala, fe sem lepa? Študira naj Sonja, ki je debela, ki ima naočnike ln povešena prsa. Kaj bi bilo z menoj, če diplomiram? Vrgli bi me v kakšno vas na nižjo gimnazijo, kjer bi umirala od dolgočasja, družbe nobene. Ed1-n: moški, s katerim bi lahko govorila, bi bil morda kaplan z izmozganim telesom, smrdeč po kadilu, svečah in mrličih, kak zaprašen občinski uradnik, kt bi zaudarjal po starih aktih ali komandir milice. In zato »... Mežnar je že dan odzvonil, jaz še nisem nič naslonil, niL naslonil, nič zaspal, še sam ne vem, kara bi glavco djal!« (Motiv z Naseija ob posvetova-nju t> gradnji stanovanj) TRIBDNA. Iksi Stndentov Unb-Uanske onlvense UrertnKtvo in aprava: t.jubl.ia-na MikloSiPeva cesta 5a. telefon $1102 - Ure.luj*> nrednJSfc odhor — Odgovorni arerlnik: Janko Popovif. valec«. naj diplomiram? Res, lepe per-spekitive! Moj »mišek« bo moral imeti denar. Star seveda ne sme bttl preveč. Ali pa zelo star s pre-cej premoženja. Kasneje bo prišel za njim mlad in lep mu-cek. Le kaj naj bo po poklicu moj medvedek? Filozof prav gotovo ne. Ti so slabo plačani, zaradi branja postanejo kratkovidni, spečajo se z osnovnošolkami... Ne, ti hiso za mene. Le kaj naj bi počela z gimnazijskam pro-fesorjem, kateremu bi se svetile hlače na zadnjici zaradd večne-ga sedenja? Pravniki so že bolje plačani ln imajo lepe perspektive. Di-plomacija, potovanja v inozem-stvo — nylon, Benetke, Pariz ... Toda to bodo dosegLi le poliitl-kanti in še to le oni, ki so am-biciozni, potem pa naj dobira študentovskega aktivista, ki me bo preganjal po zborovanjih in sestankih, diskutiral z menoj samo o plenumih in raznih si-tuacijah. To bi še patrpela. To-da, če nastane kaj takega kot je bilo z Majdo? Hodila je z njčm šftiri tedne, govoril ji je o Marxu, poljubil pa je ni niiti enkrat. Nato jo je povabil k sebi v sobo. Pripravil je čaj, kekse, posadil Majdo na stol in ji pogledal v oči. Majda ja že pričakovala kaj posebnega. On pa je dejal: »Ljuba Majda, lepa si, toda malomeščanska. Bral Ti bom odlomke iz sovjet-skega romana — Kako se Je kalilo jeklo«. On je bil ves prekaljen, toda slab kalin in Majda ga je pustila. Sedaj pa vpije pc sestankih o socialistič-ni rnorali. S pravnikd, ki bodo kaj pornenili, torej ni nič. Ce bo pa sodnik, bo v sanjah vsa noči izrekal sodbe v imenu ijudstva, mene pa zanemarjal. 6 ne% to pa ne. Tehnik ali medicinec naj bo. Tako je. to naj bo! Redna plača, dodatki, izumd, privatne ambu-lante, specialistični dodatki, ta-ko je ... Danes sem bila skupaj z Bcrisom. Prijeten je. Kadar grem z roko skozi njegove go-sta-Iase, me spreleti tako čudea srh, da se mu privijem in ga poijubujem do onemoglostd. Škoda Boffi, da sl tilozof, kajtl ločiti se bova morala. Tvoja Miška ni namenjena siromaku. 29. 12. 1955. Spoznala sem ga danes. Ime mu je Jože. Še kar gre. kmalu bo diplomiral na tehniki. Ves je nor"na mene. Nič pametnega ni spravil skupaj, to j€ dobto rnamenje: Ovila gabom, inže-nirčka- malega ... Opomba uredništva: Podobnosti z dnevniki ni«o Izključene. vendar izplačujemo ¦ honorar le onirn. ki bodo prt-nesle še kaj pjadiva o študent-kah, ki čakajo.na poroko. _j