GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDAJiSTVO LETNIK XVI LJUBLJANA 1958 IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS Uredil ING. MIKAN BRINAR ob sodelovanju urealniäkeg'a ■(jdWa i ING. VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUNKi, (PROF. ING, IVAN KLEMEN-CIČ, DR. ING, RUDOLF PIPAM, PROF. ING. FRAN JO SGREM, PROF. ING. J02E SLANDER Natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje gozdov Gozdovi ,in stcljniSko vpraäaJije Bele krajane, Miroslav Baj t . Gozdno jnladje zaliieva neg.o, ing. Vladislav Be I tram . . . , , >Papii'na varba« — Salix aquatka, gigaaitea, klon 56, ing,, Savo V <3 v k Pogozdovanje v luži gospodarskega računa, ing. Marija StiplovSek Vcgctaitivno iraJimnoŽevanje sivega top&lai, ing. Vlado Jtnko . . . . Izbira najpnLmemejSih načinov saditve, ing. Miran B r i n a r , , . . Ali Jahit) inodra lupina koristi toii goadni proizvodnji, ing. Vladiwiir Kine Cilji in naloge naScgia gojenja gozdov, ing, Vladiijlav Bel t t am, ing Franjo Jurhar. ing. Miran Brina-r.......... Pregled spontane dendroflorc Slovenije, prof, dr. Emest Mayer . , . PaJintvlogi j a in njen pomen. la gozdarstvo, Alojz Sercelj . . . . . Žajbelj, važen čintitelj za melioracijo krasa^ iog. MiioS Obradovič , . Redčenje v bukovju, ki ni tilo negovano, ing. Franjo' Kord i S . . , . Izboljšanje in modernizacija za>s.tjra:nja posevkov v drevesnicah, Alojz M U'S i č Moüenjc javorovcga semena pred setvijo, ing-. Vlado Jenko , . . , Izboljšanje gozdov rdečega bora, ing. Franjo Jurbar , , Stran 6 15 20 43 51 56 88 132 161 191 205 243 251 2S3 300 Varstvo gozdov N-ovi načini zavarovanja pomladka pred divjadjo, ing. Viktor Klajnšček 81 Krt Škoduje gozdnim nasadom, Stane L a vri č....................89 Prczim-ovatije hibadarjev v zemlji, prof. ing,'JoiSc Slander..........150 Trajna zažČita .proti hipljcnju po divjadi, ing, Vladislav B e 1 tr airi . . . , 203 Naša profučevanjja v zveai z zatiramjcm endotioze, prof- di-. ing. Mihailo Krstič in Stajia Hočevar.........,......225 Zaščita ptic z vidika gozdarstva, prof. Ing, Jože Š lander . . . n . , 276 Skoda po glodavcih na iglastem drevju, prof. mg. Joi^ Slander . , , 289 Urejanie gozdov Vskladitev uTeditvenih del, dr. ing. Rudolf Pipan Tarifno- računalo, Niko Zalo k ar , . . . . ViJinoraer Christen-Eič, ing. Drago Kaj/ež , . 140 204 205 Izkoriščanje gozdov O krojenju Jesne surovine, doc, ing. Zdravko Tu rk . . , . Povečajmo proizvodnjo, smrekovega lubja, Josip K-ragclj , Problemi papiirne industrije, Viktor Ženica...... Impregnacija jamskega le^a. Fašist Križmanič ,.,-,, U^eh sodelovanja z domačo industrijo, ing. Lada Simončič 80 278 283 284 Gtwd kot tehniŽni vir energije, doc, ing. Zdravko Turk Les je odpornejši od jekla, ing, Zdravko Turk . Goadarske- s«kire »triglavke^., -Darij Zapušek . . . Siran 503 305 30S Kadri Ekskurzija absolventov Ij-ubljaioske gozdarske fakultete, Marko Kmecl . 84 Spcxmertiik Avgustu Kafolu, ing-. Miran Brin ar..........202 Deset let fakukete za agronomijo, gti^datrstvo in veterinarstvo, prof. ing. Fra- njo Rai n e r.....................272 Strokovni iz^plti iz gozdarske stroke v spomladan'skem roku 195S, ing. Bogdan 2 agar.......................28] Teüaji za strokovno izobraabo gozdnih delavcev, Ivan Mavrin . . 306 223, 311 . . 23 . . 207 285. 31.3 Književnost Domače str-oJcovne revije, ing, Miran Brinar . . Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Bohorski gozdovi v preteklosti, ing, Vladimir Jenko . . . Vi.truvij Mark Pblijon: O «tavbnem lesu, Alojz Mužif . . , Slo vansko gozda.rsLvo v predjnarčni dobi, dr. Vlado V a ! e n f i č . Razno Gozdarska razstava v Celju, iTig. MiloŠ S 1 o v n i ik , . ......,22 Vegetativne melioracije v Belci, ing. Dagmar F a j d i g a ........33 Dežela TOiru in naprednega gozdaTstva, ing. Vladislav Belt ram , . , , 62 O gozdnih prometnicaK v Avstriji, prof, ing. Ivan KI ein en Ji i . . . 75 Značilnosti in posebnosti gozdarske vede, prof. dr. ing. Alcksandajr Ugre- no vic • , .....................99 Načrtovani razvoj gozdarstva za razdobje 1957—I96I, Ing. Adolf Svct- iiČlf ................._.......107 Nov predlog za .poenotenje -delitve dela iji delovnega časa pj-i gozdarskem proučevanju porabe časa, prof. dr. Paavo Aro.......I5S, 200 Zvezno posvetovanje -o krasU', dr. Vladimir Murko........ . 281 Gozd kat vzgajaUSče in oikrevališče, doc, ing. Zdravko Turk . . . 304 Društvene vesti EStskursija Mariborske sekcijc DIT gozdarstva in lesne industrije v LR Srbijo, ing, Franc Cafnik..................50 in. kongresu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indnsilrije, DI T GL I Slovenije . ^ ... ................97 Občni zbor DIT GLI Slovenije, ing. Mirao Brinar, , ......214 111. ik&ngres inženirjev in tehnikov gozdars-tva in lestve in du stri je Jugoslavije, ing, Miran Brinar................... Predpisi Družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje 1957. do 1961 leta..................... Uredba o spremembi in dopolnritvi uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov........- ............. , . 263 90 Odredba o d^lih, ki se Štejejo za izkoriščanje g-ozdofv v lastni režiji - ■ ■ . 91 Nav<}diilo o naiinu in pogojih, ob katerih gozdna gospodarstva izkoriščajo S-la.vnc in po&transke .proizvode v lastni režiji......... , 92 Pravilnik o lovskih čuvajih..................93 Odločba o jugoslovanskem standardu za. lesonitne ploSČe.......56 Odločba o jugoslovanskih standardih za preiskavo lesa, vezanega lesa in icso- nitnlh plošč , .... ^ - .. .............96 Pisci Miroslav Bajt. ........................6 Ing. Vlad-islav BcUram......-....... 13. 62, 132, 203 In^. Miran Brinar.......... 56, 132, 202, 2H, 223, 2(i3, 311 Ing. Franc Cafnik..........................................30 DIT GU Slovenije....................- Ing, Dagmar F a, j d i g a...................^^ Stana Hočevar .....................225 Ing. Vlado Jenko..................23, 51, 283 Ing. Fran j o J ur h ay.................. 132, 300 Ing. Drago KajfeŽ....................205 Ing. Vladimir Kine i.....................88 Ing. Viktor Klajnšček.......................81 Prof. ing. Ivan K1 e m e n č i č.................75 Marko Kmecl ......... ..............S4 Ing. Franjo K o r d i J.................... Josip K ra g el j . ■ . .....................................80 Faust Kj-ižnianič....................233 Pj-o.f, dr, ing. Mihaiio Krstič.................225 Stane Lav^rič......................S9 Prof.-dr. Ernest Mayer. ..................161 Ivan Mavrin......................306 Alojz MaSič . . . .................. . 207, 251 Dr, Vladimir Mtjrko....................281 Ing. M'iloä ObTado vič...................205 Prof, dr. Aro Paav^}..................158, 200 Dr. ing. Rudolf Pipan................. , . UtI P.rof, ling. Frajijo Rainer..................272 Ing. Lado Simončič...^................284 Ing. Milo5 Slovnik....................22 lag. Marija StiplovSek ..................43 Ing. Adolf Svetličič...................107 Viktor Senica . . . ...................278 Alojz Sercel j......................191 Prof. ing. Jože Slander..............150,276, 289 Doc. ing. Zdravko Tur k.............. 1,303,304 305 Prof, dr. ing. Aleksandar Ugrenovit..........................99 Dr. Vlado ValenČ-iČ................. 285, 313 Ing. Savo V o v k.................... . 20 Niko Z a 1 o k a r...............................204 Dairij ZapuJek..................;,, 308 Ing. Bogdan Žagar...................281 o KROJENJU LESNE SUROVINE Doc. ing. Zdtavko Turk (Ljubljana)* Hlodovjc raznih vrst in kak-ovostnih razredov je kot goidnl izdelek glavna surovina za lesno industrijo; le-ta proizvaja potem novo surovino za nadaljnjo predelavo. K hlodovju prištevamo v glavnem hlode isa Žaganje, za železniške prage in za galanterijo ter hlode za furnir {rezani in lušSeni; hlodov za kopita, vžigalice, kolarstvo itd. pa jc le malo). Četudi se morajo hlodi najbolj umikati nara^čajoJim potrebam po drugib sortimentih, kot n, p, po celuloznem in jamskem lesu, so vendar v naših gozdovih äc vedno najbolj množifni tehnični izdelek. Izdelava hlodov pa je zvezana z izdelavo drugih gozdiiih sortimentov iz istega drevja. Standardni predpisi odrejajo za doloŽcnc Sortimente in podsortimcnte aH kvalitetne razrede sortimentov značilne mere in kakovost. Vendar pa zaradi velikih razlik in raznovrstnosti lesne tvarine teh predpisov ni mogoče niti podrobno predvideti, Se manj pa izvajati. Za lesno tvarinn je zlasti značilna njena neenotnost, zato jc iz nje celo v podrobni predelavi težko izdelati enotne proizvode. Lahko sicer napravimo enotne oblike in velikosti, toda glede kakovosti se moramo zadovoljiti z večjim a!i manjšim razponom. Še teze pa dosežemo enako kakovost pri g-oadnih sorliraentih, ki so odvisni od vrste, kakovosti in velikosti deblovine, razen tega pa'šc od prevoznih rajmcr. Pri mnogib godnih sortimentih tudi ni izrazite medsebojne razmejitve, kajti hlodovje se srečuje v določenem debelinskem razponu 7. drugimi sortimenti, s celuloznim in jamskim lesom, z drogovi, s piloti, z okroglim lestxm za tesanje itd. Pogosto je za uvrSčanje lesne tvarine v ta ali oni Sortiment odločilnejla gospodarska potreba ali konjunkturna cena kot pa standardne značilnosti določenih sortimentov, ki naj bi jih razmejevale. Toda vsak način □porabe, ki mu je neki Sortiment namenjen, ima določene zahteve, ki se kažejo v ustrezni meri in kakovosti, V določeni količini nekega sortimenta, za katerega standard zaradi heterogenosti lesa predvideva in mora predvidevati določeno mero tolcrance ali dopustnih napak, lahko vedno najdemo uporabncjSe in manj uporabne primere dotičnega sortimenta. Vsakdo si prizadeva dobiti čim boljSo surovino, saj to je povsem razumljivo in naravno, toda £e takšne ni dovolj, se mora zadovoljiti s slabšo, ker hkrati skrbi tudi za zadostno o.^krbovanje svoje predelovalne zmogljivosti s surovino, Proiz-vodnik gozdnih izdelkov pa si mora prizadevati, da bi razpoložljivo lesno surovino čim bolj ovrednotil. Ker pa zato nima natančnega merila, hkrati pa vplivajo Se trzne spremembe in določene višje gospodarske potrebe, prihajata pri usmerjanju lesa v gozdne Sortimente do izraza tudi osebno stališče in bolj ali manj dognana strokovna presoja. Zato se labko zgodi, zlasti ob pomanjkanju lesa, da uporabljajo ponekod slabši les za vrednejše ali pa za zahtevnejše Sortimente, drugje pa iz njega izdelujeji) raatij zahtevne Sortimente. To pripelje na različnih * Objavljamo referat, ki ga je avtor sestavil za lesnoindustrijsko posvetovanje na Bledu, Uredništvo obmotjih do znatnih raziik pri krojenju in pri dobavah gozdnih sortinientov. Napačno je, te ponekod uporabljajo za furnirske blodt slabSi les kot ga drugje rabijo za Izdelavo hlodov za žaganje (to lahko opazimo na nekih krlisčih), aH pa tu in tam za jamski les odrejajo lepSi okrogli les kot drugod za celulozni les itd. Prizadevati si torej moramo, da v okviru danih možnosti Čimbolj smotrno poenotimo krojenje deblovinc in jo usmerjamo v ustrezne Sortimente, da bi na ta način tem bolj zadostili naäemu skupncmq gospodarskemu cilju. Pod krojenjem lesne surovine v gozdu lazumemo predhodno smotrno določitev, v katere Sortimente bomo izdelali deblo posekanega drevesa, da bi dobili najvrednejše Sortimente, ki jih more deblo dati glede na svoje dimenzije in kakovost. Podobno govorimo o krojenju tudi pri vseh drugih surovinah, ki jih je mogoče tako raKdeliti, da so po velikosti in kakovosti prilagojene določenim izdelkom. Najvrednejši Sortiment, ki surovino najviše ovrednoti ozijorna, ki z njim dosežemo najviäji utržek za les, navadno tudi najbolj zadovoljuje gospodarske potrebe. Na prostem trgu je namreč že sama cena izdelka najvplivnejši činitelj, ki določa razmerje cen med posameznimi izdelki. Kadar družbenih interesov ali doiočeneg^a gospodarskega ravnotežja ni mogoče dovolj ufinkovitn ali dovolj hitro doseči samo z ekonomskimi instrumenti, politika ccn lahko tudi .umetno, t, j. z administrativnimi ukrepi posega v razmerje cen med raznimi materiali. V sestavu prostega trga pa morajo biti administrativni posegi omejeni le na najvažnejše primere ali pa na prehodne potrebe, sicer bi zameglili ekonomski avtoraatizem, to pa bi neizogibno pripeljalo do Škodljivih posledic. Pri krojenju se ravnamo po dogovorjenih določilih a)t po standardnih predpisih. Standard služi proizvodniku, da ve, kako in kaj naj izdeluje, Se predno ve za kupca, le-tega ali patroSnika pa seznanja s tem, kakšne Sortimente lahko pričakuje, še predno jih je nabavil, gospodarstvu pa omogoča surovino prilagajati izdelkom, le-le pa gospodarskim potrebam. Hkrati pa standard vsakomur koristi pri sestavljanju pogodb, da ni treba na dolgo m široko opisovati vseh določil, ki se nanašajo na pogojene Sortimente. Jugoslovanski standard sloni glede hlodov v veliki meri na proizvodnih razmerah Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki imata največje lesne etate. Pri nas izkoriščamo hlode intenzivneje; to je koristno in potrebno, ker nam primanjkuje lesa. Pod pritiskc^m pomanjkanja postaja izkoriščanje intenzivnejše, S tega stališča je torej pritisk koristen, Takäen uspeh jc viden v naraščanju odstotka izkoriščanja tehničnega lesa v gozdu in v lesni industriji. Slabša surovina bi morala biti cenejša od boljše; dejansko pa vidimo, da nekatere industrije plačujejo surovino draže kot druge, Ka?.lične so tudi cene. kadar gre za kupce iz drugib republik. Čeprav so cene izdelkov enake (cena Žaganega lesa iglavcev je maksimirana). NaSa gozdna proizvodnja torej ni nagrajena ustrezno boljSemu in racionalnejšemu izkoriščanju surovine, ki je, v prid predvsem splošnemu gospodarstvu. Vsaj priznanje za to zasluži! Res je, da je v Sloveniji cena smrekovih in jelovih hlodov maksimirana in sicer v povprečju za vse razrede žagarskih hlodov, to jc za I,, II,, in III, razred skupaj. Toda to povprečje, ki je sicer za uporabo preprosto. Se bolj zamegljuje razlikovanje hlodov glede na kakovost. Torej tudi ta okoliščina, t. j, potreba po enotnem jugoslovanskem trgu surovin in Izdelkov narekuje, naj se ukinejo maksimirane cene lesa, V kolikor jc zaradi splošne gospodarske politike potrebno posegati v ccno lesa, naj se to izvaja predvsem z ekonomskimi ukrepi. Standard gozdnih sortlmentov velj-a. za vso Jugoslavijo, torej za obsežno območje z zelo različnimi razmerami glede na vrsto, dimenzije in druge značilnosti lesa, Se posebej pa glede na proizvodne pogoje in stopnjo uporabe lesa. Povsem je torej razumljivo, da standard ne more enako zadovoljiti vseh proizvodnikov in potrošnikov lesa ia da je v r^arsi^eTn le okviren. Se celo v posamezni republiki so razmere tako raztične, da ne bi bilo mogoče sestaviti povsem zadovoljivega in enotnega standarda go2dnih sortimentov, zlasti Sc zato, ker ponekod igrajo važno vlogo tudi transportni, stroski. Če so namrei le-ti nizki, to je, če je gozd blizu potrošnika, tedaj pride v poštev znatno slabši Sortiment kot pri dragem transportu, kajti tisti les, ki bo koristno uporabljen, je obremenjen tudi s transportnimi stroSki za odpadke, Potrošnik in proizvodnik se lahko pogodita za slabSi Sortiment po ustrezno nižji ceni, 2e takšna cena že krije proizvodniku proizvodne slroSke, oziroma mu daje večji iztriek, kakor če bi les uporabil za drug Sortiment. Pri tem igrajo zlasti transportni stroški ali oddaljenost od potrošnika važno vlogo. Zato moramo pri krojenju na vsak naČin upoštevati poleg apiolnega standarda tudi lokalne trJne razmere,- nadalje moramo v tem smislu dopolnjevati standard oziroma celo odstopati od njega v pozitivni smeri, kadar je to v Istočasno korist proizvodnika in potrošnika. Na ta nai5in lahko povečamo količino surovine, ki jc primanjkuje. Pozitivno odstopanje od standarda je potrebno tem bolj, ker ima standard tudi nekatere pomanjkljivosti, kot jih pač ima vsako navodilo, ki sloni na rasnih mnenjih in na različnih potrebah. Najpomembnejši del standarda so tolerance ali določila o dopustnih napakah, po katerih presojamo, če neki Sortiment Se ustreza. Najpogostejša naravna napaka na debiovint so grČc raznih velikosti, oblik, zdravja in števila; težko jih je enotno opredeljevati; včasih se niti ne vidijo, ker so skrite v lesu. Tudi standard teiko predvideva doioČila za vse primere, s katerimi se srečavamo. Tudi nekatere druge od Številnih napak, ki jih najdemo v lesu, je težko enotno presojati, čeprav jih standard predvi'deva. Toliko verjetnejša jc torej površna ali pristranska presoja in toliko potrebnejši je predhodni dogovor ali pa instruktaža, ki naj prispevata k enotnejši presoji. Da bi krojilci v gozdu pravilneje krojili, je razen tega koristno poznati, kako se napake kažejo v žagarski in drugi predelovalni industriji i o katere napake ter na katerih mestih bolj ali manj ovirajo, S krojenjem lahko mnoge naravne napake lesa premaknemo na takšno mesto, da $c zmanjSa ali izloči njihov kvarni vpliv. Zlasti je mog^oče grče premakniti v nadnncro. Nestrokovno in nepravilno krojenje povzroča nepotrebno izgubo lesne snovi. Hlodi vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo industrijcev, ki navadno zaman ugovarjajo, kajti ob pomanjkanju hlodov so precej odvisni od dobre volje dobaviteljev, saj se kar tepejo za hlode ne glede na to, kakšni so. Stvarno kritiko industrijcev pa ne bi smeli zanemarjati, ker le-ti vsakodnevno vidijo, kako se napake hlodov kažejo v izdelanem blagu. Toda ludi indiistrijci ne smejo zahtevati takšnih hlodov, ki jih ni, in morajo složno z gozdarji povečati intenzivnost izkoriščanja razpoložljive surovine. Glede tega je izkoriščanje bukovine v zadnjih letih zelo napredovalo, saj se sedaj predela več tehničnega lesa kot svojčas pri večji sečnji in pri boijŠem drevju. Seveda s tem še ni rečeno, da ne bi mogli Se več doseči. Ni torej dovolj, da poznamo standard, ampak moramo pri potrošniku spoznavati in neprestano spremljati uporabnost dobavljene robe in zasledovati, kako se kažejo razne napake. Tako bomo lahko izboljševali krojenje in presojali, kje je standard pomanjkljiv in kje je upravičeno pozitivno odstopanje od njegovih določil. Pri krojenju moramo na vsak naČin upoštevati razliko med iglavci in listavci. Kajti na razvrstitev in razporeditev sortimentov v razrede (klasifikacijo) najbolj vplivaj-o prirodne napake, ki so v zvezi z drevesno rastjo, le-te pa so znatno Ste- vilncjSc in različnejše pri listavcih kot pri iglavcih. Razen tega je tudi zelo važno dejstvo, da se pri listavcih občutneje in hitreje zmanjkuje vrednost sortimcntov od vrednejših k manj vrednim kot pri iglavcih. Pri poslednjih obsega sicer določeni debelinski razred več sortimentov kot pri listavcih: pri debelini okoli 20 cm pridejo polcg^ hlodov v poštev Se celulozni in jamski les, drogovi, piloti in okrogli les za tesanje. Toda pri teh sortimcntih je razlika v vrednosti dosti manjSa kol med Sortiment) listavcev, ki se lahko izdelajo iz surovine določenega debelinskega razreda. Pri iglavcih ne bomo napravili bistvene napake, Če les uporabimo za ta ali oni Sortiment, pri listavcih, zlasti pri bukovini, ki je nas a bogato zastopana lesna vrsta, pa je skok od tehničnih sortimcntov v drva kaj hiter. Prirodne napake so pri iglavcih bolj ali manj navadne, toda pri listavcih srečujemo zelo raznovrstne napake. Zato bi tudi standard pri listavcih zelo težko obsegel vse podrobnosti in je spričo tega zlasti potrebna in koristna smotrna presoja krojilca, ki pri tem upoSteva krajevne tržne razmere, Jc-te pa večkrat narekujejo pozitivno odstopanje od standarda. Zato lahko krojenje iglavcev prepuščamo manipulantom ali delavcem, potem ko smo jim predhodno dali zadostna navodila. Pri listavcih pa je neizogibno potreben poseben vešč krojilec. Podobno je tudi v Žagarski industriji pri krojenju Žaganega lesa. Pogostoma sc misli', da je vsak sposoben za krojilca, kdor zna standa-rd na pamet. Toda naša izvajanja dokazujejo, da mora dober krojilec poznati zlasti duh standarda in stanje ali razvoj trga, ki pride v poštev za odjemanjc lesa iz določenega okoliša. Nadalje mora vedeti, kako se kažejo napake lesnih sorti-mentov pH potrošniku, zlasti v lesni predelavi, kako jih s krojenjem lahko odstranimo ali ublažimo in kje je mogoče in upravičeno odstopanje od standarda, toda le sporazumno s potrošnikom. To naj pride potem do izraza v komercialnih pogodbah. Krojilec se bo 2 delom vedno bolj izpopolnjeval in postal komerciali-stova desna roka. Povsod tam, kjer izkoriSčajo vcČje količine lesa, je torej potreben poseben krojilec, ki se mora svojemu delu temeljito posvetiti. Dobro je. Če zna krojiti tudi vse nadzorno strokovno osebje, zlasti Se v nedržavnih gozdovih, kjer sekajo posestniki v raznem času manj Se količine lesa in bi bilo ponekod težko zaposliti posebnega krojilca. To naj bi bila naloga gozdarskih poslovnih zvez, V ta namen je potrebno prirediti posebne tečaje za krojenje lesa, ki bi trajali 3—6 dni. Pri tem bo potrebno dati poseben poudarek na listavce. Kdor obvlada krojenje Listavcev, bo prav lahko kos tudi iglavcem. Za tečaj bi bilo potrebno pripraviti, t. j. podreti in očistiti 50—-10Ü dreves razne kakovosti in dimenzij, da bi se tečajnikom na raznih primerih nazorno prikazalo krojenje. S praktičnim izvajanjem krojenja, bi tečajniki bolje razumeli navodila in se vživeli v osnove postopka. Pred začetkom krojenja pa bi se jim moral na bližnji indu-strijski žagi ob sodelovanju industrijcev prikazati vpliv raznih napak na uporabnost lesa. Na krllšču se je treba prepričati o napakah krojenja, na žagi pa je mogoče presoditi vpliv napak na žagan les. Tečaje bi bilo potrebno od časa do časa ponoviti in poglobiti. {Takšen kratek tečaj je bil predlani v Trnovskem gozdu.) Vprašamo se, kje je potrebno dopolniti standard gozdnih sortimentov in kje naj pozitivno odstopamo od njega? Standard dopušča n. pr. za smrekove in jelove hlode 111. razreda vse napake, pod pogojeiTi da omogočajo vsaj 50% izkorišČenje, za bukovino pa 30^5 izkoristek, S tem pa je povedano zelo malo ali pa niČ, ker ni strokovnjaka, ki bi lahko zanesljivo presodil, ali se da hlod izkoristiti 25, .50 ali 35%, Še zlasti, ko žaga prezaga vse, za vrednost izkoristka pa ni odločilna le njegova količina, ampak tudi kakovost izdelanega blaga. Potrebno je torej s pogodbo ali s posebnim t. i. »internim staiidardom« dopolniti tolerance standarda in pri tem upoštevati prizadeti trg in transportno razdaljo, kot je bilo že rečeno. lKc sracmo zamenjavati III. razreda bukovih hlodov s hlodi za prage, ki zahtevajo posebno krojenje zaradi določenih dolžin in ustrezne kakovosti^ ki dopuäca Široke tolerance, razen na tistih mestih, kjer se pritrjujejo tirnice. Pri hlo<5ih za prage se precej ^reSi; marsikaj gre v drva, kar bi dalo dobre prage. 2a rdeče ali nepravo bukovo srce je bolj umestno doloEilo, koliko mora biti belega roba na ptagovem Eelu, kakor pa presoja glede na povrSino rdečega srca. Pri krojenju iglavcev bi morali presojati, ali ne kaže prvi meter razSirjenega koreničnika, t, j. pri panju razrašfcnega debla uporabiti za celulozni les, namesto da ga puJčaino v hlodih in zmanjšujemo njihovo uporabnost. Podobnih dopolnil standarda je Še več. Toda okvir le razprave ne dopušča, da bi se spuščal v podrobnosti. Važna so pozitivna odstopanja od standarda, ki pa se ravnajo po duhu standarda. Naj navedem nekaj primerov za hlode: Nesmiselno bj bilo držati se Jabionskc nadmere za hlode iglavcev, ki je predvidena v standardu (15, 20, 25 cm), ampak jo je treba določati po stvarni potrebi glede na način in dolžino spravila )tsa, začenši z nadmero od 6 cm naprej. Xa rezan furnir ustrezajo še hlodi, ki nimajo druge napake kot zdrave grčc na eni strani v vzdolžnem pasu širine okoli 10 cm; pri tem sc lahko neuporabni pas bonificiia. Škoda bi bilo takšne hlode zavreči, ker imajo dosti povsem uporabnega mesa in so boljši od mnogih drugih, ki ustrezajo standardu. Podobno velja za hlode za iulčeaje, zlasti za debelejše, Se imajo na površini nekaj plitkih, majhnih gri, Za nekatere industrijske potrebe pridejo v poštev tudi hlodi za lušČenje premera nad 25 cm, Že sicer nimajo napak; to je za naSo bukovino posebno primerno. Pri jelovih in smrekovih hlodih za žaganje navadno v praksi združujemo I, in II. razred. Najbolj zanimive so tolerance za II, razred. Zanj standard razen drugega dopusta po eno nevrastto nagnito grčo na tekoči meter hloda. Umestno je. da se pri hlodih iglavcev, kjer gre za eno grČO, upoSteva venec -takSnih grč. Bolje je zaostriti tolerance glede drugih napak. Smreka ima namreč redkokdaj le posamezne grče, ampak so grČe vedno v vencu Na žagi tako ne pripadejo vse grie isti deski. V nasprotnem bi veliko gorenjske smrekovinc padlo v 111. kakovostni razred, to pa ne bi bilo v razmerju z njeno uporabnostjo. Tudi pri bukovih hlodih za žaganje navadno združujemo I. in II, kakovostni razred. Standard predpisuje za II. razred premer nad 30 cm, izjemno tudi nad 25 cm, ie je hlod kakovosti i. razreda. Za nas je umestno, da uvrščamo v II. razred hlode s prejmerom nad 25 cm namesto nad 30 cm, ali pa nad 20 cm, kadar je hlod drugače I. kakovosti. Pozitivno odstopanje od standarda naj bi bilo v tem primeru le glede premera, medtem ko bi druge tolerance, ki se tičejo kakovosti, ostale v glavnem nespremenjene. Nale razmere zahtevajo takäno prilagoditev, ki se v praksi že v precejšnji meri izvaja. Seveda bi morala biti cena za slabše hlode nekoliko nižja. 2a nekatere vrste predelave (galanterijo) pa ustreza kot hlodovina tudi okrogli les nad I8cm premera, če je drugače povsem brez napak. Ciste buko-vine je ve& med tankim okroglim lesom kot med debelim. Drugače bi se porabila takšna bukovina za drva oziroma za bukov celulozni les. Cena tankih hlodov mora biti seveda nekoliko nižja od cene normalnih hlodov, toda višja od cenc prostorninskega lesa, tako da je ustreženo prodajalcu in kupcu, zlasti pa skupnemu gospodarstvu. Za hlode JII. razreda je tako in tako potrebno izdelati interni standard, ki bo šlužii kot podlaga za sklepanje pogodb. Naj zadostujejo navedeni primeri. Na -podlagi teh izvajanj predlagam in priporočam prirejanje teča:jcv za krojenje gozdnih sortimcntov, ki bi se vršili lahko na primernem mestu za vso Slovenijo v eni ali ve£ izmenah ali pa po določenih o-koJiŽih, Tečaji naj bi bili v prvi vräti za krojilcc, toda tudi za strokovno nadzorno osebje. Dobro bi jih bilo ponoviti, kakor bo to pač lahteval razvoj in napredek lesnega gospodarstva. Strokovna in gospodarska zavest našega poklicncga gozdnega osebja mora biti osDovno gibalo v prizadevanju la intenzivncjSe izk-orišfarije lesne surovine. K temu pa naj pomaga strokovno dognano in vestno krojenje napadlega lesa. GOZDOVI IN STELJNIŠKO VPRAŠANJE BELE KRAJINE Miroslav Bajt (Žuieinbetk) Bela krajina tvori možno razg^ibano in valovito planoto južne Slovenije. Pripada dinarskemu gorskemu sistemu. Proti zahodu in severu jo v velikem loku obrobljajo pobočja Roga in Gorjanci, Proti jugu in vzhodu je odprta ter jo omejuje Kolpa. Geološka podlaga tal so apncnci, ki jib spremljajo ztiačilni kraiki pojavi, kot so: vrtače, uvale, hitro pronicanje vode in prodiranje kamenja in skal na površino. Zato bi lahko večji del Bele krajine označili kot plitvi ali nastajajoči kras. Tlo je v glavnem rjavordeČe in degra-dirano. Plitva rdeča ilovica ponekod tvori zgornjo talno plast povsem pustih paSnikov, tako da tam kras ni zelo izrazit. Na takili tleh raste le borna trava, trničje in brinje. Podnebje je razmeroma toplo in pod panonskim in deloma sredozemskim vplivom (topli in južni vetrovi). Povprečna letna temperatura znaša ok, 10" C-Padavine so neenakomerno porazdeljene, pomladanske in jesen.ske so obilne, poletne pa le pičle. Povprečno znaäajo letno J2Ü0 mm. Zaradi kraSkega značaja ter nezaščitenih in slabo zsščitenib tal padavine hitro pronicajo in odnalajo preperel-nine v notranjost. Na splošno je zemlja slabo humozna in kisla. Tekočih vod je malo, ravno tako tudi studencev. Zato je prebivalstvo navezano na tapnico, le-te pa kmalu zmanjka, zato morajo vodo dovažati iz maloštevilnih potokov. Tludour-niških pojavov ni opaziti. Po katastrskih podatkih ima Bela krajina 15.025 ha gozdov in 24.51Sha travnikov in pašnikov. (Upoštevana ni biv.ia občina Predgrad, ki je sedaj pod Okrajnim ljudskim odborom Kočevje.) Dejansko je razmerje gozdov in pašnikov povsem drugačno. Niti kataster niti gozdarski in drugi organi ne vedo točno, koliko je dejan.sko gozdov in gozdnih površin in koliko je pašnikov ter stcijnikov, ker se njihova povrSina nenehno spreminja. Eden glavnih vzrokov za to je izseljevanje prebivalstva v tujino — v Ameriko v začetku tega stoletja zaradi slabih Siv-Ijenjskih ra-zmer in bede malega kmeta. K temu sta prispevali tudi obe svetovni vojni in dejstvo, da posestniki sprememb kultur niso prijavljali. Poglavitni vzrok je v gospodarski in kulturni zaostalosti, saj si je kmečko prebivalstvo priüadevalo samo to, da bi se nekako »prerinilo« skozi življenje, drugega pa mu ni bilo dosti mar. Tako so se začeli opuSČeni in neredna ČiSčeni paäniki zaraščati z grmovjem in gozdnim drevjem. Na ta način so nastali gozdni paSniki. Tudi steljniki so tako nastali, ali pa so se razvili iz s prekomerno steljarjenih, s sečnjo in paŠo degradiranih gozdov. Pri tem je postalo tlo zbito in kislo, brez humusa, od gozda pa je ostalo le redko, krivcnčasto in vejnato drevje. Dandanes večina belokranjskih kmetovalcev drugače ceni svoje pašnike, stelj-nike in gozdove. Zlasti iistl, ki imajo več gozdnih paiSnikov in steljnikov, so uvideli, da jim dosedanja oblika gospodarjenja ne prinaäa dosti koristi. Naprednejši kmetje bi steljnike z globoko ali srednje globoko zemljo zelo radi meliorirali, kamnite, za kmetijsko obdelavo neprimerne površine pa pogozdili, a!i pa bi jih pustili, da se same zarastejo v gozd. Belokranjski gozdovt in gozdarstvo Gozdna površina (po katastru) zavzema 2-i% cclotnc povriine Bele krajicie. Prva inventarUacija lesne zaloge in ccnitev prirastka sta bila izvrSena leta 1951, vendar sta bila pomanjkljiva, ker sta zajela le tiste povrSine, ki jih kataster izkazuje kot gozd, nista pa upoStevala steljnikov in drugili z gozdnim drevjem obraslih zemlji^^. Pri invcntarizaciji je bila ugotovljena zelo nizka zaloga za zasebni sektor t, j 91 tn^/ha z letnim prirastkom 2,16 mVha. Prirastek bi še nekako ustrezal dejanskemu stanju, toda lesna zaloga je bila ocenjena prenizko (za 10 do 15%). V (državnih gozdovih je bila ocenjena lesna zaloga ISOmVha in prirastek 4,60 m' na hektar. Ce primerjajno odstotek gozdnatosti Bele krajine s povprečjem L8S (43%). vidimo, da je Bela krajina revna z gozdovi. Toda dejansko iina ve^ gozdov, kajti mnoge gozdnate površine so v katastru registrirane Se vedno kot paJniki. Z upoštevanjem tudi teh gozdov bi se odstotek dvignil na 45%. Gozdovi so raztreseni po vsej Beli krajini, ponekod gosteje, drugod redkeje. Tla so v višjih legah boljža in zadovoljivo humoina, v nižjih pa kisla in trpijo na pomanjkanju kalcija. V glavnem prevladujejo degradirana rjavordeSa in rjava gozdna tla. Med drevjem prevladuje hrast, ki s primešanim gajbrom v nižjih legah predstavlja osnovni- drevesni vrsti. Zelo pogosto naletimo tudi na mešane gozdove hrasta in smreke. Na splošno hrast prevladuje na južnih in jugozahodnih ekspozi-cijah. Bukev uspeva na višjih legah nad Kolpo na jugu in na pobočjih Roga ter Gorjancev. V niüni uspeva bukev v Velikem bukovju in pr! Marindolu v nadm viäini 280—,'i,50m. Po vinorodnem svetu dobro uspeva domaJi kostanj, vendar je starega le malo, ker so ga izsekali za taninski les. Dobro bi ga bilo bolj ščititi ic zaradi tcgii. ker ni oku-žen s Črnilovko in rakom, pa tudi zaradi plodov. Dobro uspevajo tudi drugi listavci: javor, jesen, (opol in vrbe, zlasti ob potokih in ob Kolpi. Od iglavcev je najbolj zastopana smreka, V nižinah dobro uspeva do svojega 20. leta, nato pa ^aČne hirat! zaradi rdeče gnilobe. Vzrok zato je verjetno kislo tlo. Precej je razširjen rdeii bor. posebno po steljnikih; v zadnjem času se dobro zarašiia zeleni bor. Bor najdemo največkrat v zmesi s smreko in brezo na steljnikih, pa tudi čisti sestoji niso redki, Jelka uspeva v glavnem po pobočjih Roga, v niJjib legah pa je le redka '(v skupinicah po nekaj dreves). Po starosti pi-evladujejo mladi in sredujestari gozdovi; za sečnjo zrelih gozdov je prav malo. Zadnje stare gozdove so razne delniške druSbe (Benedikt, Jugolcs) posekale po prvi svetovni vojni (Veliko bukovje, krup.ski gozdi). Negovanih sestojev je le malo. Zelo Škodljive so bile v predvojnih letih seEnjc mlajših hrastovih gozdov za izdelavo pragov. Večjih golosekov za pogozdovanje ni. Najbolj izčrpani so gozdovi ob komunikacijah in okrog naselij, kar je razumljivo. Ponekod so tudi dobro ohraiijeni, predvsem v teŽko dostopnih krajih. Velika gospodarska Škoda je nastala zaradi sušenja bukovih sestojev nad Tančo goro, V glavnem prevladujejo visoki gozdovi, srednjih je zelo malo, nizki pa obsegajo kostanjeve koloseke po vinorodnem svetu. Po obliki gospodarjenja so belokrajijski zasebni gozdovi enodobni oziroma nekakšne prehodne oblike med enodobno in prebiralno. Iglavci zavzemajo ok, 30% lesne zaloge, listavci pa 70%, O gozdnogojUvenih delih na področju Bele krajine ni skoraj nikakršnih podatkov. Znano je, da so pred drugo svetovno vojno izvršili ra^ne demonstrativne poizkuse pogozdovanja pustih pašnikov oziroma plitvega krasa. Znani so borovi nasadi pri äpeharjih in pri Crešnjevcu, ki lepo uspevajo ter nasadi nad Suhorjem pod Gorjanci, ki so bili neštetokrat pozgani. Ti nasadi so stari 20—^25 let; naj- uspešneje raste zeleni bor. Poseke, ki jili jc povzroSil okupator, so bite pogozdene takoj po vojni. Za. vso Beto krajino je bila pred vojno drevesnica v Gradacu in nato manjka v Okljuku pri Črnomlju. Drevesnica v Okljuku je bila občutno pre-luajhna, ze.!Ttlj!Sce pa so uporabili za kmetijstvo, zato so leta 1955 ponovno uredili biv^o drevesnico pri Gradacu v povrSini 0,25 ba. Obe drevesnici ne moreta kriti rednih potreb po sadikah, zato bi bilo dobro, da bi se tam, kjer je to potrebno, uredile lokalne drevesnice, velike le po nekaj arov. Takšne drevesnice se lahko osnujejo z majhnimi strolki ter se po opravljenem pogozdovanju določenega oko-liSa Dpustijo. Največja napaka povojnega, gozdarstva v Beli krajini je bila, da niso pogozdovali načrtna. Na stotisoČe sadik je bil-o posajenih, nihče pa ni tega zabeležil in registriral. Gozdarsko osebje se je skoraj vsako leto menjavalo. Evidenčnih knjig o opravljenih gozdno-gojitvenih dtlih ni nihČc vodil. Sele leta 1954 so začeli z'bi-rati podatke o pogozdenih površinah m nasadih. Steljniki lo pašniki Stcljniki so v Beli krajini gospodarska posebnost. Kataster izkazuje 24,513 ha travnikov in pašnikov, (oda ti podatki ne ustrezajo stvarnemu stanju. Kmetije! ugotavljajo, da je koinaj 1800 ha travnikov, kjer se lahko večkrat kosi (po re/e-ratih iz Kmetijskega tedna v Bell krajini). Vse drugo so košenice, paSniki, gozdnati pazniki in steljniki. Vse pasniške povrSine zaradi laijef^a pregleda razvrščam v tri skupine: I, steljniki, 2. pusti pašniki, 3. paSriki in koScnicc. Steljniki so nekakiSne koSenice, zaraščene s praprotjo, vresjem, travo in po večini tudi z gozdnim drevjem, V jeseni, ko sc praprot posuši, vse skupaj pokosijo za steljo. Najbolj pogosto so steljniki obrasli z borom, brezo in hrastom, redkeje s smreko. V sploSnetn so na srednjeglobokih ilovnatih tleh in zavzemajo obseJne površine zlasti v okulici DragatuSa, Bojancev, Tribut, Vinicc, Črnomlja, Gradaca, Metlike in CreSnjevca ter Vinjega vrha. V glavnem jih uporabljajo za pridobivanje «telje in za pašnike, vendar nudijo živini le borno paso. Drevje, posekano na steljnikih, uporabljajo največ za drva, ker je slabo raslo in kriven-Často, Ponekod prehajajo steljniki v prave kraške pašnike, n. pr. pri Sinjem vrhu, Vinici in Črešnjevcu, Steljniki v bližini bivališč in v soseSČini obdelanih zeml.iifič so znak gospodarske pa tudi kulturne zaostalosti, saj so na srednjeglobokih tleh (čmomeljsko polje). Taka podoba daje vtis, da je dovolj obdelovalne zemlje in dobrih travnikov, dasi je znano, da temu ni tako. Pomanjkljivost katastra glede površine gozdov in paSnikov so potrdili tudi rezultati taksacijskih meritev, ki so se začele izvajati leta 1955. Istočasno r. gozdnimi površinami so urejali tudi steljnike oz. obrasle pašnike in travnike. Štiri katastrske občine, ki jih je taksacija zajela (k, o. Zastava, Črnomelj, TaiEji vrh in Petrova vas), imajo po katastru 105-2 ha gozdov in 1042 ha pašnikov. Ugotovljeno pa je bilo, da jc 700ha Ich pašnikov ali naraslo z gozdom ali pa so to steljniki ali gozdni pašniki. Od tega: je 210ha tako zaraščeno, da jih ni več mogoče ločiti od gozdov. Zato so vso to površino izmerili (klupirali) kot gozdove,- Pripadajoča lesna zaloga (na 2I0ha) je bila na posameznih parcelah od ok. 70 do t50m'/ha. Na steljnike in gozdne pašnike z lesno zalogo ok. 35 mVha je pri tem odpadlo 410 ha in 80 ha na steljnike brez drevja (samo praprot, vresje in redko grmičevje). Komisija za razmejevanje gozdov in pašnikov je izrazila mnenje, da se teh 4iOha prišteva k gozdovom. Menim, da bi se s priitiernimi ukrepi lahko omenjenih 80 ha steljnikov in 230 ha delno obraŠčenih steljnikov {od 410 ha) izboljšalo in spremenilo v kmetijska zemljišča — v njive, ali pa v dobre travnike in paSnike, Drugo pa bi se uredilo v gozdove, Kol primer navajam podatke za k. o. Črnomelj, ki dajejo še bolj jasno podobo ne !e glede površin, temveč turfi glede udeležbe iglavcev in listavcev, lesne zaloge, prirastka, starosti drevja in razmerja debelinskih razredov. Po katastru ima k-o. Črnomelj 109 ha gozdov in 173 ha pašnikov, Taksacija je ugotovila 95 ha stdjnikov {od 173 ha pašnikov). Od teh 95 ha je bilo 75 ha izmerjenih kot gozd; 20 ha steljnikov z redko obraslim drevjem pa je bolj primerno za kmetijsko obdelavo, zato laksacijsko niso bili obravnavani. Po na novo ugotovljenem stanju bi imela k. o, Črnomelj lS4ha gozdov. Pri obra-iunavanju je bila ugotovljena sledeča lesna zaloga; Na vsej površini — m' Na Iha — fflä Iglavci 6.514 46 Listavci 15.7^6 m Skopa) 22.260 m» 157 m^ Razčlenitev po debelinskih stopnjah in razredih nam daje tele podatke: Deb. stop. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Skupaj m» 951 1733 3107 3700 42H5 4226 2472 1211 540 287 222 22260 26R4 6807 8512 3683 827 222 22260 % 12 30 38 16 3 1 lOO Deb. razred 2 3 4 5 6 7 2 merjenji je bil ugotovljen povprečni letni prirastek 3,S4 mV^a. Največja neurejenost je bila ugotovljena glede mej. NihČe ni natančno vedel za meje svojih parcel. Pri uvrSčanju steljnikov med gozdove je lesna zaloga tako zelo vplivala, da so parcele z veČjo lesno zalogo oziroma dobro obrasle parcele brez pomislekov taksacijsko obravnavali, ravno tako tudi parcele, ki so z mladjem gosto ffbrasle. Pri drugih parcelah (slabo obraslih) jc bil taksator prepuščen največ svoji presoji. Pri tem je v glavnem odločala vrsta tal: plitvo, kamenito, srednje globoko. Nesmiselno bi bilo vse steljnike uvrSČati med gozdove, zlasti, če so sposobni za dobra kmetijska zemljišča. Dalje je bila odločilna tudi okolica: ali je parcela v sklopu gozdov, ali jo loči kmetijsko zemljiSče, ali pa je v sklopu kmetijskih zcmljlSč. Ka stcljnlklh, ki niso kamenlti, ampak na srednje globokih tleh, kosijo vresjc, praprot jn redko travo za steljo. Obenem s steJjo pokosijo tudi ves pomladek, kolikor ga je. Na steljnikih, ki so bolj kamenlti In bi bila IcoSnja zamudna, po-zanjejo le praprot, zato ostane na le-teh po Setvi več pomladka, grmovja in drevja. Ko kmetje vozijo steljo domov, po navadi posekajo Se kakšno drevo — brezo, hrast ali bor in ga vržejo na voz za drva ali za druge potrebe v gospodarstvu. Na ta način vzdržujejo steljnike v nekatSnem ravnotežju, da se po eni strani ne morejo gosteje zarasti z drevjem, po drugi pa spremeniti v kakšno drugo kulturo. K temu prispeva seveda tudi paŠa, Poleti, ko dobre travnike In košenice čuvajo za koSnjo, se živina pase največ po steljnikih in gozdnih paSnikih, ic le-li niso preveč oddaljeni. Po navadi pase po stcljnikih več pastirjev skupaj 10—30 g;lav živine, ki pohodi in uniči vzrasli pomladek. Zaradi borne paJe se živina hitro premika In paSa zajema obsežne povräine. Vzrok za steljarjenje in pašo je sploSno znam neurejeno kmečko gospodarstvo; slame od žitaric pridelajo malo in še to pokrmijo v zimskem času zaradi' pomanjkanja sena; nadalje; neurejena gnojišča, slabo negovani travniki in paäniki ter horen dohodek kmečkih g^ospodarstev. Koliko je steljnikov po površini, ni še nihče natančno ug-otovH; omenjajo se različne Itevilke, od 2500 do 5000 ha. Menim, da bi po razmejitvi gozdnih in kmetijskih površin h gozdovom lahko prišteli ok. 3400 ha obraslih steljnikov in gozdnih paSnikov, Poleg tega pa bi morali med gozdove uvrstiti še tako imenovane puste kraike pašnike, ki so na absolutnih gozdnih tleh. Pusti paSniki so pravzaprav v veČini primerov že pravi kras. Neuporabni so za kakršno koli poljedelsko izkoriščanje in so skoraj brez gospodarske vrednosti, lahko jih uvrSčamo med absolutna gozdna tla. Le-ta so zelo kamenita, obralčena z malo vrednimi travami in deloma brinjem ter raznim trničjem. Po njih se pase edinole drobnica, goveje živine tam ne vidimo dosti, ker je paše malo in ji ne prija. Tlo je plitvo, močno podvrženo vplivu vremenskih činiteljev. Voda odnaša prepereline ter s tem pospešuje zakraševanjc tal. Večje površine takih paznikov so na strmih južnih 'in vzhodnih pobočjih vzdolž Kolpe v oko-Iici Speharjev, Sinjega vrha, Preloke in Adlešičev; dalje oko-ll Tanče gore in na nagnjenem svetu v okolici Jugorja, Osojnika, Sodjega vrha in Crešnjevca. Takšnega kratkega sveta je ok, 1800 ha. Del teh kraških pašnikov je že obrasel in ga prištevamo k steljni-kom. Brez dvoma so taka tla absolutno gozdna, v kolikor v bližini naselij morda ne bi bila primerna za sadjarstvo. Sicer pa bi jih morali uvrstiti med gozdna zemljišča in s pri-mernimi gozdnogojitvcnimi ukrepi na njih vzgojiti gozdove, da bi tako preprečili nadaljnje zakraševanje ter izboljšali gospodarske, klimatske pa tudi higienske razmere prizadete pokrajine. Vprašanje teh pašnikov je vsekakor bolj pereče kot vpralanje steljnikov, ki se sami pogozdujejo, če opustimo steljarjenje, razen tega so kolikor toliko obrasli, kraški pašniki pa so skoraj goli in izpostavljeni nadaljnji degradaciji tal, ki otežkoča naravno nasemenitev. Pogozdovanje teh kraških pašnikov v Beli krajini je torej potrebno in koristno zaradi javnih interesov. Doslej so jih nekoliko pogozdovali, vendar ne načrtno. Potrebno pa bi bilo kraške pašnike načrtno izločati za pogozdovanje. Pašniki leže po planotah na veČ ali manj ravnem svetu. Pedološko imajo enake lastnosti kot steljiiiki in kraški (pusti) pašniki. Te površine navadno niso uporabne za drugačno kmetijsko izkoriščanje. Deloma so obrasle tudi z raznim grmovjem (leska dobro popravlja tlo). Tla so globlja kot na pustih pašnikih, zlasti po kotanjah in v vrtačah. Zaradi slabe nege je njihov donos majhen; s primernimi. agrotehničnimi ukrepi bi se lahko povečal, posebno s peskanjem in z gnojenjem '/. uinetnimi gnojili. Zemlja je izprana ter ji primanjkuje največ apn.^ m fosfora. Slabo seno, ki raste na njih. Še bolj zaostruje že itak hudo pomanjkanje krme. Kmetijci priporočajo gnojenje travnikov in pašnikov s Thomasovo žliiidro, da se poveča pridelek in količina rudninskih snovi v senu. Predlog za ureditev steljnikov in kraških pašnikov Nešteto komisij si je doslej ie ogledalo stcijnike in kraške pašnike. Vsaka je dala svoje mnenje, toda s konkretnim in načrtnim delom za ureditev se Še do sedaj ni začelo. Da bi se lotili resnega konkretnega rn načrtnega urejanja tega vprašanja, je želja ne le Belokranjcev, gozdarjev in kmelijcev, temveč je to gospodarska niijnosl- Spričo sedanjega splošnega napredka jc čas. da tudi v Beli krajini gospodarstvo napreduje. Potrebno bi bilo ustanoviti posebno stalno" komisijo, ki bi se ukvarjala z vpraäanjem steljnikov in kraäkih pašnikov. V komisiji naj bi bili zastopani gozdarji, kmetijci, gospodarski strokovnjaki in predstavniki katastra. V podrobnosti tehnične izvedbe se komisija ne bi mogla spuSčati, za to bi moral skrbeti poseben operativni organ, V sestavu taksacije pri upravi za gozdarstvo naj bi se osnoval poseben referat, ki bi se ukvarjal izključno le z urejanjem belo-kranjsküi steljnikov in kraških pašnikov, opravljal bi tehnične podrobnosti na podlagi smernic in ugotovitev komisije. Toda sam referat ne bi zadoščal, ampak bi moiala biti ustanovljena še stalna terenska ekipa, katere sestavo naj bi določila komisija, v njej bi moral biti zastopan tudi geometer. Delo komisije in operativnega organa'bi bilo naslednje: 1. Ugotoviti dejansko površino steljnikov in kraških paSnikov obenem tudi njihovo kakovost (slopnjo zaraŠČenosti, kakovost tal. položaj z ozirora na druge gozdove in kmetijska zemljiSča). 2. 2 anketo ugotoviti mnenje posestnikov glede tega vpTa!anja Obenem se Jahko zberejo podätki o porabi stelje, načinu steljarjenja, o bodoči potrebi po ste!ji in Se drugo, kar bi bilo koristno vedeti pri urejevanju celotncga vprašanja steljnikov. Urediti vprašanje stelje, sedanje in bodoče stvarne po'trebe po stelji, možnosti uvo^a slame. ■1. Ugotoviti-mtranosl spremembe kultur, t. j. določiti, kateri steljniki in kraški paSniki bi priSH v poštev za kmetijsko in kateri za gozdno izkoriščanje. 5. Tzbor drevesnih vrst za pogozdovanje kraških pašnikov, ugotoviti predvsem možnost uvajanja hltrorastoČih drevesnih vrst. (i. Ustanovitev lokalnih drevesnic glede na vrsto in potrebo sadik, za pogozdovanje kraških pašnikov. 7. Izločevanje absolutnih gozdnih zemljišč za gozdnogojitvena dela (kraški pašniki). 8. Izdelava načrtov za pogozdovalna in druga gozdnogijitvena dela na izločenih zemljiščih, 9. Zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo del. Predhodno bi moraJ referent pri taksaeiji opraviti prvi dve nalogi, t. j. ugotoviti dejanske površine steljnikov in kraških paSnikov ter njihovo stanje, Istočasno bi se lahko izvršila anketa o mnenju posestnikov. Delo bi moralo biti opravljeno sistematično po posameznih katastrskih občinah. 2a to bi bile potrebne karte v merilu 1 : 10.000 in spiski gozdnih ter pašniških zemljišč, ki pri taksacijskem odseku Se obstajajo, nadalje tudi indikacijske mape (1 ; 2S80) in busole. Uslužbenec, ki bi opravljal delo, bi na terenu na osnovi parcelnih spi.skov, map in kart s pomočjo posestnikov ugotavljal, katere parcele so steljniki in katere kraški pašniki Ugotovitve bi vnašal v karte in vodil spisek s krafkim opisom parcel. Obenem bi anketiral posestnike. To delo bi bilo lahko opravljeno v encra letu ali Še prej, če bi delalo'več ljudi. Zbrani podatki in anketni listi bi bili osnova za delo komisije. Ureditev vprašanja stelje in spremembe steljnikov in kraSkih pašnikov v kmetijska ali gozdna zemljišča je najbolj pereče. S silo, brez sodelovajija ljudi se ne bi. dalo ničesar doseči. Porabo stelje bo mogoče ugotoviti z anketo in glede na druge podatkci število gospodarstev, Število živine, pridelek žitaric in krme, stanje kmečkih gospodarstev itd. Posestniki, ki imajo večja posestva, manj sekajo in manj steLjarijo kot mali kmetje. Razdrobljenost posestev tudi vpliva na steljar- jenje in slabo kmetijsko gospodarstvo. Od vseh gospodarstev jih je 24% manjših od [ ha, 61% od 5 ha in le 1S% je večjih od 5 ha. Razumljivo je, da mali kmetje iz svojega gospodarstva ne morejo dobiti dohodkov, ki bi jim zadoščali za življenjske stroške, razen teg;a pa Se n, pr, za gradnjo betonskih gnojiä^ ali morda celo manjSih silosov. Podatki iz leta J955 nam kažejo, da ima komaj 9% gospodarstev Bele krajine betonirana gnojišča in da niti gospodarstev nima silosov. Zaradi neurejenih gnojišč in gnojniČnih jam se gnojnica razliva okoli gospodarskih poslopij, kar povzroča letno za gospodarstvo ok. 60 milijonov izgube, Po podatkih iz leta 1955 imajo belokrajijska gospodarstva ok. 25.500 glav goveje Sivine, konj in -drobnice. Za prehrano te iivine je potrebno letno 45.000 ton sena in zelene krme, Belo-kranjski travniki, pašniki, koäenice in njive pa proizvajajo letno J 7.000 1 sena in 5000 1 detelje, kar znese skupaj 22.000 1 krme. Od Žitaric pridelajo' 15.000 t slame, ki jo pokrmijo živini pomešano s senom. Tako anaša skupna proizvodnja krme 37.000 t. Torej še vedno primanjkuje ok. 8000 t krme. Manjkajočo krmo dopolnjujejo s koruznico, paso po steljnikih in s košnjo na zapuščenih kočevskih koSenicah (podatki bivlega OTO Črnomelj), Podatki o porabi stelje še niso zbrani. Od celokupne živine odpade na drobnico skoraj polovica (ok, ]!.200 glav), zato lahko računamo na glavo povprečno ok. lOOOkg stelje: to znese na leto 25,000 t 'Stelje. Koliko od te stelje odpade na slatno in koruznico in koliko na gozdno steljo, ni mogoče natančneje določiti. Predvideva se, da se za nastil porabi ok. 6000 t slame in koruznice. Manjkajočih 19.5001 stelje dajejo steljniki in listnati gozdovi (hrast, gaber, kostanj, bukev), kjer grabijo listje. Stcljniki dajejo s praprotjo, vresjem, mahom in listjem dosti več stelje kot gozdovi samo s svojim listjem. Če eni z drugimi dajejo 2000 kg stelje na 1 ha, nam raČun pokaže, da se stdjari na približni površini Ö750ba. Od tega bi odpadlo na gozdove ok. 4500 ba, ostalo pa na stcljnikc. Da pomeni stcljarjenje ene tretjine vseh belokranjskih goždov veliko izgubo na prirastku lesa. je razumljivo, TIo v teh gTJzdovih je skoraj golo ter zaradi vpliva vremenskih činiteljev močno zbito. Ce računamo, da prirašča letno v stcljarjenih gozdovih na ha le za 1 m® lesa manj kot bi ga moralo, znaša izguba na prirastku 4500 m® letno. K temu je prišteti Se poslabšano rast drevja {krivenČavost itd.) na steljarjenih zemljiščih in degradacijo tal. Komisija, ki se bo ukvarjala z razmejevanjem steljnikov in gozdov, bo opravljala paČ težko in odgovorno nalogo. Delo bo potrebno izvršiti tako, da bo za male in srednje_posestnike čim manj občutno. Do neke mere se bo moralo tudi potem steljariti, toda ne v toliki meri, vendar pa Čim manj in s kol obar j en jem. Steljarjenje bi iahko omejili z nabavljanjem slame od drugod (Vojvodina). V tem primeru bi slamo lahko kupovaJi iz sredstev gozdnega sklada s prispevki, ki so bili vplačani od sečcnj na negozdnih tleh. Izločanje gozdnih zemljišč v steljnikih bi potekalo drugače kot pri kraških pašnikih. Vse stcljnike, ki bodo izločeni za gozd, ne bo potrebno pogozdovati, saj se breza, zeleni in rdeČi bor sam! zasejejo. Te stcljnike bi bilo potrebno pustiti na miru (opustiti steljarjenje in sečnjo) pa bi bili že po 5 letih lepo pomlajeni. Teze bi bilo delo s ikraškimi pašniki, izločenimi za pogozdovanje. Zlasti v te namene bo potrebno določiti drevesne vrste, ki bi bile primerne za saditev. Pedološke analize tal, ki so že izvršene, bi bile pri tem prav dobro v pomoč. Drevesnih vrst, ki v Beit krajini-uspevajo, je veliko. Na slabih tleh dobro raste breza, dalje uspevajo zeleni, rdeči in črni bor; smreka in jelka v višjih legah, hrast, gaber, bukev, jesen, javor in kostanj. Potrebno je proučiti možnost za rast duglazije, rdečega hrasta, nižinskega macesna, vrb in topolov, Za pogozdovanje izločenih kraških pašnikov bi morali u red Iii lokalne drevesnice in izdelati podrobne pogozdovalne in goadnogojitvene načrte, in sicer za vsak objelit posebej. Tak načrt naj bi obsegal: -maptie skice in spisek parcel, vrste sadik, povräLne, način dela, predračun in Čas izvedbe. Vse objekte, izločene za pogozdovanje, bi bilo potrebno geodetsko izmeriti ter v kataster vnesti spremembe^ kulture. Celotna izvedba del bi bila v največji meri odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Menim, da je pToblem belokranjski!) steljnikov in kraških paSnikov z gospodaT.skega stališča prav tak kot problem krasa in kot tak zasluži posebno pozornost oblastvenih organov, V republiškem ali okrajnem gozdnem skladu naj bi se posebej zagotovila finančna sredstva za pogozdovanje kraških pašnikov in za ureditev steljnikov. Ob primerni in smotrni uporabi bi se vlozeiii denar dobro obrestoval, sicer ne posebnO' hitro, vendar pa morda že v dvajsetih letih. Tudi posestniki sami bi marsikaj ukrenili, da ne bi bilo potrebno tako dolg^o čakati na koristi gozda. SODOBNA VPRAŠANJA GOZDO MI-ADJE ZAHTEVA NEGO! Lani v avgustu in se.ptcmbru nas je obiskal eJtspert FAO, znani strokovnjak iia gojitev gozdov, prof. dr. H. L C i b li n d g u t iz Zuricha. Z mnogimi naSimi gozdarji jc temeljito pregledal precej stovcnskih gozdov. Na mnogih primerih nam je praktično pokaral pota In. prijeme sodobnega gospodarjenja ter način postopne skupinske sečnje (Švicarski wFemel-schlag"). Med ttslavd idirno ;)Oslteievati iglavre, krrr je gosftodarsko povsem utemeljeno. V Enim moramo pri čiičejipt panli, da ddamo smotrno ter da rehtjemo k one ogrožena iglavce, ki imajo liogoje 2a tispevanjc. Le ti a smre ka je is utonila v huko-i^ju in je njen vilin-ski prirastek močno popustil. Tndi z izsekom sosednjih lepih bukvic ji ne bi bilo prav nič pomogano, ia(D jo piutimo naj utone med njhni. Desna smreka pa je dovolj visoka ))i lepo prirašca. Ovira jo le ena sama srda bukev. Če lo btikffv obglammo, smo smreki pomagali do neovb-anega razvoja V lepi bukovi gašči je ostala od predraUkti gtda hukeVt ki ,(c razvija ii tri 1st ncismna duli Vie, kur je bo!}iegn okrog nje. Se knklno leto in lepe sosede bodo popnlnoma ladu-.fcve. Pozno je sicfr^ vendar je pomoč ie zjneraj mogoin in. iudi potrebna, toda (tre-jitinof pTedrasinik ii smrekovem rtiladju ie vei lel pokriva del mladja. Smrečice lO pod modnim zaslorom in niso vajene ionca. Če naenkrat hsekastto nadraslo smreko, bi s tem izpostaviti doslffj laseričenn smrekovo mladje nepcaredm soritni pripeki in poj:ebi, ki bi ga lahko motno poškodotiala. To je posebno nevarno v jiiinik legah, Pri svojem ukrepanju moramo vse i o i/poUevnti, ticcr moremo napruvMi napako ; L. Kako jiiij pomagamo? Cs tri i^sektmio, bodo tenke soiednje bukvine ker so oslabljene in niiO navajene na samos^tojnost. Pravilna pomot je: trs obglavimo. Sosede bodo ti njegovih vejah imeh še vedno dovolj opore. Cei 2—3 leta tri po potrebi okleMmo ali iufiumo Pravilen, ukrep v tem primuru.^ nadrasli smreki smo obsekali spad7ije veje iii pomagali mladja na svetlo, Pred sonirto pripeko ga varuje smreka s preosLali-m vejevjem. V 3—3 letih ii osvobojeno smrelje opomore in se privadi sonca. Nato lahko odstranimo smreko^ ki je bila sprva ovira, pozneje pa potrebna :aslitft mladju pod njo Predvsem in povsod, je ekspert poudarjal potrebo intenzivne nege sestojev od prve mladosti do konciicga poseka. V pravilni negi {čiščenju in reciJenju) imamo ključ do večje proizvodnosti v gozdarstvu, i njo dvijfamo vrednost sestoja, njegov količinski io kakovostni prirastek. Sc posebno vnina je nega v prvi mladosti, tako pri nasadu kakor umetnem mladju tet pozneje v ^oiči, čc tega tiela nismo zanemarili, bodo pozneje tudi redčenja v drog-ovnjaku in dcbcljatu neprimerno lažja. V sestoju, ki je bil v mladosti popolnoma lanemarjeti, p? jc poinejäa nega teika in marsikdaj malo uspeSna, feprav naporna, zamudna in draga. Marsikje mdimo v smrekovem mlndjn nli nasa/lv. naravni nalet (}>rerirastek) mehkih Uslnv-cev. Navadno so tak predraslek (breto, ivo, trepetlika, jerebiko) Itii^li i^sekavnti. St-daj tega ne delamo ueč. Tak predrastek je koristeji jia vei načinov: s svofim listjem popravlja i» gnoji tla ler smreko delno varuje potebe. V kolikor je tak predrastek mehkih liilaacev pregost, ga zmerno razredčimo, taka da smreke pod njim lahko napredujejo. Tako lakko predrastek u presledkih vei let zaporedoma preredUmo. Ko smreke priraste jo ie do spodnjih vej brew, ive, Irepetlihe, jirebike Ud., ta veje odreiemo ali skraj^amo. da ne hi prevei ovirale smreke. Zaradi delnega zasenienja smreke sicer malo poiasneje priraiiajo, pri trnn pa razvijejo tanjse veje, kaf je za bodočo kakouoH leta zelo ugodno. Ko žalne pome je predrastek smreke zelo omraii v razvoju, ga i^sekauno. Pri tt»n lahko dobimo ie lepe količine jamskega in eelulo^nega lesa ler drv, lore j znaten Sohodek, ki bi sicer izpadel. lAstfwci vse do izseka iglavcem popra^oljaja tla s svojim listjem. Po njihovem' izseku pa ostanejo v tleh korenine, ki segrtijejo ter pidiajo v tleh kanale za traienje tal. Če so rned mthkimi listavci jelke, bomo predrastek lahko dalj časa pustili rasli. Pri borih, ki zahtevajo vcČ svetlobe, pa bomo morali mnogo prej odstraniti predrastek bDrove7n w/nrfju je iiarlraiel koiat hot. IzsekaLi bi ga bili marali že pred leu. Zastrli mladi bori ic »e idjijo soncn, iaj firipadajo svctlabni drevesni vrsti. Zaradi močneg/i 1)0 .«} t miki i» ilaholni. Ce bi izsphah nadrasli bor, bi verjetno propadli, prati lako fnt tudi. če bi odsekali spodnje vejr Nadtcisli bor smo obgtavili. S tem so doslej ovirmii boriČi prišli do svetlobe. Ker pa so slabotni, bodo preoslafe veje obglavljenega bor o v dohro oporo. Ko si opomorejo, boTTw ostanek bora iisekah v sledečem čiščenju. (Vidtmo lorej, da se postopka v podobnem primeri! pri %mreki ö:r. born bislverio roulihnjeln r«tniii radične :ahleve po svetlobi.) M.ed drugimi listavci je visoko pognala skupina hitrorastočih jesenov. Najmočnejši je «benem ludi naj grli, z dvojnim mkoin. K sreii so njegovi sosedi mnogit leph, čeprav tanjši, Ce bi tako skupino pustili, da se samohclno razvija, bi s časom prevladale na j grit: t/ilodice, zato ker so najmočncjle, ter bi zamnrile boljše sosede. (Tudi v desni polovici vidimo po eden razkoiaten oziroma kriv jesen ) Nekako 10 let stara goUa je imcs bitkve, spireke ia macesna, Če pozorno pogledamo z leve proti desni, opazimo hukev:, ki je »loino pognala iz panja, nato smreko, ki je prerasla macesen in lepše bukve, med macesni pa zopel nekaj bukavik pan j ev r e v. Vst ti ogrožajo leple bukve, smreke in maresne. fotrehno je odstraniti nasihieie f^aimoinejU ^rdi jesen izsekamo, ker idimo pomagali lepšim, soisdom. Pregoslo skupino zrahljamo z iijekom, oz. obglmiljenjem nekaletih ilabiih mladic, Tako imajo lepe mladice dovolj prostora m ratwj. Tudi obrobni iislavd jo pridobili zdaj veČ proilora. Cct nekaj lei bo ireba skupino rapel previdno ::rahljan. (Podobno bi ukrepali t skupino bre^ ali tre-pEllik, vertdnr p^i H vrsli zahtevala več svetlobe in prosiora) Gozdar je pravilno posredoval: dva bukova pmijevca je posekal pri lieh. Veliko nndraslo smreko je obglavil, da bi njeno deblo dajalo sosedom oporo, dokler se: ne okrepijo. Bukvam med macesni je le prikrajšal vrhove. Delo je bilo opravljeno lahko, hitro, pravilno in poter^i. Poseg je ielo imeren, vendar ulinkovil. Goiea je resma slabega iti utrienn Ne^a goida se ne da naučiti, kakor Schidelin pravilno poudarja, brez nazornega poulia v samem goidu in skei v najrazličnejših oblikah sestojev. Pri leni ne sme biti šablone. Vsaka drevesna vrsta ima svoje doloSene tahfeve po svetlobi, vendar zek razlitnc v razni starostni dobi. Imamo tudi drevesne vrste, ti na doloEcncm rastišču dobro uspevajo v Eistih. sestojih, drufod pa le kot prime» drugim drevesnim vrstam (smreka). Nekatere uspevajo bolje v [losamski primesi (hrast med gabrom), druge pa rajSi v skupinski [bukev med je]ko in smreko). Vse to je treba poznati, ker le v tem primeru labko pravilno usmerjamo ra*voj sestoja glede primesi raznih vrst., Za to je potrebno veliko teoretičnega znanja in se več praktičnega dela, kritičnega »paiavanja in pravilnih zaključkov. Pri negi mladja in gošče gre predvsem za to; — da negujemo mladovje tako, kakor to nalitevaj-a naravni pogoji uspcvanja posameznih drevesnih vrst. — da s svojimi ukrepi ne ogražamo mladja s lern, da ga naenkrat izpostavimo nezavarovanega sončni pripeki, poiebi, vetru in snegu, — da pri tem ne opravljamo nepotrebnega in nekoristnega dela in ne zapravljamo sredstev, — da brez potrebe ne zmanjSujemo prirastka leaa. — da opravimo le najnujnejše delo in računamo s tem, da se vrnemo v mladje ali gosčd le čez 2—3 leta. Menimo, da je koristno objaviti nekoliicti slik iz knjige nemškega gozdajrja Hengs ta ".PraJctiČna nega nasada in naravnega mladja«, kt iz-redno jjosrEČeno in naborno prikazuje načine gozdne nege,* Nega mladja i a g&šČe je izredno jaoimivn in prav ni£ dolgočasno delo, saj /ahtcva od. delavca popolno pozornost in Icritično O(;ciio. Enoličnosti ni, in situacija se spreminja na vsakem, kora'ku. To delo zahteva tudi od delavca visoko kvalifikacijo, saj se lahko k tako izvaja pravilno in tudi poceni. Z znanjem raste razumevanje, ki vzbuja zanimanje;, veselje in ljubezen do dela. Vsakdo, ki se je v to ddo vživel, je postal prijatelj gozda ter se je iz delavca razvil v gozdaJ-jevcga sodelavca. Znani švicarski gozdar B i o 1-ley je pravilno priinaval največje zasluge ^3. lepo negovane gozdove prav delavcem, ki Jih je sam praktično izobrazil. Ob neki piiliki pa mu je neki delavec telo izjavil, d a mu je zadovoljstvo nad koristjo, ki jo s svojim delom napravi gozdu, najmanj toliko vredno kakor njegov ^aslu.zek. Omenjena Hengstnva knjiga je namenjena praiktični izobrazbi gozdnega delavca za nego pomladka, mladja in gošče. Potrebna bi bilo, da jo dobi vsak gozdar, ki ima opravka 7. nego gozda. Delamo pa na tem, da, bi knjiga izšla v slovenskem prevodu ter postala dostopna stchernemii našemu gozdnemu delavcu, V'l, fleltram • Hengst ».Praktische Kultur- und Jungwuchspflegc« J. Neumann — Neudaajm Verlag-Melsungen, Zah, Nemčija, cena 6.90 DM. Naročila sprejema Državna lalozba Slovenije po ugodnem deviznem tečaju. Knjiga je živa iluslraeija Schädclinovtga dela, "Die Auslesedurchforstung«, ki ga imamo v srbohrvatskem prevodu. IZ PRAKSE «PAPIRNA VBBA« — SALIX AQUATICA GIGANTEA, KLON 56 V času svoje specializacije iz kmetijske stroke v Švici sem imel priliko seznaniti se z novo rastlino za pridobivanje celuloze. Ko sem bil v mesecu avgustu na nekem posestvu v kantonu Graubindenu, kjer sem proučeval mchanizadjo v hribovitih predelih, mr je lastnik tega posestva povabil, naj grem z njim v mesto Vaduz v kneževini Liehstenstein na ogled nečesa, kar je imenoval ^^Dic Papierweidc«. Dalje nisem ^praäeval, le ugibal sem sam pri sebi, kakšni so papirnati pašniki. Pozneje se mi je posvetilo, da gre za vrbe. Go7.(iarska šola v tncsfu Va.fJii2u ^ojl v svoji drevesnici več iiektirov Ic »pnpiinc vrbe" iu (D kol trilclDO ra.sllinico {rlvoletno jni!;ko porManD sLehlo z enoletno mladico) prodaja gondiiiin posestnikom Nasad teh vrb je na kanaliilTanem moSvirnem zemljiSKg, na barski čriiici. Sadike lastejo cii meter vsaksebi v vrstaii, ki so tudi en meter ena od druge. Odre-Kovane so bile dve leti lapovrsljo ok. tO—15 cm nad tlemi, iz panj:\ pa raste enoletni poganjek (miadika) in tvoii bodoJe tleblo. Ob mojem obisku na omenjenem posestvu so bili poganjki visoki (it! 2—3 m in debeli oialo manj kot prst odraslega floveka. Cc ne bi otipal satlik, ne bi verjel temo, da tako liiiro raslo Ves vrbov nasad je bil zelo iienačen glede na višino in debelino sadik. Zaradi pomanjkanja celuloznega lesa postaja gojitev teb vrb v Švici vedno bolj aktualna, posebno äe zarndi velikega donosa lesne gmote po hektaru in uporabnosti lesa la predelavo v papir, V. severnih deželah; Danski, Holandiji, Svctlski in drugod je ta vrsta vrbe žc precej razširjena in daje dobre rezullate. Pogled na njene nasade vibuja res moJen vtis, Z go-itdarjem sem se dolgo pogovarjal o tej vrbi in o njenih lastnostih. Gojitev bi bila relo rentabilna tudi ^a naSc kraje. Zaradi svojevrstnih lastnosti te vrbe jo moramo gojili na prav poseben noEln, /ato sem se podrobneje poKajiimal o njej in navajam podatke o na-finu gojitve, pridelku lesa in bioloških lastnoscih vpapirnL' vrbe«. Vrbo Švicarji imenujejo nDie Papirwcide SAG/56«, latinsko ji pravimo t=Salix atjua-tica ^igantea, klon öG«. Proizvedena je bila z niultiplim kriifanjcm, ki je bilo 22-leEno življenjsko delo botanika Karla Jensenti, Vrba zdruiujc v sebi genetske sposobnosti hitro rastočih tropskih jvrsti in skromnost ter vsestransko odpornost arktičnih zvrsti. Z nego ji oblikujejo Čista debla z majhna krošrijo. Obstojajo samo moški osebki; na la natin je iiagotovljena njtna botnniJna stabilnost, Zelo je odporna proti napadu Škodljivcev, Posebna pomembnost in vrednost »papirne vrbe« je v tem, da ni odvisna od kiitnatičnih razmer in vrste tal. Kot izredno bitrorastoča drevesna vrsta se odlikuje s posebno veliko proizvodnjo lesne gmote zelo dobrih lastnosti in velike uporabnosti. Nobena zvrst vrb nima tako velikih listov {doliins je ok, 26—30 cm, äirina pa C cm) in toliko cvetov, kot jih itna »papirna vrba«. Vsebina klorofila in velikost listov tvorita i?,ied[io velik asimilacijski aparat, ki ji omo^ofa izredno hjtro rast. »Papirna vrba« daje v posebnili nasadili v kratkem Času neverjetno veliko lesa. Seveda sc to gojenje osniva na drugačnih načelih kot vzgoja prirodnih gospodarskih sestojev Gojenje te vrbe je uspešno na vseh zemljiSiiK, ki se do sedaj v gozdarstvu še niso izkoriščala. Najbolje uspeva na tleh z vrednostjo pH 6,5-—7,5. Vlainost tal ni odločilen činitelj pri njeni vzgoji, čeprav zadostna vlaga pospešuje njeno rast. Zelo pomembna je izredna prilagodljivost te vrbe tia različne küniatiüne pogoje. Kisla tla popravlja z obilico odpadnega listja. »Papirno vrbo* sadijo na leren kol dve leti priiezovanp sadiko i enoletnim poganjkcm. Po preteku petih let po saditvi dosaie vrba viSiuti ok, 13—15 m in deblo iraste ok, H do 16cm debelo. Pri tej starosti debla posekajo. Iz panja poäene nato veČ novih poganjkov. Glavni poganjek vzgojijo v novo deblo, ki v naslednji fi-letni obhodnji da toliko lesa kot v prvi, Eden zakoreninjeni panj lahko proizvede petkrat zapovrstjo po Sestrh letih enako vredna debla. Debeljava enega debla, uporabna za celulozni les znaša 5 let po sa'ditvi ok. 0,20m^. Skupni donos vseb petih obiiodenj {v 19 Ictili po saditvi) anaSa torej za vsak panj ok. 1 m'- Sadike sadijo v jamice po 1 m vsaksebi in v vrstah im razdaljo 1 m, tako da porabijo na J ha 10.000 sadik. Hektarski donos lesa >fpapirne vrbe« je 330 m" letno koncem obhodnje [po i letih) ?000m^ skozi vso zivjjeiijsko oziroma'produkcijsko dobo (29 let) pa 10 000 m' lesa. Nega drevja je preprosta. Lubja ima ta vrsta vrbe občutno manj kot druge drevesne vrste, namenjene za proizvodnjo celuloze. Skorja se zelo labko lupi in ne povzroča izgube na leMi kot pri drujreiTi drevju. Les »papirne vrbe« vsebuje zelo malo lignina, zato ga lahko kemicnu prefleliijcjo v blaijih sredstvih in ostane dolžina vlaten v industrijskem postopku skoraj ncdotruknjctia. Hitro rast opapiriie vrbe« si razlagamo v ^vcii z liitro rastjo korenin, ki dosežejo ddlžino debla. Tako dolge korenine lahko izkoriHajo tla na široka in globoko "in ortiogo-čajo enakomerno zgradbo lesa ne glede na mikroreliefne razinere. Neprestano naraŠ^ajočeEa povpraševanja po celuloznem .lesu, posebno v povojnem (asu ni mogoče ve? nasititi samo t iglavci. 2ato se je v te namene v vedno večji meri začel uporabljati les nekaterih listavcev. Posebno topol je cenjen kot relativno hitrorastoi^« drevo. Primerjava med »papirno vrbcm in topolom pripelje do naslednjih ugotovitev; Nasad »papirne vrbe« nam da v 29 Jctih ok. 10.000 m^ debeljave na ha. topola pa v ,^0 lelib 800 m' »Papirna vrba« torej za ve£ kot I2-krat prekaša topol, ki proizvede na en ponj samo eno deblo ter se mora po poseko izkrHti. aPapirni vrba« pa nam daje tia en panj 5-krat zapovrstjo po eno deblo in se mora iükrfiti äele po petem poseku [po 30 letih). Topola, gojena v nasadih, ima veije in odlotilnejše zahteve glede kakovosti tal, zlasti rabi vef fosfora, duäika in kalcija ter vode kot papirna vrba«. Topola ima v primerjavi z »papirno vrbo« nižji izplen surove celuloze kakor tudi oplcmeojenc Celuloze, Pri enaki incšatjici lesa ».papirne vrbe« ali topole s smrekovim lesom je kakovosL celuloze pri mešanici papirne vrhe in .smreke b&ljSa. Topola je kot svetlobna vrsta zelo občutljiva na pomanjkanje sveilobc in jo zatadi lega lahko gojimo samo v veliki medsebojni razdalji Brezvejno »papirno vrbo« pa gojimo na gosto, t, j. v medsebojni razdalji enega metra, »Papirna vrba Sfi« je glede svojih lastnosti popolnoma razliina od drugih drevesnih vrst. Tudi zakon, ki ga je postavil Rudolf Weber, po katerem naj hi bila sposobnost proizvodnje lesne tvari za površinsko enoto pri enakem rastiSču pri vseh gozdnih drevesnih vrstah vedao emaka, Ta papirno vrbo ne velja, Pri enakih rastlScnih raimerah je nanirei zmogljivost »papirne vrbe« tudi po tež! proizvedene lesne snovi neprimerno višja kot pri drugih drevesnih vrstah. ^^^ GOZDARSKA RAZSTAVA V CELJU V okviru letošnjih prireditev »Celje 1957« je bila med drugim tudi gojidarskn razstava. Prirejena je bila na kmetijskem posestvu .-Lava«, Organizirala in pripravila sta Jo Gozdno gospodarstvo Celje in Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo v Celju ob sodelovanju lüätiluta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Na razstavi so bile pokaaane gozdnogospodarske razmere celjskega okraja z vidika stanja gozdov, lesnih zalog, gozdnega etata, izkoriščanja gozdov ter gradnje gozdnih cest in stavb. Vse to je bilo ponazorjeno z ilustriranimi g^rafikoni. S predmeti, vzorci in fotografijami so bile prikazane osnovne gozdarske dejavnosti, t. j gojenje, urejanje, varstvo in izkoriščanje gozdov. Gojenje je bilo podano z izvirno vzorno urejeno drevesnico in z zbirko gozdnega semenja, razstavljenega v predalčkih na podlag^i, ki je imela obliko velikega drevesnega lista. Urejanje je biio predočeno z instrumenti in pripomočki, ki se uporabljajo v ta namen ter s kartami in slikarni, k! so kazale operativno delo. Varstvo je bilo zastopano z izredno zanimivimi primeri poSkodh na goadnem drevju, povzročenimi po raznih škodljivcih, boleznih ali ujrnali. Razen lega so bili grafično prikazani bukovi in smrekovi Škodljivci. Pri izkoriščanju pa je bila poleg drugega prikazana tudi obsežna zbirka gozdarskega orodja in pripomočkov; le-te je za trazstavo prispevala gozdarska fakulteta. Kot novost je bila posebno nazorno predočcna hlodovina, ki so ji bile dodaue slike dreves, iz katerih izbaja in še številne barvne ilustracije glavnih predmetov, ki se izdelujejo iz določenih drevesnih vrst. Taka so lahko dobili gledalci brez posebne ra/lage PoTjfni del gozdarske razstave je bil razporejen v posebni njo ograjeni stavbi (Foto: M. Mehorai mnog'o širše informacije o pomenu in namenu uporabe lesa. to pa na tak naftn, ki je prav vsakomur dostopen. Na zelo izboljšan način bilo prikazano tudi krojenje debel glavnih drevesnih vrst, kar je pri dobrem gospodarjenju i lesom osnovno in najvainejše-. Tehnična stran gozdarstva je bila na raistavi predstavljena razen drugega Je s sodobnimi ipravilftimi napravami, In to: z žičnico konstrukcije oziroma iivedbe domačega podjetja »Ziinica« iz Ljubljane, z motornim vlaČnim vitlom »Bergkuli«Jn z manjšim motornim vitlom »JZwcrgkuli« inozemskega izvora. Nazorno je bilo predofeno tudi delovanje teh nlprav. Razstava jc vsekakor uspela. Razen drugih jo je pohvalno ocenil tudi naä dobri inozemski znanec, ugledni gozdarski strokovnjak prof. dr. H, Leibundgut, ki se je takrat mudil pri nas kot ekspert FAO. ing. m, S 1 o v n i k IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA BOHORSKI GOZDOVI V PRETEKLOSTI Bohorsko gorovje poteka v smeri od zahoda proti vzhodu vzporedno s Savo in se dviga do viäine 1023 m. ßohorjki gozdovi zavzemajo ok. 1600 ha in ležijo pretežno v pasu nad .^00 m nadmojskc višine. Od časov, ko so ohranjeni prvi zapiski o razmerah v teh gozdovih, pa do leta I94.S, to je približno skozi deset stoletij,-se je zvrstilo v teh gozdovih nad 50 posestnikov: rasnih grofov, fevdalcev, zastopnikov vladavine Habsburžanov in raznih tuj-ih družb, trgovcev ter veleposestnikov. V pričujoi^em prispevku so opisani vsi važnejii.dosegljivi podatki in dogodki v zvezi z lastninskimi razmerami in gospodarjenjem z gozdovi skozi stoletja na območju Bobora. Kol vir podatkov /a najstarejšo dobo do korica 19. stoletja jc slujila «tKronika plaJiinskega gradu in trgan planinske rojakinje Ane Wambrechtsammer iz leta 192S, la kasnejšo dobo pa pjiJevajije nekaterih nluJbcncev bivicga veJeposcstva Planinski grad, sedcK lastnikov vseh boborskih gozdov, je bil postavljen tam, kjer stojijo ie danes njegove rar.valine. V ](). stoletju je bi) zgrajen kot obrambna postojanka proti napadom roparskih Madžarov. Postavljen je bil na jidovje stare rimske trdnjave, kastela. Zgradil ga je Engelbert iPil.^fanjski kot gospodar pokrajine. Okoli leta 1200 so nasledniki Engelberta Pilšlarijskega podarili planinski grad / vso posestjo svojemu grajskem oskrbniku Ortölfu, ki je )ia ta način postal prvi planinski vite» kot OrtoH Planinski. Zadnji planinski vitM Henrik Planinski je leta 1353 umrl v revšSini; nato so kot lasiniki planinskega gradu nastopili celjski grofje (Herman iri Ulrik) Grad jim je služil kot prebivaliŠi?e, ka-dar so prijeidilt na lov v lo pokrajino. Po smrti zadnjega celjskega grofa Ulrika ir. jc leta H66 po dedni pogodbi planinski grad pripadel babsburianu ccsarju Frideriku 111, ki jc bil takrat deielni gospodar Štajerske, Grad in vsa pripadajoča posesl sta ostala do lata 1593 fevd Habsburških deželnih knezov. Prvi zapiski o razmerah, ki so bile v zvezi z bohorskimi gozdovi, so ohranjeni v .urbairju planinskega gradu iz leta H96. V tem, .urbaj-ju so med drugirn dpisane daja-tve, ki so jih podloiniki morali dajati planinski grašJini zi les in drva, ki so jili dobivali \z grasEinskih goidcv za svojo upopabo, Urbar onicuja, da so sodarji brezplačno prejemali iz graSčinskih go?.dov ves les la svojo obrt, zato pa so morali dajati v grad zastonj toliko ■sodov iu Škafov, kolikor so jih lam potrebovali. Razen tega lesa in pa lesa za nepostredne potrebe grašfine se takrat v teh goidovih ni sekalo.. Kdor je pasel v boborskih (gozdovih, je za rejo ene svinje moral plačati 2 vinarja. Drvarji, ki so izdelovali drva la grad in vozniki, ki so le-ta vozili na grad, la to niso dobivali niti plačila, niti hrane in pijaSe, Nekako iz teh časov izvira tudi zemljepisno ime »ßohor« za to gorovje, V 15. stoletju SO Turki večkrat napadli planinski grad ter ropali in požgali planinsko okolico. Na Velikem Javomiku (1023 m), najvišjem vrhu Bohora. je slala za Jasa turških vpadov pripravljena grmada draČja in drv, ki so jo jazgali, brž ko je goreča grmada na Gorjanf:ih naznanila prihod Turkov v deželo. Ljudstvo je zaradi tega ta vrh začelo imenovati "Grmada« in to ime je Se danes ohranjeno za južno pobočje Bohora. Tudi nemSko ime ja Bohor »Waehern Gebirge« (Straitnu pogorje) izvira iz turških Časov_ Sedanje ime »Bohor« je torej popačen nemški naziv «Wachern Gebirge«, Urbar planinske sodnije iz leta 1593 omenja v planinskem okraju dve žagi, ki sta ragaJi les za pogrebe gradu in podložnikov. Za vsako Žago se je plačevalo letno 5 kosov desk. Omenjeni urbar omenja, da so pobiranje draČja v grajskih gozdovih skozi vse leto odkupovali z 1 Skafom čebule m 10 škafi ovsa ali pa z eno ali dvema svinjskima kraiama. Drevje, podrto po vetru, so kvpovali z po 4 piščanti. iPo neki stari naredbi je imel planinski župnik od nekdaj pravico dobivati les za popravilo cerkve in zupniiČa iz grajskih gozdov brezplačno. 'Iz leta 1651 se je ohranil zapisnik tožbe, ki jo je pater Andrej ii jurklošfrskega samostana vložil proti oskrbniku planinskega gradu, ker je graščinski hlapec posekal dve Irepetjiki na posestvu jiirktoättskega iamostana. Pater Andrej je zahteval kot odškodnino 100' cekinov. Planinski oskrbnik pa jc nato prijavil deželni vladi v Gradcu prestopek lovskih postav, ki ga je zagreSil jurkloŠtrski samostan na planinski zemlji. Samostanski lovci so lovili v mreže zajce in lisice na planinskem ozemlju skoraj pod grajskim obzidjem. Pravda se je dolgo vlekla in končno naspala. Do leta 1683 so ruidzorovali bohorske gozdove le grastijiski lovski hlapci. Tega leta pa je bil nastavljen na planinskem gradu prvi nadUgar, neki Franc Vernir. Leta 1593 sta planinski grad in posestvo prišla v fidejkomisno posest baronov Mosco-nov. Tudi iz teh časov so ohranjeni nekateri zapiski, ki osvetljujejo tedanje razmere. Da so takrat začeli posvečati gozdovom večjo paznjo, priča zapisnik d imetju na planinskem gradu iz leta 1729, ki omenja med drugim tudi leta 1695 izdani in natisnjeni goidni red. Ohranjen je nadalje tudi predpis^ .da prosti kmetje ne morejo biti logarji, da pa se jih nc sme siliti dajati desetino, V iietrtem desetletju 18 stoletja Je dobil planinski grad nalogo, da popiše vse svoje podloiSnibe in svoja ?,ctnljišEa. Ta popis, ki ga je napravi! takratni lastnik gradu grof Franc Kari Mostoo, se imenuje po cesarici Mariji Tereziji tereiijanski kataster (sestavljen leta 1756. Op. ur,). V njem kronist omenja, da je grad sekal za svoje potrebe v bohorskih gozdovih vsako leto 90 seinjev bukovih drv in 4 leŽnje smrekovega lesa. Kronist posebno poudarja, da je prevaianje lesa n sicer lepih, vendar skoraj nepristopnih bohorskih gozdov tako teJavno, da se prav malo drvari. Za izdelavo 90 scžnjev bukovih drv se je porabilo 200 tlak, prevoz teh drv na grad pa 99 tlak z iivino. !ü grajskih gozdov ^o vsako leto prodali več sto smrek zasavskim fcrodarjejn. Les so spravljali preko hribov in jarkov do Save, kjer so zlagali splave. Omenjeni kalastar prikasiuje, da je imel grad od gozdne paše, pobiranja dračja, prodaje lesa in drv le slabih 5% od skupnih letnih dohodkov. Kronist nadalje omenja, da je bila oa Bohoru planjava Možniea, kamor so gonili na paSo vsako leto živino in sicer vsega sk\ipaj 16 glav. Živina pa je imela paäe Je za kake tri tecUie. Za paso je služil na Bohoru tudi neki travnik pri Netopirju, ki je i-mel prostora za 200 glav livine. Planinski podlozniki so s.mell brezplafno pasti Živino na Netopirju. Lesa z Bo bora takrat niso mogli .prodajati v vcüji meri zaradi velike oddaljenosti od mest; podlozniki, ki so sami imeli gozdove, lesa niso kupovali, tisti pa, kt niso imeli gozdov, so jemali les in. drva k grajskih gozdov, jie da bi veliko spraševali. Okoli leta 1749 se prvič omenja žaga ob vznožju Bohora, ka,lcJnili 10 minut od sedanjega hleva tia Stari zagi pri Planini, V potoku ni bilo vedtio cnaku vode in zato tudi ne dosti moči. da bi mogla ta žaga vedno obratovati. Za žago je dobival grad letno i goldinarje najetnninc, plačeval pa je za njeno vzdrževanje letno 9 goldinarjev. GraiSiak je imel torej / njo izgubo, vendar se mu je bolj i2plaJ'alo v/.drževati to žago, kot pa voziti deske za grajske potrebe od drugod. Leta 1763 je umrl zadnji planinski graMak iz rodbine Mosconov. Grad in .posestvo je kupi neki Franc Anton Protasi. Pri prevzemu omenja cenilni zapisnik med drugim tudi, da je bila vrednost gozdov na Bohoru ,SOO goldinarjev, V^a grajska iemljiä?a z gradom vred pa so bila ocenjena na 1081 goldinarjev. Takrat so boliorski gozdovi segali do tja, kjer stoji danes Sentviika iola. Odkar je goid pogorel, je tam travnik. Leta 1787 je bilo gradu zopet naročeno, naj ponovno sestavi kataster, ki se imemije po cesarju Jožefu jožefinski kataster. (Ta kataster je bil sestvaljen I, 1785 in se imenuje tudi »davčna regulacija«. Op. ur). Okrog leta J807 je po odkritju Selezne rude v Bohoru laČcla obratovati v Zagorju fužina, ki je z večjimi presledki delala do leta 1901. 'Graščina Je prodajala v fužino letno po 150 sodov bukovega oglja. Leta 182-1 je planinska občina dobila poziv, naj izmeri vsa zcmlji,5Ča. Takrat je bil narisan tudi zemljevid planinske občine, Ta kataster se irnenuje po cesarju Francu fran-ciscejski kataster (osnovan 1, IS25. Op. ur.). Planinska graiČina je takrat imela v službi izobražene in dobro plačane gozdarje, ki so bili nemikega in čeSkega porekla. Lota 1823 jc tedanji lastnik bohorskih gozdov in gr.a^lu prišel pod stečaj. Grad in celotno posestvo je bilo na prodaj. Vendar zaradi slabih gospodars-kih raamer niso našli kupca. Zato so planinsko posestvtoka SevniŠčina. ki ima le blag in enakomeren padtc proti Sevnici, se je pričel razvijati Živahen promet z lesom iz bohorskih gozdov. Hkrati z gradnjo ceste Planina—Sevnica je pričel graSčak Blome graditi tudi Številne kolovoze po Boboru, Do takrat lesa iz bohorskih gozdov sploh niso mogli voziti, ampak so ga vlačili v dolino pa jarkih ali pa spuščali po strminah do vznožja. GraSčinski nadgozdar Hugo Adamus je v letih 186J do 18SI IzkoliČi! in zgradil nad 50 km kolovozov in gozdnih vlak. Večino teh kolovozov so obložili 2 lesenimi bruni. Sedaj so te poti ie- popolnoma prerašČene in neuporabne, ohranili so sc U nekateri glavni kolovozi. Omembe vredna Je anana t. im. Adamusova cesta na severnem pobočju Bohora, ki je bila zgrajena leta 1S64, in je k danei glavna izvozna pot Dne 16. julija 1866 je požar uničil parno iago. Zgorelo je 7000 desk in 70 sežnjev drugega lesa; prihodnje leto pa. so jo zopet pozidali. Ker grad niso več popravljali. Je začel razpadati. Zato se je graifak Blotoe odločil za zidavo novega poslopja pod starim gradom. Graščina, kjer je še sedaj gozdna uprava, je bila ograjena leta 1S6S. Leta ISeS/fit) je grašfak prodal veliko železniških pragov, V Bohoru so drvarili skoraj nepretrgoma. Leta lfi76 je delala parna žaga tudi ponoči. Sploh je takrat trgovina la lesom izvrstno uspevala, Kar se tiČe služnostnega lesa jc nastala ta navada takolei Ko--so bili prebivalci okrog Bohora .se podložniki planinskega jjratlu. torej pred ktom 1S4S, so dobivali üd svoje gospode df)lo?cnc količine lesa in drv za svoje potrebe. Tn pravica jc ost:i!a (udi po tem, ko jc gfod izgubil svpjo oblast nad njimi. Deželna vlada iz Gradca [la je 1. oktobra ISC-l GtiloČila, da mora grad odstopi/i 86 jirmov g-ozda 33 posestnikom vi Planine in sicer na la način, da se jim vsako leto dodeli določena količina lesa, Ti g^ozdovi so bili v Jarfku; tam so nato posestniki vsako kto dobivali Its, Ici jim je pripadal. Leta 1!)20 so üpraviicnd zaprosili, naj sc jim ta gozd dodeli v last. Komisija za agrarne ope-vncije v Mariboru je to proEnjo ugodno rešila. Smrekov sestoj v Hudifevem jarku na Boliorti (foto: VI. Beltram) Dne 14. februarja leta I8S1 je izbruhnil v Postatab velik grozdni požar, ki jc trajal dva dni in ur^itil vse gozdove do vrha Skalice. Kronika navaja še sledefc podatke o gospodarjenju z bohorskimi gozdovi; Spomladi leta 1885 so trapisti iz Rajbenbiirga kupili na Bobom veliko stavbnega lesa. Leta 1866 je parna žaga pod Bohorom zopet pogorela, vendar so jo še istega leta obnovili, V decembru leta 18S9 so v bohorskih gozdovih postavili nad 70 orientacijskih tablic za. pota in gozdne oddelke^ nadaljnjih 70 tablic so pa namestili lovci aprila leta 1890 Graščina je začela prvič leta 1S72 prodajati maline v zakup nekemu graškemu trgovcu Martinu Gtablowilzu, ki je opravljal to delo vsako leto do 1, 1913. Leta IS93 je gvaščak Blome upokojil nadgozdarja Aclatiiusa, na njegovo mesto pa jc postavil nekega gozdarja Schwalbcrja iz Češkega, Ker obratovanje zaradi velike oddaljenosti do žcleziiice ni bilo rentabilno, so kta 1901 opustili fuiino pri Zagorju. Sin zadnjega oskrbnika na fužini Krncst KuttJer pa je stopil v službo pri graščini kot gozdarski pristav. Gozdar Schwalber se ni veliko brigal za gospodarstvo. Tndi njegov naslednik Anton Czapek ni mogel odpraviti različnih težav. Od graščakove rodbine ni nihče veČ prišel na Planino. Letr 1903 je umrl graŠČak Blome, njegovi nasledniki pa so še istejja leta prodali planinsko poiest. Kupila sta jo vclclrgovtfl braln Joief in JnKob MniikoE Trihi likrn-ti z lesnima trgovcema bratoma Domiiiikom in Ivanom LiiŠiiiom iz Ljnbljani;, Le-tt so kupili posestvo zaradi ojcjovega lesnega bogastvn. Začeli so egljariti; najeli scj veliko rfclavtcv in parna, žaga jc lopet začela delati z vso itnogljivostjo. Lfita 1006 5(a Mankofa in LLišina prodala planinsko posestvo neki italijanski družbi. Dotedanjega oskrbnika, gozdarja in gt)^rl.irsbeg;i pristava Kuttlerja so odpustili iz ilužlic, na tijibovo mesto so pa prišli [talijnni. Leta lOIO je druJ.l>a prodala graJČino nekemu Italijanu Antoniju Torresti. Takrat je tudi pania ižaga pod Planino nehala obrnlovati. les pa so lafeli vožiti žago v Sevnico. Leta 1914 je Torres prodat g^raScino iickemii Hugu Manchartn. Medtem ko so bili bohorski gozdovi v posesti prej omenjene italijanske diužhc in lesnih trgovcev iz Trsta —1915), so bile napravljene največje sečnje na golo, in sicer je bilo posekano na golo ok. 450 ba, Te golosečine so nekoliko let po sečnji pogozdili s smreko. Nasade so razmeroma intenzivno gojili, zato rasto sedaj tam precej lepi enu-dobni smrekovi sestoji. Drv la. prodajo so svojcas izdelovali le zelo malo. v glitvnem so Ic oglarili. Oglarji so bili itarlijanskega rodu in so morali s sečiše blizu cest sami spravljat! oglje do ceste. V ta namen so napeljali žice po drevju do ceste in po njih. spuščali vreče 2 ogljem, 2 drugih, bolj oddaljenih sečišE so' graščinski vozniki odvažali oglje do cest in naprej v Sevnico, Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so italijanski oglarji aa.pustili tc kraje; odslej tam niso več oglarili v večji meri. Za spravilo lesa iz bohorskih gozdov so zgradili precejšnje ätevilo lesenih riz. Iz zgornjega dela pobočja v Travnem lazu pa do- posestne meje nad vasjo Puste Loice so takrat postavili 600 m dolgo leseno riico. Po njej so spuščali les do vasi Puste Loice, nato pa vlačili do ceste v Dolskem. Od tu su najeti kmečki vozniki prevažali les do železniške postaje v Rajhenburgu, kjer so ga nakladali na vagone in pošiljali na žago v Scvnici. V zvezi z velikimi sečnjami na golo so zgradili v revirju Globoko ok. 1400 m dalgo vodeno rižo po dolini med vasema Jelše in Plt5ivica do tja, kjer se danes konča kajnionska cesta Senovo—Globoko, V ta namen so zgradili pod logarnico Globoko v potoku veKk jez, kjer se je čez noČ nabirala voda, po dnevu pa su plavili po riŽi les in drva. Hlode od teh. seČenj na golo so vozili v Sevnico na Žago. Nekdanji lastniki bi prav gotovo se več boborskiK gozdov posekah na golo, če jim tega ne bi preprečila prva svetovna vojna. Verjetno hi tudi vse na novo nastale goličave pogozdili s smreko, sledeč nemški gozdarski šoli, Da je del teh smrekovih nasadov na neustreznih rastiščih, iiarn priča 65 ha velik smrekov sestoj na Ftiiinah v nadmorski višini od 400 do 500 m, k! ga vsako leto smrekova osica močno ogroža, in 9S ha velik smrekov sestoj v revirju Globoko v višini 600 do 70Üm na južnem pobočju in na apnenčasti potMagi, kjer so nenehna Žarišča lubadarjev. GoliČavc, ki so nastaie Jiaradi scčenj na golo, so po odsiranitvi lesa razdelili na parcele, ki so jih oddajali kmeloni zn določeno dobo v najem. Prvo leto so najemniki uživali zemljišče brezplačno, zato pa so morali sečišft očistiti sečnih odpadkov. V ta namen so pri vchti parcele vzdolž sltijnice zložili v vislo dračje, vejevino, plevel itd. To rtd dračja in vejevja so zažgali in ko je že dobro gorela, so jo z dolgimi železnimi grabljami in drogovi vlekli po vsem sečišču navzdol Na ta način so poSgali vse, kar jc ostalo od sečnje in ,50 nato brez posebnega obdelovanja zemlje posadili krompir. Naslednje leto su murali najemniki plačati po 1. krajcar za vsak kvadratni meter zemljišča, kamoT so drugo leto sejali žito. Tretje leto so sejali jaro žito, vmes pa posadili smrečice. Pri tem so morali logarji strogo kontrolirati, da ne bi ob žetvi poškodovali smrekovih sadik. Za vsako poškodovano smrečico so morali kmetje plačati občutno kazen. Te nasade so nato popol-njevali in trebili. Baron Artur Hosthek iz Gradca je leta 1910 kupil planinsko posestvo in parno žago v Scvnici, leta pa je prišlo vse skupaj pod upravo splošnega ljudskega premoŽenja. K&L njegovi predniki jc ludi HoscKck nadaljeval s sečnjami, vendar v manjse/n ohsegu in ra prcbiralni ua^in. Stkati so na osnovi vsakotelnih p&trcb po določenih sortimentih hrtz vna.j>rcj določenega etata. Za spravilo lesa iz gozdov so v letih 1926 in 1927 «gradili veS začasnih lesenih risi (n. pr, 300 m dolgo riioi od Škofovega travnika po jarku .prfiti vzhodu, 250 m dolgo rtžo od (Netopirja proti Ludvikovemu skladišču, 200 m dolgo riiD od Postat do kamionske ccste Planina—Sevnica), iKo so les spravili go^da, so riJe raidrli. Kolovoze so skrbno vzdrževali, Adanmsovo ccsto od Netopirja do Bresta, hrbtcnico vsega tedanjega omrežja kolovozov v boliü-rskih gozdovih, ,scv obnavljali s polaganjem biun vsakih 10 !tt. ZadnjiE so izmenjali bruna na njej lela 192S. Leta 1953 so ügradili 2 km dolg kolovo* od logartiir.e Globoko do Bresta; "v gozdnem okolišu Grmadi so leta 1936 ogradili t km dolg kolovoz; leta 1937 je bila zgrajena 300 m dolga lesena riia v Hudičevem jarku in 4 km dolga ce&ta »Cokla« od Oztrja do kamionske ceste na fužinskem klancu, 2a bruna irv za mostove na tej cesti sO' porabili ok_ 600 m^ lesa iglavcev. Cesto so gradili 3 leta; pozneje so jo nameravali podaljiati ae la i km prati vzhodu pod severnim vznoijem Bohora do vzhodne meje graščinskega posestva. Na La način bi celotno severno poboJjc Bohora pod Adamusovo cesto gravitiralo na cesto Coklo iti na njen predvideni podaljäek. Izvedbo te zamisli je preprečila druga svetovna vojna. Zanimivo je, da, vsi ti kolovozi potekajo tako, da jih jc z manjšimi popravili oziroma s tlakovanjem mogoče spremeniti v gozdne kaminoiiske ccstc. Leta 1927 je takratna banska uprava nnroiila planinski graščini, da se mora zaradi določitve etata vse drevje nad 15 cm prsnega premera izmeriti V ta namen so najprej izločili sestoje z golosečnim obratovanjem, t. j, umetne cnodobne smrekove sestoje in jib razdelili na oddelke in odseke. Površina tega obratovalnega razreda je ZDaSala '!7[ha. Druge sestoje, ki jih jc tedaj imela planmska graščina Še 1054 ha, pa so uvr.ttili v prc-btralni obratovalni razred. Te gozdove so razdelili v 30 t. im, enot. S klupiranjem so začeli leta 1928, zai^ljuČili pa leta 1930, Višinske krivulje so sestavili s pomo£jo meritev posekanih dreves, starost in debelinski prirastek pa na podlagi meritev ätevilnih posekanih modelnih dreves. Etat za prcbiralne sestoje je bil izračunan po Hufnaglovi formuli in je zna.^al za ]&64lia 9360m=", torej povprečno po 8,80m^ na 1 ha. Izračunan; etat naj bi veljal za desetletje 19S1—1940, Pri tem ni bil upoštevan les od redčenj 471 ha enodobnih smrekovih sestojev in naj bi bil po predlogu avtorja gospodarskega načrta tiha rezerva. Precej nsok etat opravičuje avtor uaČrta z veliko ü al (igo starega lern (Številno drevje iznad 1 tn prsnega premera), ki se jc nakopičila zaradi obilnega prirastka, k! so ga dotlej cenili po tabelah, ki niso ustrezale konkretnim lazmeram; ra'zcn tega je bila upoStevana tudi okol-nost. da v letih 18S0—1900 in 1914—1920 še ta skromno ocenjeni etat ni bil posekan. 'Klupiranje je pokazalo povprečno hektarsko zalogo 25S m®. Izračunani etat 9360 m^ so !e redko kdaj izkoristili. Neposredno pred drugo svetovno vojno so sekali letno od 6000 do 8000 m^, V to gmoto lu vračunan material od redčenj mladih smrekovih sestojev, kjer so dobivali v glavnem le vinogradniško kolje in delno tudi bmeljevke. Letni etat bi morali v prvih letih v glavnem ostvarjati s sečnjo najdebelejšega drevja, ki je s svojo lesno gmoto odločilno vplivalo na precej visoko določeni etat. Vse sečnje pa so bile določene glede na, vsakoletne potrebe po raznih sortimentih. Furnirskt blode so n. pr. posebej za to določeni logarji iskali po vsem področju in nato odkazovali izbrane bukve. Ko je prišlo n^iročilo iz inozemstva, so odäli logarji na lov za sortimenti posebnih dimenzij, V letih 1930 in 1931 je bilo posekanih ok. 12.000m^" jelovine posebnih dimenzij za izvoz v Ajiglijo Leta ^037 so posekali nad 6000 m" siavbenega lesa Iglavcev, največ za izvoz: v Nemčijo, Pozimi 1939-40 so posekali nad 100 m= tehničnega lesa Črnega gabra. Posledice teh sečcnj se prav dobro vidijo v zgradbi teh gozdov. 2e leta 1928 «o pri klupiranju ugotovili veHko zalogo starega lesa, Jti že takrat ni bil tehnično najboljši. Toda sečnje, s katerimi so proizvajali le najvrednejše Sortimente, so se izogibale tem prestarim dre- vtsoni, iato j« Število tega drevja skozi zadnjih 30 let se narastlo in \e. pretrdo drevje Sde pred kratkim prišlo na vrsto -za seinjo. ipo prvi svetovni vojni so na podroiju Boliora zelo malo pogozdovali, ker iaradi pre-blralnih seftiij in naravnega pomlajevanja to ni bilo potrebno. Graäcina je imela sicer ve£ fozdnib drevesnic s skupno povrSino ok. 3 ha, vendar so smreikove, jesenove in dng^U-zijinc sadike, ki eo jih tam vagojili, prodajali gozdnim posejtvotn v Radečah, BoStanju pri Sevnici in drugam, Prav tako tudi rfrugih gozdnogojitvenih del v veEji meri niso opravljali, V kolikor so čistili smrekove nasade, so ii njih vedno odstranjevali vse listavce, ki so izhajaJi iz naravnega pomladka,. Zato je sedaj tam precej Čistih smrekovih sestojev, ki zelo tr.pijo zaradi snegolomov in raznih Jkodljivcev, Smrekovi gozdovi, kjer zaradi rai-liifnih vzrokov niso zatirali listaycisv, so se sami od sebe spremenili v mešane sestoje iglavcev in listavcev, žato s« v njih napadi lubadarjev zelo redki, prav iako tudi poškodbe po siiegii. V teh, nekoč čistih smrekovih nasadih je bukev ponekod ze popolnoma prerasla smreko in le tu in lam kaka vrsta smrekovih sulic pod bukovjem prifa o nekdanjem smrekovem nasadu. Med drugo svetovno vojno so na Eohoru — razen v prvih dveh letih ■—■ le inaio sekali, in še to predvsem za potrebe okoliškega prebivalstva, Z vključitvijo bivših veleposestniških bohorskih gozdov v fond sploSiiega ljudskega premoženja se začne leta 1943 za njihovo zgodovino novo razdobje, ki pa nc sodi v okvir našega prikaza. Ing Vlado Jenko DRUŠTVENE VESTI EKSKURZIJA MARIBORSKE SEKCIJE DIT GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE V LR SRBIJO Po prcdhi>dnem sporazumu s Sumarikim diruštvom NR Srbije jc 30 naših članov napravilo 7-dnevno ekskurzijo v gozdnate predele .Srbije. Potem ko so nas v Beogradu prijaiteljsko sprejeli predstavniki srbskega gozdarskega društva, smo se v njihovem spremstvu z dvema putnikovima avtobusoma odpeljali preko Obrenovca do Val jeva, kjer so nas Čakali zastopniki gozdnega gospodarstva Va.ljcvo. Z njimi smo se vzpeli na pobočje Maljena, t. j. IlOOm visoke planoite. Tu smo si na Divčibarah ogledali uspele nasade Črnega in r^leČega bora in ostanke listnatih in igličastih gozdov, ki so nekoč poraSfali 'planoto. Sedaj so lam le k borni ostanki nekdanjih gozdov in «aČetki pionirskega dela valjevskih gozdarjev, Na planoti se pase preko .polftja na tisoče ovac, kajti v okoliških nižinah ni primerne paŠe. Oh pniti do Titovega Uiica so se pred nami krstile enake podobe degradiranih pa.šni-kov in gozdov ter grmlšČ. 2e prvi dan smo se prepričali o zelo tczkeni stariju tega dela Srbije. Zvečer smo skupno z gozdarji gozdnega gospodarstva Titovo Uiicc in njihove gozdarske sekcije (po naše- goidne uprave) Kremna prenočili v udobnem in dobro askrbo-vanem hotelu na Tari., Drugi dan smo si ogledali gozdne predele Tare z nepozabnim pogledom s Kozjih sten v dolino Drine proti ViSegradu in. Bajirn Bašti. V mešanih g&zdovih rastejo razni listavci, ilasti bukev, pa tudi jelka ter smreka z nekaj vnesenega Črnega in rdečega bora. Delavsko naselje Mitrovac, ki je sedaj preurejeno v otroško letovišče, je bilo v povojnih letih središče obsežnega izkoriščanja gozi smo v prijetnem razpoloienju izmenjali misli, JsJa ialost pa se nam je tretji dan pokvaril avtobus, Med tem smo si og!eda.li VmjaJko Banjn, eno najlejiäih letoviäE v drjavi, Odpasti pa je moral ogled Ibarske klisure in gozdnega območja Goč, ki je z gozdno železnico zvezano s Kraljevini. Nadaljevali smo pot do iKruSevca in si ogledali kombinat z obratom za impregnacijo lesa. Podjetje predeluje izkljii?no Hstavcc ter nekaj iglavcev za lastno porabo. Samo opravlja e'ksploataeijo v- okoliških planinah in celo na južnem Kuiaju, kamor smo prispeli po dolgotrajni vožnji preko Faračina, Čuprije ia Senjskega rudnika. Na Troglan barah, kjer smo prenovili v v?,or(io urejenem naselju, smo se spoznali i g07.da.rji gojdncga gospodarstva Čuprija, ki upravlja gozdove Južnega Kuiaja. Na vsej planoti se — pričenii od vrha — ronožiJfno sušijo bukve. Veliki senjskoresavski Tudniški ba^en potrebuje velike mriožinc jamskega lesa. Zato so v gozdovih Južnega Kufaja v tasu okupacije in v povojnih letih preveč sekali, tako da sodi sed^j to območje v meliorativno gospodarsko enoto. Zaradi preobsežnih sečenj dobiva kosava izredno moč ler pomaga pri iiitlicevanju zadnjih bukev. Razen tega se tam pase vsaio letfi nad 60 tisoč ovac. Ta gospodarska enota torej pomeni kompleksen gozdarskokmelijski problem, ki iina hkrati socialni značsj. Tamkajšnji gozdarji iz direktorjem na čelu so nam te svoje probleme odkrito in prepričljivo ra^loiili. Četrti dan smo si na poti skozi Cuprijo ogledali Še veliko gozdno drevesoico, kjer poleg gozdnih sadik proizvajajo tudi sadike za zelene pasove mest. Nadaljiia pot nas je vodila iprcko Svetozareva, Kragujevca ii) Topole z znanimi zgodovinskirai freskami na O.plcncii. Pokrajini Sumadiji njeno ime ne ustreza več glede na sedanji izgled, kajti k ostanki gozdov m ime pričajo, da je nekdaj bila tamkaj izrazito gozdnata pokrajina. Naslednjo noč smo prenočili na Avali. Preživeli pa smo tam tudi lep večer, za kar gre zahvala srbskemu gozdarskemu druätvu in upravitelju avalskc sekcije. Sledeči dan smo obiskali grob neznanega junaka na Avali in okolne nasade, nato pa smo preko Beograda odpotovali v Zrenjanin. Zamudili smo priložnost ogledati si tovai'no pohištva, pa£ pa smo pohiteli preko Novega sada na Fri^ško goro_ Pristojno gozdno gospodarstvo ima sedež v Sremski Kamenici. Fruäka gora je porasla z mešanimi sestoji listavcev, predvsem liipe, bukve, javora in Češnje, Vnesli so tudi nekaj črnega in rdečega bora, celo smreko so zasadili na roanjii površini. V glavnem ipospeSujejo lipo. Iz tega gojdcega okoliša sc v glavnem oukrbujc rudnik cementa v Beočinti. FruSka gora ima prav zanimive živalske prebivalce: belorepega orla. črno štorkljo, divjo mačko in jelene lopatarje. Lov sodi povsod v pristojnost gozdnih gospodarstev. Zasebnih gozdov tam ni. Okusno zgrajena logarnica, lep hotel ter dobre ceste dajo tej pokrajini še poseben Čar, zato je l=-ta zelo priljubljena izletniška lofka. Zadnji dan potovanja smo obiskali gozdno gospodarstvo in tova-rno »Mitrošpcr« v Sremski Mitrovici. Gospodarstvo oskrbuje velikanske, tudi do IQha vclVke tc>-polove drevesnice. S topoli intenzivno pogozdujejo primerne terene in skrbijo za o-zelenitev pasu ob avtocesti Zagreb—Beograd. Na gozdnem obratu KIcnak nasproti Sabca je n. pr. 11 ha nasada 7-letnega topola, ki je doslej iz redčenja dal 265 prm celuloznega lesa in 40 prm drv, skupaj 305 prm lesa. Povprečno je v sedmih letih izkoriičeno 27,3 prm lesa na ha. To je izredno lep uspeh, V novih nasadih so letos ptidelaii med vrstami toipolov nad 100 vagonov itoruze. Posebno pozornost posvečajo topolovemu sadilnemu materialu in pravilnemu sajenju. Spričo takega sistematičnega dela uspehi pač ne izo.^tajajo, »Tovarna »MiLroiper« v Mltrovici izdeluje plemenite furnirje .panebic, vezane in avionske ploSče. Sedaj so nekateri obrati v rekonstrukciji, V primerjavi s ilovensHmi razmerami je zanimivo, da Ima ta relativno raajhna tovarna zaposlenih 8 inicnirjev. Zadnji dan smo uporabili za ogled Beograda in njegovih znamenitosti, saj še marsikateri od mlajših iidcležcncev ni bil "v našem glavnem mestu, Na?a ekskurzija je bila torej raüdeljena na tri dele, in to: 4 dm po ccntralm Srbiji, 2 dni po Vojvodini in zadnji dan v Beogradur Na ta naČin smo dobili vpogled na. stanje gozdarstva v tem delu Srbije, spoznali smo srbske gozdarje m ojihovo delo. Zasebni sektor, kolikor ga je, je glede gospodarjenja vključen v .SLiP. Toda organizacija ni v vsej Srbiji enotna, kajti razni okraji in ob^)ne imajo dokaj različne organizacijske oblike. Vse, kair smo videli v centralni Srbiji t&r težkofe, s katerimi se bori gojdarstvo v tej pokrajini, so naredile na nas iiepo?.aben vtis in so nas prepričale, da je pri reševanju tako velikih nacionalnih nalog na vsak način potrebno sodelovanje vseh gospodarskih in poli-tifnih forumov, iPogozditev obsežnih Sikar in ureditev paSnikov sta dva izmed glavnih perečih, problemov, Ločitev gozdov od paSnikov je osrednje še ncreSeno vprašanje. Tega sc gozdarji Srbije dobro zavedajo in sc resno ukvarjajo s to nalogo. Zaradi pomanjkanja denarja pa delo Ic poČasc napreduje. Otividiia je velika vnema in prizadevnost številnih gozdarskih strokovajakov za iploSen napredek gozdarstva. O^^romne uspehe so dosegli v Vojvodini z gojenjem hitro rastoÜh drevesnih vrst, lEiko da se vojvodinski gozdarji lahko glede tega kosajo z najnaprednejšimi državami, kjer gojijo topole Vsi gozdarji, s katerimi smo se srečali, so skupno z Tiaml ieleli še nadalje spoznavati naSo širšo domovino s pornoČjo zamenjalnih ekskurzij in üajnenjave -strokovnjakov fned podjetji; Šele potem naj bi prišla na vrsto praksa v inozemstvu. Marsikaj lahko vidimo že doma, in «cle tedaj, če domače razmiire dobro spoiznamo, jih bomo lahko zboljšali. V splošnem je bilo potovanje precej naporno, saj smo se prevozili v avtobusih skupno 1300 km. Z oiirom nato, da smo v tako kratkem času spoznali lioslcj k neziiaiir pokrajine Srbije in Vojvodine, nam nj žal truda in vloženih sredstev. Na koncu se moramo Sc enkrat posebno zahvaliti srbskemu gozdarskemu društvu v Beogradu in vsem drugim, ki so nas res prijateljsko in tovariSko sprejeli ter nam v sproščenih razgovorih posredovali svoje strokovno znanje in izkušnje ter iako prispevali k skupnim naporom za dvig iiascga gozdarstva. F- C VEGETATIVNE MELIORACIJE V BELCI Ing. Dagmar F a j d i g a (Kranjska gora) Po ožki skalnati soteski, ki sc zajeda med vasmi Gozd in Dovje v poboEje Karavank drvi Belca, eden najhujših hudournikov Gornje Savske doline, Nad ozkim vhodom soteske se razširja dolina Belce, ki sega vse do Kepe in zajema povrSino ok, 2000 ha. Dolina se cepj v veČ grap, katerih pobočja so porastla 3 me-sariimi gozdovi smreke, macesna, bukve in bora, končujejo pa se večinoma v ozkih soteskab. Intenzivne sečnje kakor tudi spravilo (dr^e in vlake) so povzroSjlj nastajiek mclišč in goličav. V Belci je 30—35 ha melise, od tega je 10 ha takih, kjer bo treba najprej fiksirati tla. Te gollčave in melišča se le vedno Sirijo Zgodovina Bclcc in gozdov njenega perimetra Prve sečnje v gozdovih Belce so bile pred približno 300 leti. Sekal je tedanji lastnik fužin na Savi graščak Euard, Ko je izsekal za potrebe plavSev ves les v drugih predelih Gornje Savske doline, je .posegel tudi v Belco. Medtem ko so drugje žgali oglje in so le-to prevažali do fužin, so v Belci spravljali les po drČah do hudourniških strug, nato pa več kilometrov daleč po suhih rižah do savske struge, 'Ker je .bila Sava preplitva, da bV nosjla klaflro dolg in skoraj prav tako debet les iz pragozdov Bclcc, so si pomagali z zajezitvijo vode. Tak jez, imenovan kuža, je stal dobra 2 km nad Iztokom Belce v Savo. Tamkaj.^nje naselje sc äe sedaj imenuje Podkuze. Divje razkopano .savsko obrežje tja proti Jesenicam je plod tega plavljenja lesa. Po konča-nih sečnjah so pustili riže razpadati, scčiSče pa naravni pogozditvi. Skozi Belca je takrat peljala le teiko prehodna steza, po kateri so gonili ovce na pašo. To je bil .tudi prehod preko Karavank na Koroško, Proti koncu 19. stoletja so omejili gozdove v periuietru Belce, jih razdelili na oddelk-c ter ugotovili lesno zalogo v tistem delu, ki je pripadal Kranjskemu verskemu zakladu, drugi del. Iti je bil last občine iDovje-Mo-jstrana, je ostal gospodarsko zanemarjen, V zakladnih gozdovih je bilo precej dozorelega lesa, ki jc imel dobro ceno zlasti zaradi novo zgrajene gorenjske železnice in bližine Italije, ki je bila dober odjemalec. Zato se je opogumil neki podjetnik ter je sklenil z upravo gozdov pogodba za sečnjo večje količine lesa, Ici ga je "požgal v oglje. Zgradil je vozno pot od glavne ceste do Kurjega grabna. Investicije pa .so bile pretežke za njegov Žep, prav tako tudi proizvodni stroSki, Zato je dal sekati !e v bližnjih oddelkih, nato pa je moral tik pred finančnim polomom prekiniti z delom, Takrat zgrajena pot je sedaj tcfliko popravljena, da sc da uporabljati kot pešpot. Se od takrat je v IS. odd. za Kurjim grabnom podrtija »brunarice«, ki so jo takrat uporabljali delavci, ■Leta 1916 je sneg moČno opustoiSil te gozdove in je ležalo na tleh polomljenih nekaj tisočev m'* lesa, zato je v predvojni Jugoslaviji takratna gozdna direk- cija. v Ljubljani laiela razmišljati, kako bi reSila ta propadajoči les, istočasno pa posekala razpoložljive lesne zaloge. Na raipös seje oglasila družba Štirih lesnih trgovcev, ki SO sklenili pogodbo za eksploatacijo lesa. Družba si je nadela ime »-Bcica« — lesnoindustrijska družba z. o. z. PriElj so do zaključka, da je žičnica za iizvoz najprimernejša. zat^> so jo zgradili do Kurjega grabna s kolenom pod JuTČevim rovtom. Ker je imela proga padec od Kurjega grabna do kolena, so si pomagali z vorlnirn pogonom prtko 5 m velikega vodneg^a kolesa. Od kolena do skladišča ob cesti pa je miela žičnica tolik padec, da jc zadoščala gravitacijska sila. Od nakladalne postaje je potekala vodna riSa do razcepa grap pod Kepo in Jepco. Ob vstopu v rižo je bil zgrajen ok. 3 m visok vodotcsni leseni jez, ki so ga zapirali ob plavljenju lesa po rizi, Vzdolž riže sta bila Se dva taka zidova, ki sta zajemala iz riie odhajajočo vodo ter jo po rakah vračala v riŽo. Le-ta se je iztekala v bazen, kamor je odlagala les. Voda v bazenu je služila istočasno za pogon žičnice. Iz bazena so vlačili delavci les na nakladalno postajo po lesenem koritu. Ker je bilo v stiku grap izpod Jcpce in Kepe Se največ prikladnega' prostora, je bilo tam glavno zbirališče lesa. Od tam so zgradili ,suho rižo pod Kepo, drugo pa po desnem bregu potoka Belce, malo nad 44, preseko do 21, oddelka. Do tja so spravljali les po prenosljivem koritu, »lojta« imenovanem. Pri sečnji je bilo v letnem caöu zaposlenih okoli 40 delavcev, pozimi pa okoli 10 pri spuščanju lesa po žičnici. Posek je trajal v državni Belci od 1920, do 19^6. leta, potem pa tri leta v Dov^ki Belci.. V tem obdobju je bilo posekanih okoli ,50,000 m^ v Dovški Bdci pa 55,000 m!" lesa. Po pogodbi bi morala družba posekati tudi 1500 m^ bukovega lesa. To so bile orjaške bukve, raztresene po vseh oddelkih, tako da vrednost drv-ni izplačala stroškov za delo. Zato so podrli drevje in ga pustili strohneti. Sploh puščali vsa drva v gozdovih ter neuporaben les in drva v jarkih in v strugi, zato ga je -odnašala ob nalivih voda s sel^j. Pri tem se jc les zagozdil ter na ta način napravi! nekakšne pregrade, za katerimi sta se kopičiila grušč in pesek. Razen na nekaterih manjših površinah so sekali v Belci med vojnama pre-biralno, tako da so izkoriščali okoli 30% lesne mase. Aprila 1936- leta je podrl silen vihar od Kurjega grabna do pod Mikulice in pod Jepco ok. 12.000 m^ lesa, t, j. vse smreke, ostalo je le nekaj macesna. Vse te predele so v letih 1927 do 1933 večinoma pogozdili z macesnovimi sadikami, deloma tudi s setvijo semena, ki je navadno dobro uspela. Letno so posadili okoli 30,000 sadik in posejali po 120 kg semena. Medtem ko so sekali v državni Belci načrtno, so v DovŠkem predelu izkoriščali le lepše smreke in macesen. Tudi tam so spravljali les po rižah in z žičnico. Za Železnikovim rovtom je bil motorni izvlek, Jci je vlačil les na rovt, od t.^m pa so ga po drči spuščali v potok GoSo, Istočasno kot v obeh Bekah je družba posekala tudi veČ gozdov na zasebnih parcelah v Spodnjem Brevantu in za Stengami. Ugodno spravilo po obstoječi žičnici je bilo povod, da so posestniki radi prodajali les. Ko je družba končala s sečnjo v Belci, je pustila vse prometne naprave vgrajene. Žice, po katerih je steklo okoli 80.000 m-'' lesa, so bile še prav dobre, zalo jih je leta 19-lS Gozdno gospodarstvo Bled izvleklo in montiralo na žičnico v Mcžaklji, Hudournik Belca je povzročal veliko škodo železnici. Neprestano je zaplav-Ijal grušč in pesek in ob vsakem večjem nalivu je preplavil progo in oviral promet. Zato so nekaj let po dograditvi železnice napravili dve pregradi v srednjem delu Spodnje Belce, Prva je bila visoka okoli 13 m, druga pa 6 m. Kamen za njuno gradnjo je bil lomljen in pripeljan od iPeričnika v Vratih. Od železniške postaje proti cesti so na obeh straneh utrdili bregova z lesenima stenama. Spričo teh naprav Belca -do 1. 195! ni povzro-Žala posebnih nepritiik. Tedaj pa je ob silnem nalivu narasla vcrda raztrgala na- pol trhel les, ter ga odplavila proti dolini, z ajirn vred pa tudi ogromne količine gruSča in peska. Ne vemo, kolUco jc tedaj padlo dežja, vendar so to morale biti ogromne količine, kajti voda je izprala jarke in struge do gole skale. Povodcnj je zasula zago v Belci, cestni most, železniško progo in ogrozila nekatere hiže v Belci, Zaradi nekdanje pretirane eksploa-tacijc eo se nekatera indiSča zelo razSiTila, n, pr, v 21. oddelku in pri Kurjem grabnu. Vegetacijske melioracije Velika katastrofa, ki jo je 1. J951 povzročila na eni strani Belca, na drugi pa izgradnja hidrocentrale Moste na Savi je zahtevala učinkovite ukrepe za ureditev vodnega režima. Pri tem je posebno važna povezava tehničnih ukrepov z vegetacijskirni rae]ioracijan>i; ta dela morajo potekati vzporedno, .Zlasti, je potrebno tesTJo sodelovanje na terenu, kjer sta tla in vegetacija popolnoma uničena, to je tain, kjer prevladuje golo kamenje, skalne klade, raorenski material, hudo-urniSkj prod in meliSčni gruSč. To so jalova tla brez rodne plasti in jc njihova vegetacijska melioracija zelo težka. V takih okoliSČinah je potrebno predhodno pripraviti teren s tehničnimi melioracij ami, to je z raznimi gradnjajni kot so: pregrade, kameniti zidavi in utrditev pobočja. Posebno primerne so tudi mreže, ki zavarujejo najlabilnejJe dele huciourniSkih področij pred trganjem zemeljskih plazov, Pn sami vegetacijski melioraciji hudourniških področij je prvenstvene važnosti izbira ustreznih rastlin, ki jih sadimo in sejemo ipo ogroženem terenu; kajti od pra-vilne izHrc je v največji meri odvisen uspeh. Hkrati pa igrata važno vlogo tudi čas in način dela. Ker so vegetacijske melioracije hudournükih področij predvsem biološki ukrep, ne dopuJčajo nikakih šablon in zajemajo kompleks vseh mogočih naravnih čini-teljev, ki se spreminjajo z ekološkimi razmerami- S tem pa je v zvezi poznavanje rastlinskih združb kakor tudi njihovega razvoja Posebno važne so ti.ste rastlinske vrste in združbe, ki s svojim moČno razvitim koreninskim sistemom dobro vežejo in utrjujejo gibljivo podlago, obenem pa predstavljajo progresivno smer razvoja. Rastlinska združba pa sc mora skladno razvijati z ekološkimi in klimatičnimi Udor v siraaskeci jaj-ku Belce (Foto^ F. Rainer) razmerami področja. Najboljäa izbira rastlin je na podlagi prirodne veg'etacije samega melioracijskega objekta in soseä£ine. Le tako usmerjena izbira nam inore z veliko zanesljivostjo napovedati ekološke pogoje dotičnega rastiŠEa in razvojno smer vegctacije. Pri nas v začetku nismo obnavljali vegetacijske orfcje hudourniškega ozcmlj.i, posebno pa ne z vcgctacijskijn matcrial-otn, zbranim po bioloških kriterijih, ki jih nakazujejo rezultati fjtocenoloSke analize in pedologije, Delff na teh melioracijah je (eklo bolj slučajno, po potrebi in na osnovi znanega načina z bioioäkitn ma-te-rialom, ki deluje istočasno mehanično in biološko, t. j. z vrbovimi popleti V Belci je pričelo s prepletanjem melišč -Podjetje za urejanje hudournikov (1. l&SO). Prvi poskusi s prepleti niso bili izvršeni po neki določeni metodi, ampak ie bolj z vidika mehanične vezave terena, ki bi ga nato ^arastla solldTja rastlinska odeja iz obstoječih rastlin ali {\z zasejanega semena. Prve preplete so napravili z živimi pa tudi z mrtvimi vrbovimi vejami. Pogosto so uporabljali tudi veje jelše, ki pa ne more pognali adventivnih korenin. Razen tega niso bile veje za te mehanične preplete i?brane najustrezneje niti .po debelini in dolžini niti ipo rastlinski vrsti. Vrbove veje so bile nabrane v precej drugaČnjh ekoloških razmerali kot so bile na melioracijskem objektu, saj so bile nabrane večinoma v Bohinju. Pri izdelavi teh prvih p&pletov so se d;Ogaja'le napake tudi s tem, ker žive veje vrb niso imele dost.i pogojev za rast zaradi prcniajliiicga stika z zemljo, kajti konci živih vrbovih vej so bili preplitvo zakopani v zemljo ali pa sploh niso bili. v zemlji. Dalje so bila stična mesta vej z zemljo zaradi preslabega oblaganja premalo naviažena. da bi mogle na teh mestih iz ofcsc pognati adventivne korenine. Zaradi nepravilne manipulacije Z vrbovimi vcjajni se je svoj čas razširilo zmotno mišljenje, da je jesensko prepletanje uspešnejše od spomladanskega. Vzrok za slabše spomladanske uspehe je bil v tem, ker je bila vrba v dolini, kjer so jo nabirali, že v soku. Po poseku je bila pri dolgem prenosu, prevozu itd. izpostavljena sončni pripeki in vetru. Na ta način so spomladi polagali na pol suhe vrbe v zc segreto in deloma suho meliSČe, Pri jesenskem prepletanju pa so bili omenjeni negativna delujoči faktorji kljub morebitni dolgotrajnejši manipulaciji odstranjeni. Slaba stran jesenskega prepletanja pa je bila v tem, da so biia mclišČa večkrat ze zamrznjena ali zasnežena, preden je dolinska vrba na.itopila mirovanje. Posebno poglavje pa zaslužijo koli, ki so jih uporabljali kot pilote, &koli katerih so prepletali vrbove Stbe, V večini primerov so bili ti koli iz .smrekovine in so potemtakem delovali kot mrtev mehanični opornik. Redki vrhovi koli, ki so jih svoj Čas zabijali, (udi niso pokazali tiste življenjske moči, ki bi jo pričakovali, to pa iz sledečih vzrokov: a) zc prej omenjeno pomladansko sajenje; b) zabijanje kolov v pretesne kamnite luknje (ranitev skorje): c) poškodbe pri zabijanju (razklani koli); £) preplitva vzemljitev; d) uporaba starikavih vrb. Uporabljali pa so vedno !c sedo vrbo (Salix incana ,Schrk.). Vse te napake so sčasoma odpravljali, tako da kažejo prepleti, izdelani v po«nejših letih, večjo življenjsko moč. 2a dodatno vegetativno utrjevanje meliŠč z vrbovimi prepleti so uporabljali manjše vrbove palice — potaknjence, ki so jih potikali v zemljo v medsebojni razdalji 40 cm. V začetku so uporabljali za potaknjence 3—4-letne vrbove mladike premera 1,5—2.3 cm, dolge 35^—cm. Te potaknjence so do in celo Ic do Vo dolžine potikali v zemljo, kar je močno zmanjševalo vitalnost predvsem zaradi prevelike izsušitve. Lega teh potaknjencev je bila glede na teren preveč vznožja narušenih pobočij su zavarovana s prcgradbami in obrežnimi utrdbami. Prepleti in vmesna saditev pionirskega rastlinstva vežejo in umirjajo meliŠČa (Foto; F. Rainer) pokončna. S pokončno sadnjo s« bili potaknjenci bolj izpostavljeni udarceim kamenja oziroma pritisku snega, 2ato se je njihova jamica razširila, potaknjenec se je razmajal in advertivne koreninice so se potrgale. Cesto so uporabljali tudi prestare vrtove veje, ki se nerade ukoreninijo. Sedanja praksa je pokazala, da se za potaknjence najbolj obnesejo eno ali dvoletne vrhove mladike premera 0,8—1,5 cm. Te mladike je najbolje posekati že v jeseni, jih fez 2imo pravilno vzemljiti, po možnosti na samem deloviSču, da se na ta naein skrajSa. manipulacija z njimi v spomladanskem obdobju. Potaknjence je treba narezati tik pred saditvijo, po možnosti pod vodo. Rez je pravokoten na os potaknjenca, ki naj bo dolg 20—25 cm. Lega potaknjenca v zemlji ni bistvene važnosti, ker ga sadimo taito, da gleda iz zemlje le eno oko. Pri tem mora biti vrhnji rez vsaj i—1,5 cm nad zadnjim očesom. Potaknjenci se pri teh delih sadijo v zemljo pod vrbove preplete ali med preplete in so 15—20 cm vsaksebi. Z dodatnim sajenjem vrbovih potaknjencev utrjujemo nemirna Ma in oživljamo mrtve mehanične preplete. To delo pa pogosto ni uspešno. Če ne upošlevajno sledečih ugotovitev: Izkazalo se je, da potaknjenci raje ozelene in se laže ukoieninijo, če so sajeni pod preplete, ki jih ščitijo- pred mehaničnimi poškodbami in pred suŠo. Posajeni med vrstam^i prepletov t. j. v pasu med dvema prepletoma so veliko bolj izpostavljeni izpiranju, udarcem valečega se kamenja, pritisku polzečega snega in tudi poletni suši kot potaknjenci pod prepleti. O uspehu sadnje potaknjencev močno odloča tudi globina sadnje, biti morajo vsaj svoje dolžine v zemlji, pri čemer je paziti, da ostane eno oko nad tlemi. Za vrbove potaknjence so se uporabljale sledeče vrste; seda vrba (Salix in-cana), velelistna vrba (S. grandifolia), rana vrba {S. daphnoides), gola vrba (S. (glabra), drevcasta vrba (S, arbuscula). Najčešče se je uporabljala v začetku seda vrba prav zaradi tega, ker je v tem oko-lišu najbolj razširjena. Njena značilnost je v tem, da se v melišcih počasi ukoreninči, ker potrebuje za to zbita in vlažna tla. Cim pa se enkrat ukorenini, pokaže dobre rezultate in ima to pozitivno lastnost, da se močno veja, v višino pa srednje hitro raste. Koreninski sistem je v primeru z gladko vrbo in drcvcasto vrbo srednje razviit. Uspelih potaknjencev te vrste ni velibo zaradi že prej omenjenih svoječasnih napak pri sajenju, MnogO' laže pa doseSemo ukoreninjenje pri rani vrbi (S. daphnoides), ki ima tudi hitro rast v vUino, Koreninski sistem je slabše razvit^ korenine niso dolge in tudi ne motno razvejane. Slaba lastnost ji je rano listanje, zato je ma-nlpulacija z njo z-elfi težka. Vendar pa je vnaSanjc rane vrbe zaradi njene hitre rasti zelo primemo za mehanično utrjevanje prepletov. Na meliSčih se je tudi dobro obnesla velelistna vrba. Ker je njeno nahajališče na trentski strani VrSiČa, je bila veJji dela zrczana v potaknjence in kot taka posajena v drevesnici na Poljani za snovanje maJičnjaka in za gojenje ukoreni-n j enih potaJcnjencev. ki so jih čez eno leto presajali na -melilča. Izkazalo se je, da je manipulacija z žc ukoreninjenimi potaknjenci bolj zamudna in zahtevna, vendar pa je usp«h veliko boljši. Velelistna vrba s svojim velikim listjem dobro zastira tla in 2 odpadnim listjem ustvarja dokaj humusa, V viSino raste naglo in se dobro ukoreninči, Tudi gola vrba se zelo nag'lo ukoreninja in ima prav dobro razvit koreninski sestav. iSuSo jalco dobro prenaša in se razvija v košat grm, Pojavlja se večinoma na erozijsko zelo ogroženih terenih, zato rezanje le-te v večjih količinah ni dopustno, 2ä potrebe v Belci je bila nabrana deloma na Vršiču — deloma pa v sami Belci. Nekaj te vrbe je bilo predhodno ukoreninjeno v drevesnici in je bila pozneje z okorejiinjenimi zatiči sajena po perimetru Bclcc, Dvcvcasta vrba je bila prineSena z Vršiča. Tudi njo so najprej okoreninili v drevesnici in nato presajali na objekt. Na splošno imajo vrbe pritlično rast in se dobro lakoreninijo, vendar pa so jih doslej na meliščih Belce razmeroma le se malo uporabljali. Leta 1953 je začel inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo po svoji raziskovalni postaji poskuse s setvijo travnega semena in s sajenjem raznih zemljišču primernih zeli in polgrmov. Trava je bila scjana v glavnem na tri načine: a) v vistali (brazdah), b) na cclo in c) na krpe. Pri vseh teh načinih' se je vedno uporabljala donošena zemlja, le setev na celo je bila deloma brez zemlje. Uporabljeni so bili različni načini mešanja sejncna z zemljo; pri setvi .pod a) in b) so seme v posodi pomešali z navlaženo prstjo in so to mešanico trosili po terenu in v brazde. Pri setvi na krpe pa je bik zemlja bolj ilovnata ter navlažena, tako je biJa zmes gosto tekoča in so JO lahko polivaäi v obliki 'krp po terenu. Za s^rtev trav in zelišč je bilo uporabljeno seme. nabavljeno v semenarni, Zastopane so bile sledeče vrste: turška detelja (Onobrychis vicacfolva), visoka pahovka (Arrhenathcrum clatius), navadna pirnica (Agropyron Tepens), navadni pasji rep {Cynosurus cristatus), pokončna stoklasa (Bromus erectus), navadna no-kota (Lotus corniculatus), mejičnik {Melilotus albus), švedska detelja {Trifolium bybridum). trstikasta bilnlca i['Fcstuca arundinacea), srebrni ovsencc (Trisetum arfenteurn). Nekatera zelišča kot n. pr. csparzeta so zelo dobro kalila, ko pa so s koreninicami prodrla do matičnega substrata, so se večinoma posušila. Od vseh sejanih trav so se najbolj obnesle navadni pasji rep, pokončna stoklasa in trsti-kasta bil niča, ki Še sedaj dobro uspevajo. Razen trav je bilo posajenih tudi več vrst zelišč kot velesa (Drya-s octopetala L.) srčastolistna mračica, (Globularia cordifolia .L) in omelika (Genista radiata L,). Mračica se lepo razrašča, medtem ko omelika le počasi uspeva, ve lesa pa ni posebno uspela predvsem zaradi starikavih rastlin. Lftta 1953 so logarji okrajne uprave za gozdarstvo posadili 500 sadik črnega bora Sadnja ni imela uspeha, kfcr so bile sadike sajene bre;; zemlje neposredno v matični substrat. Niž.ja gozdarska Šola je posadila v prvem plazu Belcc čmi jesen Sadike so bile inajhne in dvolettie, pokazale pa so veliko odpornost; par [et so slab.o uspevale, končno so se zaEele večintoma iepo razraStati. Leta 1954 je izvedla inJtitutsJka postaja ob sodelovanju okrajne uprave za gozdarstvo prva večja dela za vegetativno utrjevanje meliSč In z njimi nadaljevala do lani, ■ko se je ustanovila posebna sekcija za vegetativno utrjevanje meliSČ pri okrajni poslovni zvezi. Takrat je bila izvedena tudi prva večja kordonska sadnja jeHe. ki äe sedaj predstavlja najbolj uspeSn& spopolnjevanje in oživljanje omrtvi-Čeniii prepletov. Jelsa je bila nakopana v Ratečah, v Kranjski gori ter na produ Save pri Belci. Za sadnjo je bila uporabljena siva jelša {A.lnus incana). Načini sadnje so bili različni. V pasovih med po-pleti sta bila osnovana po eden ali dva kordona Zaradi strmega terena so delali knrdone v vrstah od zgoraj navzdol in sicer v obliki jarkov, globokih 15—^20 cm, Širokih pa do 25 cm. V te jarke so nasip aval i za nekaj cm zemlje, ki so jo nakopali v gozdu, iNato so v jarek polagali jelševe sadike v razdalji 30 cm in jih ponovno pokrili z zemljio. nakar so jarek zasuli z drobnejSim materialom s pobočja. Po drugem načinu so jelSeve puljenke sadili s sadilnikoro neposredno v matični substrat brez dodajanja zemlje. Ta naČin pa ni bil uspešen predvsem zato, ker rastline niso imele zakoreninjcnje dovolj hrane. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da so se pri tem najbolj obnesle sadike (puljenke). nabrane v Ratečah, Sedaj po treh letih dosega ta jeüa že povprečno viiino 1,5 m in debelino 2,5 do 3 cm. S svojim listjem znatno zasenčuje tla in na njih ustvarja dober hujnozni sloj. Druge drevesne vrste, ki so jih uporabljali za sadnjo v prepletih, so bile: napuljenke negnoja, sadike črnega gabra, jesena in ruija. Ncgnoj je bil izkopan na pobočjih Mežaklje, sadike črnega gabra in jesena so bile iz raznih drevesnic, rušje pa iz drevesnic pod Vršičem. Vse te sadike so posadili med preplete v enojnih ali dvojnih vrstah in sicer po dve napuljenki jelše, sadiko Črnega gabra, sadiko jesena in po eno napuljenko negnoja. Medsebojna razdalja teh sadik je bila 0,75—m. Večini sadik je bila dodana zemlja; na splošno so se dobro prijele, pozneje pa jih je nekaj propadlo, ker so bile oslabljene pri izkopavanju, prevozu in prenakoju. Posebno lep uspeh je bil dosežen z negnojem, ki se je dobro zako-reninil in hitro prirašča>l v višino. Toda vsako leto je bil, objeden po divjadi, zato sedaj le se životari. Za poskus je bila posajena tudi robinija, ki zeio dobro uspeva, vendar ji poganjki večkrat pozehejo zaradi slane. V spodnjem toku Belce je itruga urejena z Jcahicami (Foto: F. Rainer) Tudi saditev rušja se je v Belci prav dobra obnesla. Posajeno je bilo neposredno na teren, deloma pa v tulce in pozneje skupno s tulci na teren. Neposredna saditev z dodajanjem zemlje jc dala odlične rezultate. Da bi te sadike obvarovali pred posipaj ožim kamenjem, so jih na gornji strani zakoličili, Čeprav rušje zaradi svoje počasne rasti ni na'jbolj prikladno za meliäea, vendar Čvr5l:o veSe tla in obenem pomaga k progresivnemu razvoju vegctacije. Tulci so bul v glavnem namenjeni za pogozdovanje skalnatih terenov, natega in kamenitega sveta. Prednost vzgoje sadik v tulcih je v tem. da se na ta nafin v dobri zemlji razvijejo močne in globoke korenine, torej tudi močne sadike, S postopnim razkrajanjem tulca se korenine razrastejo in zaEnejo postopoma Črpati hrano iz naravnih tal, tako da jc sadika že dobro uČvrSčena, ko tulcc razpade. Sadike v tulcih gojijo v drevesnici 1—3 teta. Pri tem bodisi sejcjo seme v tulce, bodisi v le-le sadijo enoletne sadike. 2al, da sedaj pri tem še ntsjno uporabili ustreznejšega semena ali sadik, kot je rušje in maccscn. Prvi poskusi s tulci niso po'kazali posebnih rezultato"v. V^nikle -sadike so se le redko obdržale, večinoma so se posušile. Glavni vzrok 2a to, da so sadike -zakrnele, jc bil v tem, ker so bili tulci iz oreho-vcga furnirja, ki vsebaje mnogo tanina, le-ta pa je del-oval toksično na mlade korenine Sedaj uporabljajo za okrogle tulce bukov furnir, za prizma-tične pa smrekov les. Valjasti tulci imaj-o premer 3,0—3,5—4 cm, dolgi so 20 do 25—30 cm in imajo prostornino 140—210—380 cm^. Za tulce uporabljajo odpadni furnir debeline 1,5—3 mm, ki ga razrcžejo na ustrezajoče četverokotnikc in zvijejo v valje. Lc-tc nato na zgornjem in spodnjem robu prevežejiG z žito, Štirioglati tulci, t. i. avstrijski tip, imajo zgonijo ploskev 3,0 X 3,0 cm, dolgi so 17 cm in imajo prostornino ok. 60 cm^. Izdelani so iz smrekovine, ki jc vdolb-Ijena, -tako da so- stranice debele 3 mm. Posebnost je četrta stranica, ki je nekoliko daljSa, .pomična in služi za pokrov. Daljäi del pokrova brani sadiko pred mehaničnimi pošk-odbami in odpira koreninam pot iz tulca. Prednosti avstrijskega tipa so predvsem v lažji manipulaciji (prenašanje, presajanje in vskladižčenje) in v njegovi pomični stranici. Njegova pomanjkljivost pa je v tem. da ima malo prostornino in zato vsebuje malo rezervne hrane. Oba tipa tulca imata svojo prednost v tem, da jih je mogoče sadit! tudi takrat, ko je vegetacija že v popolnem razvoju. V zadnjem času sadik v tulcih ne vzgajajo več v drevesnici, temveč v neposredni bližini terena, kjer jih nameravajo uporabiti. Pri tem je posebno važna pravilna izbira tega mesta. Najprimernejše mesto je v močno preredčenem sestoju, kjer drevje primerno zastira tla. regulira; vlago in sončno pripeko, obenem pa gozdna m ikro klim a varuje sadike pred pozebo. Od drevesnih vrst so sadili tudi mokovcc {Sorb us aria) in jerebi k o (Sorbus aucuparia). Obe vrsti ^ta bil! vzgojeni iz semena, vendar sta bili Šele pred krat;kiTn posajeni na melisče in zato o uspehu še ni podatk-ov. Od grmovnih vrst, ki so bile sajenc na meliSča, je pokazal najboljše uspehe rakltovec (Htppophae rhamiioides). ki ga je pred kakšnimi 35 leti sadila železnica aa brežinah ob progi in ob cesti, ki pelje v Mojstrano. Tla so precej ilovnata in rakitovec ne uspeva najbolje. S teh grmov so bili narezani potaknjenci, dolgi 10—15 cm in debeli 0,j cm. Nekaj so jih potaknUi kar neposredno v melišČe z dodajanjem zemlje, nekaj pa so jih posadili v drevesnico, kjer so se ukoreničili in so jih pozneje prenesli na melišče. Naslednje leto je bilo posejano seme raki-tovca v drevesnico. Dobro je vzklilo in sadike so počasi napredovale. Pri presaditvi na meMšče se jc pokazalo, da rakitovec veliko bolje uspeva na suhih mellŠČ-nih tleh kot na težkem ilovnatem svetu. Pri vegetativnih jnelioracijah predvsem važno, da ozelenimo povsem golo površino, zato uporabljamo tudi ustrezne rastlinske vrste, ki jih navadno smatramo za gozdni plevel. Tako sta bila vnesena na nieliŠča tudi sipek {Rosa canina) in iešimn (Berberis vulgaris). Ta dva grma se izredno hitro zakorcninita. Za izbor dobrih sadik je bilo nabranega precej semena obeh vrst; bilo je posejano v drevesnice in .iz njega so zrastlc dobre sadike. Zaradi možne trnavosti sta zelo pri'ffierna za živo mejo okoli mdišža, ker dobro lüitita objekt :pred morebitno .paSo sivine. Na koncu bi omenili še grm medvedje hruSice, '(Amelanchier ovalis} Tega grmovja je dosti v neposredni bližini melise, kjer odlično uspeva. Vendar pa se na melišČih ni obnesel niti presajen i. naravnega nahajališča na meliSfe, niti zasejan v drevesnici, ker izredno težko kali. Poleg zeliščnih vrst, ki smo jih že omenili je bil na meliSču posajen Se gadji koren (Polygonum bistorta). Njegove korenine so bile prlneSejie z Jesenic in posajene v Belci. Prvo leto jc dobro u^ipeval in zrastel —K m visoko, iz leta v !eto pa se je njegova viSina kot tudi gostota in površina listov manjšala, dokler ni po treh letih usahnil. Repuh (Petasites paradoxus) je odlična zeliščna picuiir-ska vrsta na meliŠčih. Velikokrat ga srečamo kot samosevnega; tudi zasajen s pomočjo korenine se dobro prime in razraste. Pomemben je predvsem zaradi zelo razvitih korenin in širokih, velikih listov. Med travniška zelišča, ki so jih uporabljali za ozelenitev melišč so sejali pokaf.ico' (ßilene vulgaris) in planinsko kislico (Rumex alpinus). Seme pokalice je bilo nabrano v Mali -PiSnici, seme kislice pa na področju Belce. Obe zeliščni vrsti sta bili posejani v Bclci tn sta se dobro obnesli. Kislica se tudi prirodno dobro razraSča, medtem ko pri pokalici tega ni opaziti. Od trav. ki so jih posebno v poznejših letih sejali in sadili, je vsekakor na prvem mestu gorska šašulica i(Calamagrostis varia). To travo in njeno seme so pripeljali iz Trente. Setve v drevesnicah so dobro uspele, loda setev na meliščih se ni posebno obnesla, ker kali seme Šele v drugem letu. Uspešneje so uporabljal) živice te trave, ki se danes že prav lepo razraščajo. Leta 1956 jc podjetje za urejanje hudournikov s sodelovanjem kranjskogorske raziskovalne postaje Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo izvedlo tudi prvo utrjevanje hudourniških pobočij v Belci z izboljšanim načinom ukopavanja vej — predvsem vrbe; ta način sloni na izkustvih stroikovnjakov zapadnih držav (Avstrija, Švica). Uporabo vrbovih ščetk je pri nas prvi uvedel prof. ing. F. Rainer. Polagali so vrbove veje različnih dimenzij v jarke, imenovane police, izkopane po slojnicah na pobočju hudoiirnika in jih zasipavali z zemljo. Terase so bile 90 cm Stro-ke lin v stopnjah z višinsko razliko ok. 1,80 m. V terase so navzkrižno polagali vrbove veje, dolžine 0,90—1,10 m in jih zasipavali, pri tem pa pazili, da so ostali nezasuti tanjši deli vej v dolžini 5—10 cm z 2—oČesi. Ta način vrhovih prepletov je boljši od v začetku opisanih prepletov: a) ker se more tako uporabiti material rajnih dimenzij, veje debeline enega prsta do debeline roke- b) ker je teren tako mehanično bolj zavarovan proti premiku; c) ker imajo položene veje boljši stik z zemljo in je tako pospešena rast advcntivnih korenin. Pri tem načinu utrjevanja melišč kopljemo .police od spodaj navzgor, za razliko od prej opisanega načina Ob izkopavanju gornje terase mečemo zemljo na položene veje spodnje terase. Pomanjkljivost tega načina je v veliki uporabi vegetacijskega materiala, ki ga polagamo gosto v terase, zato nam bo kmalu zmanjkalo naravne zaloge najprimernejših vrb. PoUebno bo pač v matiČnjakih na ki so jih odstrigli, pognalo po 5—9 novih vrbovih mladic. Striženje so opravljali v jeseni in zgo^laj spomladi Zaključek Iz ocenjevanja uspeha setve, saditve in rasti določenih rastlinskih vrst, ki 50 bile uporabljene za vegetacijske melioracije v Belci, je razvidno, katere vrste so za ta meliŠča najbolj ustrezne. Pri tem je upoštevati predvsem tiste pionirske elemente, ki vežejo tla 1n ustvarjajo humus. Čeprav so bila dosedanja dela bolj stihijskega značaja, so vendar dala po večini tako dobre rezultate, da iz njih že lahko izvajamo določene zaključke, ki nam rabijo kot važen pripomoček pri načrtovanju nadaljnjih del, Kakor smo v začetku omenili, je na vsak način nujno potrebna povezava med tehničnimi in vegetacijskimi ukrepi. Potrebno bi bilo napraviti kompleksen načrt za vse področje Belce, obenem pa je predvideti vse tehnične ukrepe za vsak plaz posebej. Prav tako je potrebno za vsako meliSče posebej dol'ociti rastlinske vrste kakor tudi naČin njihove sadnje, 2 ozirom na težaven teren iri ogroženost celotnega območja bi bilo koristno uporabljati tudi razne agrotehnične ukrepe, in to gnojenje z raznimi umetnimi gnojili, da bi tako dosegli čim bujncjšo in hitrejšo rast. Pereče vprašanje skozi vsa ta ieta je delovna sila. 2a to delo so uporabljali Žene. to pa občutno zmanjŠuje^ delovni učinek. Razen tega so delavke le začasno zaposlene. Na vsak način so potrebni za to delo stalni delavici, ki bi biti vešč! temu opravilu. Opisane naloge pa zahtevajo ogromna finančna sredstva in velike inve.stidje Ker pa so koristi, ki jih daje zelena odeja na tem območju, splošnega značaja, bi bilo potrebno črpati sredstva ne samo iz gozdnega sklada, temveč n. pr. tudi iz vodnih skladov, ker so tudi naše hidroelektrarne, zainteresirane na umirjcvanju teh hudourniških terenov. Z ustanovitvijo Sekcije za vegetativno utrjevanje meliŠč v Gornjesavski dolini je že dan poudarek na ta dela in je vsekakor upati, da bo sekcija v celoti izpolnila svoj program, t. j. umiritev in ozelenitev pretežnega dela hudourniških itielišČ in zemeljskih usadov. POGOZDOVANJE V LUCI GOSPODARSKEGA RAČUNA Inj, Marij a. Stiplovšck (Celje) Ena glavnih nalog gojenja jt&adov je, da v cim večjem obsegu doseie obnovo gozdov 2 naravnim pomlajevanjem. Kljub temu pa nc moremo vedno obnavljati gozdov na nara\-ni na^in. Se vedno smo odvisni od umetnil» -pogozdovanj. Prcbiralni gozdovi Kei' se prebiralni gozdovi obnavljajo ,po naravni poti, bi povrJno priSR do lakljuJka, da v takšnlli sestojih sploh odpade pogozd^ovanja. Dejansko pa je potiebno pogozdovati tudi v nekaterih prebiralnih gozdovih. Pri tem ne mislim tia pogozdovanje v ožjem pomenu besede, ampak na druge gozdnogojitvene ukrepe, ki pa imajo po tehniki dela značaj pogozdovanja. Navajajn nekatera gozdnogojitvena dela z anačajem pogozdovanja, kii bodo morala biti izvršena v nakaterih prebiralnih gozdovih celjskega okraja; Vnašanje bukve 5 podsaditvijo aH podseivijo v tistih prebiralnih gozdovih iglavcev (jelke in smreke), ki pripadajo sekundarnemu tipu, ker je primarni tip zaradi iztrebljenja bukve prešel v drugotnega. Mnogi primarni gozd'ovi tipa Abieto-Fagetum (me.šani gozd jelke in bukve) so postali v naSem okraju sekundarni zaradi premočnega i^sekavanja ali pa iztrebljanja bukve. Nasilne spremembe jneianih gozdov so bile izvräene predvsem na 'Pohorju, v Savinjskih Alpah in drugod. Na rasttiSčih mešanih gozdov so v o^bdobju glažut o-b koncu 17, in v začetku IS. stoletja ter z nastajanjem manu fakturne industrije (železarna v Ravnah itd.) mno-izsekavali bukev. Prej mešani naravni g^ozdovi z dobrim biocenotjčnim ravnotežjem so se spremenili v čiste smrekove gozdove. Le-ti so nastali tudi tako, da so gozdove sekali, na golo, sečne odpadke požgali ter po enem ali veČ letih pogozdilj goličave s smreko Kmečki posestniki so s takimi sestoji gospodarili prebiralno in gospodarijo ;; njimi tako tudi sedaj. Zato je potrebno vnašati listavce v te gozdove. S tem hojno popravili talne razmere, povečali pnirastek, omogočili boljše pomlajevanje, hitrejše vraŠcanje podstojncga dela sestoja, preko taksacijskega praga v glavni del sestoja, skratka, izboljšali bomo prebiralno zgradbo teb gozdov, kajti ta je sedaj slaba in se bolj približuje cnodobni oblikj. Listavce vnašamo v te gozdove s podsctvijo ali .podsaditvijo v majhnih sku-pbioh, po 5 do 10 arov. Tehnično je podsaditev podobna pogozdovanju, le medsebojna razdalja sadik mora biti pri bukvi veliko manjša kot je pri pogozdovanju goličav. Mnogi prebiralni gozdovi v celjskem okraju (tipični primeri so na Konjiški gori, Boču, KraŠici itd.) so bili v prvi povojni petletki nepravilno izkoriščeni, Zar.idi napačnega odkaznvanja so nastaie v teh sestojih manjše ali večje jase {30 do 70 arov); ker jih je zarastel bujen plevel, jih je mogoče vrniti k smotrni gospodarski' izrabi le s pogozdovanjem. V mnogih gozdovih celjskega okraja se je izvršil obratni proces kot je navedeno v začetku tega poglavja. Na težko dostopnih legali Konj-iŠke gore, Stenicc, Jaivorja, Paškega K-ozjaka, Menine plan,ine, KraSicc, Kasnega vrha, Kolarice, Glo-bače itd. so zaradi lažjega spravila izsekavali iglavce, zato so nastali nepravilni prebiralni gozdovi s pretežno udeležbo bukve. Vnašanje tistih drevesnih vrst v prebiralne bukove gozdove, ki, so bile iz teh gozdov iztrebljene — v tem primeru jelke in smreke — jc prav tako vaižna gojitvena naloga. V take gozdove sicer načeloma vnašamo iglavce s podsetvijo, vendar pa jc potrebno na zelo zapkvetjenih jas ali izvršiti pod saditev. Enodobni gozdovi V mnogo vetjem obsegu kot v prebiralnih so potrebna pogozdovanja in spo-polnitvc v enodobnih gozdovih. Pri tem navadno mislimo' na podsetev, ki pa je v mnogih primerih ncizvedljiiva in jo moramo nadomestiti s pogozdovanjem, pod saditvijo, popolnitvijo itd. Navajam najznačilnejše primere, kjer edino s pogozdovanjem Še lahko obnovimo gozd: a) Pogozditev starih goličav, pogorrSč in golosekov, ki jih jc v celjskem okraju veliko na Pohorju "(Rakovec) okrog Jurkloštra, na Maclju (Log), na KraSioi, Raduhi itd. Tudi obsežne goličave, nastale zaradi vctrolomov goiojegrajskega (X3., KaSni vrh, Raduha} ter savinjskega (X.} g^ozdnogospodarskega območja (Ločnica na Pohorju), moramo umetno pog-ozditi. b) Popolnitev preredkih mladih sestojev in nasadov. c) Zvezni družbeni plan gozdarstva FLRJ predpisuje vnaianje Iglavccv v gozdove listavcev v Sim večjem obsegu. Introdukcija se torej postavlja kot ena glavnih nalog za povečanje prirastka in injegovc vrednosti v tistih gozdovih, kjer ekološki pogoji ustrezajo iglavcem. Četudi bomo introdukcijo izvajali prvenstveno s setvami in podse t vami, bomo vendar moraM zaradi objektivnih razlogov marsikje uporabiti podsaditve, popolnitve in pogozditve. č) Pri zboljäanju degradiranih gozdov i(čist:ih smrekovih gozdov, steljnilcov, grn^isČ, novin itd,), je v območju OLO Celje predvsem važna melioracija čistih smrekovih monokultur na Pohorju in v Savinjskih Alpah, kjer so takSni Čisti nasadi dovedli do moČne degradacije tal. Način melioracij proučuje Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LRS in že sedaj lahko sklepamo, da bo potrebno veliko tafcih degradiranih sestojev podsaditi ali pa vzgojiti- umetne predkulture. V našem-okraju je pomembna tudi pog&zditcv tistih alpinsikih paSnikov v Zgornji Savinjski dolini, kjer to zahteva erozija, d) Hudourniška področja v Zgornji Savinjski dolini lahko privedemo h gozdni kulturi v gla™em samo z umetnim pogozdovanjem. e) Obnova enodobnih gozdov, kjer ni uspelo naravno pomlajevanje iz subjektivnih ali objektivnih razlogov. Iz doslej navedenega je razvidru), da bo obseg po-gozdovanj. popolnitev, pod-saditev itd. Še v naprej zelo velik, četudi smo si postavili za cilj pospeševati naravno obnovo gozdov, umetno obnovo pa izvajati s pomočjo setve ali pod-setve. Obsežna pogozdovalna dela bodo v bodoče zahtevala tudi visoke stroške. Zastopam stališče, da .so ti stroški neizogibni, vendar pa mora gozdarstvo pri tem voditi račun o njihovi viŠin-i, o uspehih izvršenega dela itd. Pri strokovnem delu torej ne smemo zanemarjati gospodar.skega računa. Storiti moramo vse ukrepe, da bodo ta dela Čim cenejša, da pa bodo kljub temu dosegla svoj namen. V podkrepitev, kako je tako prizadevanje za ekonomičnostjo upravičeno, navajam podatke o -stroških gojitve goad o v v preteklih letih za gozdove SLP in za zasebni sektor. Posrečilo se nam jih je zbrati za razdobje 1954—1956. Rezultati dosedanjega obnavljania gozdov s pogozdovanjem Gospodarjenje z gozdovi nekaterih bivših veleposestnikov i(go'loscčnje- in umetna pogozditev), ravnanje z gozdovi v času okupacije in nekatere goloscčnje v prvih letih prve petletke so zapustili v območju celjskega okraja obsežnejše površine, ki jih bo potrebno pogozditi. Največ jih jc nastalo v sedanjih gozdovih SLP, le deloma v zasebnem sektorju To ugotovitev je upošteval tudi perspektivni plan obnove gozdov za celjski okraj, se.stavljen leta 1956. Ma podlagi tega plana bo potrebno v območju nagega okraja izvrSitj v 10 letih slcdcEa gojitvena dela' Sektor lastnfStva Osnovne pogozditve In spopolnftve MelioralIvne pogozdllve in spopolnitve Nega ha ha ha SLP Zasebni 972 834 299 151 12.298 12.344 Skupaj 1.806 450 24.642 Povprečno letno lei 45 2.464 Od nege odpade letno na žetev: SLP sektor ......... 796 ha ali 64% Zasebni sektor........739 ha ali 60% Povprečno v obeh sektorjih 1535 ha ali 62% V vseh nasadih predvidevamo v 10 letih trikratno do petkratno žetev in enkratno d-o dvakratno E.iščenje. Operativna povrSina za nego gozdov je t&rcj dejansko mrwgo niaTijSa, ker bomo čederja in ČiSčenja morali izvršiti večkrat na isti površini. Gozdarstvo do leta 1951 zaradi pomanjkanja delovne sile in preobremenjenosti s proizvodnjo gozdnih sortimeniov ni aaeelo s sistematičnim pogozdovanjem golosekov. Primanjkovalo je tudi gozdnih sadik, ker je okupator zapustil prazne dj-evcsnice. Ko je gozdarstvo leta 1951 začelo s smotrnim pog-ozdovanjem g^iiosekov, je pn tem zajelo tudi stara gola seČiŠČa, stara in nova .pogoriiča, gozdne ja,se itd. Zaradd pomanjkljivega vodenja gospodarskih knjig iii mogwe natančno ugotoviti usjjeha starih pogozdovanj, ampak ga večinoma lahko le ocenimo. V okraju Celje že več let sestavljajo gojitvene predloge na podlagi ureditvenih elaboratov in terenskih ogledov. Pri terenskih ogledih, katerim redno pr.isostvujeta revirni gozdar in logar, se vsak delovni okoliŽ ponovno natančno pregleda, prouči se uspeh dosedanjih gojitvenih dei in sporazumno se določi vrsta in obseg del za prihodnje leto. Pri tem sem lahko dobila vpogled v uspehe pogozdovanj, ki so bita izvriena v preteklih letih. Na podlagi svojih opažanj na terenu sem priila do naslednjih ugotovitev: Na splošno se je pokazalo, da so za pogozdovanje uporabljali prešibke sadike. Do leta 1953 in celo do 1955 leta so sadili slabotne sadike li-stavcev in nepresa-jene dve do triletne smrečice. Uporaba preslabotnih (smrekovih) sadik je bU glavni vzrok za dosedanje neuspehe. Gozdna tla v območju celjskega okraja so namreč na splošno zelo dobra, povprečno I I. an ill I. bonitete, Jele pr&ti višjim legam na Pohorju in na Alpah so slabša, toda le redko so pod IV', bonltctoL Na dobrih tleh raste bujeji plevel, ponekod visok do dva metra. Zlasti se Škodljivo razraščajo: rcfbida, mal i nje, praprot in srobot, ki so navadno tako gosti in bujni, da je posajene sadike skoraj nemogoče uspeino braniti pred plevelom, ali pa je to opravilo zelo drago. v tak gost in visok plevel posajene slabotne sadike, ki niso imele zadostno razvitega korenirja in dovolj motnih debele, so se prej ali slej zaduSile, ker so bile premajhne in niso imele pogojev za rešilno hitro rast. Slabotne sadike se prav tako tudi na slabših tleh zaradi nerazvitega koreninja in tankega stebclca niso mogle uspešno razvijati. Praksa je pokazala, da moramo dveletne ali triletne presajenke celo v drevesnici negovati, če hočemo vzgojiti sadike, ki so primerne za pogozdovainje. Ce torej take sadike brez nege niti v drevesnici ne uspevajo, se bodo še manj obnesle v gozdu, kjer jinn Še zdaleč ne moremo nuditi tolikšne nege kot v drevesnicah. Za pogozdovanje je bilo uporabljeno premalo sadik; namesto 4Ü00 do jOOO sadik na ha so jih posadili le po 2000 do ,^500. Zato morajo nasade vsakoletno spopolnjevati, Popolnjevanja niso bila smotrna in pravočasna. Zaradi premajhnega števila sadik in slabega, površnega dela pogozdovanja niso uspela kot bi morala. Marsikje na Pohorju, Krasici, 'Konjilki gori, Maclju itd. je bil uspeh teh pogozdovanj It 20 do 60%. Tudi pri nadaljnjih popolnitvah so delali nap.aJce. Kajti, namesto da bi- pogozditve takoj nasled^nje leto temeljito spopolniü, so jih prištevali med popolne nasade, pogozdovanja pa so prenesli na nove objekte, Sele Čez n^kaj, let, ko se je ugotovil-o, da prva pogozdovanja niso uspela, so zaČeli> a popolnjeva-njcm. Dejansko pa so mnoge spopolnitvc imele značaj ponovnega pogozdovanja, ker je od prvega večkrat ostalo le prav malo sadik.' Rezultati takega ravnanja so nasadi, v katerih raste redko, 4 do 6 let staro, zapleveljeno, ponovno spopolnjeno mladovj-c, ki zahteva zelo drago nego. Zaradi 2akasnelLh spopolnitev moramo ponekod žeti ves objekt namesto le spopolnjeniK (reduciranih) površin. Za mnoge spopolnitvc je uspeh močno dvomljiv, Jcer so med odrasla, redka, košata in vejnata drevesca od prejšnjih pogoüdovanj vnaSali pri popolnjevanju tako sadike, za katere je močno dvomljiivo, alii bodo dohitele starejSe. V negativnem primeru bi bile opravljene spopolnitve br« koristi; sestoji, ki se ;bodo iz takih nasadov razvili, pa bodo redki, drevje košato in vejnato z majhnim količinskim in kakovostnim prij-astkom. Tudi tehnika pogozdovanja v preteklih letih ni bila ustrezna in sodobna Sadike so sadili v globoke luknje, ki jih je plevel hitro prerastel. Četudi je bila vsa pogozdena površina požeta ter pkvel odstranjen iz bližine sadik, je veter kmalu zopet s poiEetiim p]e-velom prekril luknje. Tako smo spomladi 1956 na Maclju morali reševati posajene sadike z odstranjevanjem materiala, nanešenega po žetvi. To delo je zahtevalo visoke in nepotrebne stroške. V preteklih letih marsikje niso pogozdovali z ustrezr^imi drevesnimi vrstami. Pri izbiri drevesnih vrst še vedno niso dovdj upoštevali ekoloških razmer in bioloških lastnosti določene vrste. Gozdarstvo ni v zadostni meri uporabljalo fito-cenoloSkih in gcnctiSnih dognanj. V celjskem okraju ležijo drevesnice večinoma nizko, sadike pa se uporabljajo na najrazličnejših nadmorskih višinah. Torej ni upoštevano pravilo, da morajo drevesnice po svoji legi in drugih ekoloških razmerah kolikor mogoče ustrezati pogojem namembnega rastišča. Velike razüke med izvirnUn in namembnim rastiščem so bile v preteklosti še hujše, ker smo s sadikami, nabavljenimi v drevesnicah Mengeš in Tišina (Prekmurje), pogozdovajli po Pohorju, Maclju, Savinjskih Alpah in drugod. To je bila splošna napaka naše drevesmČarske službe. Razumljivo je, da zaradi uporabe neustreznih drevesnih vrst, pri Čemur tudi provenienca ni upoštevana, nastane huda škoda v gospodarjenju z gozdovi. Pod- vrSene boJcznim, napadu mrEesa, vetrolomom itd. bodo dale neprimerne drevesne vrste manjSi prirastek kot ustrezne vrste. Nepravilna izbira drevesnih vrst je značilno negospodarsko početje. V kolikor so snovali umetne mešane sestoje, s pogozdovanjem in spopolnitvami niso vzgojili sestojev^ skupinsko ampak s posamifno zmesjo. To je velika napaka, ker ni mogoče vzdritevati in negovati mešanega sestoja z normalnimi stroSki, Je je posamifne namesto skupinske zmesi, Posaincziio primešane drevesne vrste izgubimo iz evidence in jih vedno znova zapostavljamo na raEun hitreje rastočih in biološko motnejSih vrst. Nega posamezn« mešanih vrst je tudi dražja, ker bitreje rastoče vrste po določenem Času ne potrebujejo več nege (žetve P'Ievela), medtem ko so je počasi rastoče vrste se vedno potrebne. Skrb za posameimc drevesne vrste lahko le takrat ekonomično uveljavljamo, Če je zmes v ustrezno velikih skupinah (5 do 10 arov). Zaradi opisanih napak so mno-gc umetno vneäcne drevesne vrste propadle in tako so bile marwkje nehote vzgojene monokulture. Zato v celjs k^e m okraju na splošno ni uspelo vnaSanje listavcev v gozdove i g-1 a v C e v. Kjer pa so meSaili razne drevesne vrste v skupinah, so bile te skupine navadno prevelike (1 do 2 ha), tako 6a niso bili vzgojeni mešani sestoji ampak Čisti sestoji na majhnih površinah. To bo povzročalo pri njihovem gospodarjenju in urejanj« nepotrebne težave in povečanje stroškov. Velike težave so se pojavil« pn pogozdovanju predvsem na zelo zaplcveljenih tleh Maelja, BoČa, Krašice it<3. Tam že leta in leta pogozdujejo z zelo krepkimi sadikajni, vendar Ic-te komaj zmagujejo bujen plevel robide in maJinja. Zato jih je potrebno neprestano spopolnjevati in žeti. Ni^o namreč upoStevali pravila in iikuSenj, ki uČijo, da je na tleh, ki so z robido in malino moČno zapleveljena, potrebno pogozdovati v gostih, razmaknjenih skupinah. Ta naČin bi bil veliko cenejši; na skupine bi tudi laf.c pazili in bi jih prej reSili plevela Pri pregledu nasadov je bilo ugotovljeno, da mnogi od njih niso bili negovani in oskrbovani. Marsikje sploh niso bili obželi, ali pa so to izvršili prepolno oziroma so žetev po dve leti zapovrsti opuSčali. Zato je veliko posajenih sadik propadlo, predvsem tam, kjer so bile za pogo-idovanje in popolnjevanjc uporabljene premajhne sadike. Zato je bilo po dvdi ali treh ictih potrebno ponovno popolnjc-vanjc, ki je v posameznih primerih zajelo do 80% prvotno pogozdene površine in je pravzaprav pomenilo novo pogozdovanje. Mnogi nasadi so bili sicer redno negovani (obžeti), vendar pa so za pogozdovanja uporabljali premajhne in slabotne sadike, ki so zelo slabo pr.irašČale v viSino, zato so morali iSetev ponavljati več let, to pa je povzročalo visoke stroške. Spričo uporabe premajhnih sadik na dobrih tleh so morali v celjskem okraju Čediti nasade tn do pet let, namesto le I—2 lebi, zato so stroški nege narastli za 100 do 150%. Marsiikatero Sedenje nasadov, ki je bilo predvideno, je bilo sicer izvršeno v dotičnem letu, toda prepozno. Naanesto v mesecih juniju ali juliju, so nasade obželi Šele v avgustu in septembru, torej 1—Ö meseca prepozno, lato se je del posajenih sadik zaduSil in posušil. Tudi jesenske žetve niso bde vedno pravočasne, t. j. pred nastoponn zime. Prezgodnji sneg je ncpožeti plevel pogosto pritisnil na sadike in jih potlačil, da splesncle in se posušile, Požeti plevd večkrat tudi ni bil ijadosti odstranjen, zato so ga zimski in spomladanski vetrovi nanesli na sadike, jih prekrili; to je povzročilo prav tako škodo, kot če bi nasada sploh ne bi očcdili. Manjših pomanjkljivosti ne obravnavam, ker jih lahko vsak ca.s popravimo, teže pa se je izogniti bistvenim napakam, ki slonijo na napačnih predpostavkah in zgreSenem mišljenju. Nekateri naSi gozdarski strokovnjaki namrcČ Sc vc6no mislijo, da je sajenje manjSih sadik boljše od sajenja raoino razvitih sadik z dobro razvitim koreninjem in z zadostno koLiEino rezervne hrane. Te gozdarje še sedaj ni mogoče prepričati, da saditev majijlih sadik ne vodi k uspehu. Z majhnimi sadikami ösnovani nasadi zahtevajo intenzivne sp.opolnitve, ki. včasih presegajo obseg pogozditve. Svoje stališče opravičujejo' s tem, da so majhne sadike cenejše, storilnost pri njihovem sajenju večja in da- se laže primejo. Svoje staliSSe torej utemeljujejo z manjšimi stroški. Površni videz najn kaze to stališče kot pravilno, vendar pa dokazuje naslednja podrobna analiza obratno. Pri tem ne bom obravnavala poznejših negovalnih stopenj, t. j. rahljanja, čiščenja' in redčenja' itd., ker stroški teh stopenj niso neposredno odvisni' od načina pogozdovanja in prvih negovalnih ukrepov. Prav tako tudi setev in podsetev nisem zajela v okvir tega prispevka, ker nc sodka v naSo gospodarsko primerjavo. Predlog za zboljšanje pogozdovalnih del in njegova ekonomska utemeljitev >Na podlagi podatkov, zbranih na terenu, v gospodarskih knjigah in v eviden-cali, bom skušala uf^otoviti stroške, ki nastajajo pri uporabi različno starih sadik, upoštevajoč razmere, ki so v našem okraju. Uporabljeni -podatki o stroških predstavljajo povprečne vrednosti. Gojitveni stroški nasadov, osnovan i h z majhnimi sadikami Uporabili bomo le podatke za smreko, ker je na njo v preteklih letih odpadlo 30% vseh pogozdovanj. Do ieta 1955 so uporabljali za pogozdovanje in popolnje-va,nje v glavnem le 2 do 3-letne ncpresajene s-mrekove sadike. Po izkušnjah iz zadnjih let lahko posadi srednje izurjen -delavec dnevno povprečno 120 s,5dik. Za pogozdovanje 1 ha je potrebno torej 37 delovnih dni. Analize, izvršene na terenu, so pokazale, da v primerih, kadar uporabljamo majhne sadike, propade vkljub intenzivnemu Čedenju nasada ok. ,50% sadik. Izkušnje zadnjih let nas uče, da moramo nasade, vzgojene z m?',jhnimi sadikami, ne le tak o j spopolniti, ampak da jih moramo- 5e Štiri leta Čediti, prva tri leta po dvakrat letno, zadnje leto pa enkrat (jesenska žetev), Ce popolnjevanj ne opravimo pravočasno, so potrebna Še pogostejša čedenja. 2a nasade, osnovane s krepkimi sadikami, zadošča le trikratna obžctev, dvakratna v prvem letu, v drugem pa enkratna. V izjemnih primerih, kadar gre za izredno močne sadike, zadoŠČa le dvoje čedenj. Za nasade iz leta 1956, osnovane z močnimi 4—.5-letnimi smrekovimi presajenkami v nekaterih gozdnih okoliših (Ojstrica, Robič, Vransko, Krašica, Macclj) je bila dovolj celo samo ena obžetcv, čeprav je Slo pri tem za odlična, zapleveljena ob obilnih padavinah, ki so močno pospeševale rast plevela. Druga žetev, izvršena v prihodnjem letu bo dokončno rešila te nasade plevela. V analizi stroškov so upoštevani le materialni stroški, usluge, pJaČe, socialno zavarovanje in prispevek v stiinovanjski sklad. Drugi stroški {upravna in terenska režija) in družbene dajatve {amortizacija, obresti na osnovna sredstva, obresti na obratna sredstva, dobiček itd.) niso upoštevani, ker so pri različnih podjetjih različni in nam za primerjavo rabijo le Čisti proizvodni stroški. StroSki pri uporabi majhnih sadik 1. Pogozdovanje a) -iSOO triletnih neprcsajenih smrekovih sadik po 4 din , . • 18.000 din b) Prevoz IT) d&nos sadd'k na delovišča {po podatkih povprctne realisiacije za obd&bjt 1954—1956) ..........■ --250 din c) Saditev; 37 dni/ha po 280 din <120 sadik dnevno) .... 10-36Ö din c) Socialno zavarovanje in stanovanjski sklad {50% od plač) . 5,]fiO din Pogozditev skupaj . . - 35.730 din 2. Popolnjevanjc d) Materialni stroški {50% stroškov, navedenih v toc. a) - ■ 9.000 din e) Prevoz sadik na delovišSa (50% stroSkov navedenih v t-oč. b) 1.125 din f) 60% pla^, navedenih v točk. c)...............6:216 din g) 50% od dajatev, navedenih v točki f)........din Spopolnltev skupaj: . ■ ■ 19.449 din 3. Čedenje (obžetev) h) Na podlagi povprečja v obdobju 1954—1936 je potrebno ts. 1 ha &bžetvc 15 dni po 280 din............."'■200 L) Socialno zavarovanje in stan, sklad (50% od plač, navedenih v toč. h) .....................2.100 dio Enkratna nega skupaj • ■ 6.300 din 4. Kot že omenjeno, je potrebno 7-kratno čudenje takih nasadov. t. j. 7 X 6300 ........................................44.100 din Osnovanje 1 ha smrekovega nasada z majhnimi sadikami in nega do ČiJCenja stame tmej (J + 2 + 4).............99,339 din Stroški pri uporab .i k repki ii sadik 1. Pog^ozdovaj3jc a) 4500 smrekovih sadik {4—5-letnih) po Ö din..........27.000 din b) StroSki prevoza na de lovi 5ča (povprečje za obdobje 1954—1956) 2.700 din c) Saditev: 57 dni 1 ha po 280 din <80 .sadik dnevno) ■ • ■ 15.S60 din č) Socialno zavar. in stan sklad, t. j. 50% plač, navedenih v toč. c) 7.980 din Pogozditev skitpaj . ■ . 53.fi40 din 2. Popolnjevanje d) Materialni stroški {15% stroškov, navedeniK v točki a) . - 4.050 din e) Prevoz sadik na delovišča (\S% stroškov, jmvcdenih v točki b) 495 din f) 15% 'od Stroškov, navedenih v točfcl c)........2.390 dto g) Socialno zavarovanje in stan. sklad (50% od plač, navedenih v tč. f) ,,.,-.".,............1,195 din ■Spopolnitev skupaj - . 8.130 din 3. Cedenje {obžetev) h) Stroški 1-kratne obJetve so enaki kot pri uporabi majhnih sadik, vendar je bila za krepke sadnke potrebna le 3-kratna obžetev po 6300 din ....................18-900 din Osnovanje 1 ha s.inrekovega nasada s krepkimi sadikainii (4—5 letnimi) in nega do čiščenja stane torej..........Ä0,670 din Stroški za osnovanje 1 ha smrekovega nasada z uporabo krepkih sadik m za nego do SiSJenja so torej za 18.669 din (19%) manjSi od stroäkov za pogozdovanje in nqgß z uporabo 2—S-letnih sadik. V razdobju 1954-—1956 smo obnovili 1539 ba gozdov. Ker nadalje v eelj.skem okraju uporabljamo O'k, 80% smreke, se torej te ug'otovitve nanaSajo na 1231ha nasadov in bi pocenitev zaradi uporabe krep-kih sadik znašala 22,981.539 din ali za obravnavano obdobje povprečno letno 7,660.000 din. Iz navedenega lahko zaneslji-vo sklepamo, da je pogozdovanje s krepkimi sadikami ne le uspešnejše, ampak tudi ccnejŠe in da lahko za celjski okraj na ta nafin letno prihranimo 7,660.000 .din. Dejanski učinek -pa je še večji, kajti; 1. pri osnovanju nasadov z močnimi sadikami niso vedno potrebne trikratne žetve, kot smo navedli v kalkulaciji, ampak v mnogih primerih zadostujeta Ic dve žetvi, in tako se ekonomski učinek še poveča; 2. z uporabo krepkih sadik dosežemo svoj namen tri do pet let prej ^povprečno 4 leta prej) kot z majhnimi sadikami. Letno torej pridobimo na prirastku povprečno 4 v 4 ietih 15 m^ lesa na rastilu ali ok. 13,511)" lesnih sortimentov-(odpadek 15%). Ker je povprečna gozdna tak.sa v ccljskem okraju 2048 din/m®, znaša vrednost povečanega donosa gozdov 13,5 m® X 2048 t. j. 27.600 din. Pri 181 ha povprečnega letnega obsega obnove gozdov znaša vrednost povečanega donosa 4,995.600 din. Z uporabo krepkih sadik pri pogozdovanju je v celjskem okraju letnj prihranek na stroških pogozdovanja in prve nege 7,660.000 din, ustrezno povečanje vrednosti proizvodnje pa 4.995.000 din, torej znaša skupni letni prihranek 12,655.000 din. Zaključek Spričo ugotovljenega gozdnogospodarskega in finančnega uspeha pogozdovanj ob uporabi krepkih sadik bi bilo zanimivo in poučno kritično presoditi gospodarsko upravičenost pogoxditvenih in negovalnih del. Toda na območju celjskega okraja da leta 1957 niSo vodili gospodarskih knjig o izvršenih gojitvah po odsekih, ampak Ic sumamo po višjih gozdnih enotah, t. j. po upravah, revirjih in podobno. Ce bi imeli podatke za posamezne od.";cke, bi lahko natančno ugotovili, kolikokrat je bil določeni odsek pogozden, popolnjen in obžet. Na ta način bi lahko na podlagi zanesljivih viro^ dokazali, koliko je dražje pogozdovanje Z majhnimi sadikami. V podkrepitev važnosti tega vprašanja podajam v razprcdelnid podatke o pogozdii;vah na območju celjskega okraja. Perspektivni plan obnove gozdov za celjski okraj predvideva obnovo in melioracijo gozdov na površini 226 ha. Za sestavo perspektivnega plana so bili uporabljeni realni viri (ureditveni načrti, terenski ogledi in odmere), zato lahko njegove naka'zovalce smatramo za dobre. Cc torej primerjamo povprečno letno realizacijo v razdobju 1952—1956 (490 ha) s predpisoin perspektivnega plana (226ha), ugotovimo, da je bil obseg obnove gozdov v zadnjih 5 letih za 217% (264 ha) večji od predpisa perspektivnega plana. To prekoračenje plana pa ne moremo smatrati za uspeh ampak za neuspeh pri obnovi gozdov. Marsikje je bilo dva do trikrat pogozdovano in popolnjcvano veČ let (n. pr, na Rakovcu, I^gn, Krašici itd.) in to je povzročilo ^0'liko prekoračenje perspektivnega plana. Tudi to je podkrepitev moje ugotovitve, da obnova gozdov z majhniani sadikami ni uspešna in da je neprimerno dražja. Pßgoiditve na obmoEju OLO Celje j Leto Sektor SLP tia Zasebrrt sektor ha Skupaj ha 19o2 1953 1954 1955 1956 232 217 143 216 3t8 59 404 334 328 J 200 ! 1 291 621 477 544 ' 518 ! Skupaj 1126 1325 i 1 2451 Povprečno letno 225 265 i -190 ■Stroški obnove gozdov zasebnega in SLP sektorja v celjskem okraju Obnova gozdov Nega 1 g ci zd 0 v Gospodarsko leto Povrni aa StroSkI Žetev Čiščenje po ha skupni Povr- StmSki Povr- StroSkI šina po ha skupni šina po ha skupni ha din 1000 din ha din 1000 din ha din 1000 din 1964 477 43.421 20.712 461 18.010 8.303 2065 31.289 43.963 1955 544 39.257 21.356 726 13.871 10.071 994 17.754 17.648 1956 518 47.471 24.589 1119 13.631 15.254 511 22.545 11.521 Skupaj 1539 43.311 66.657 2306 14.582 i 33.628 1 3570 20.485 73.132 VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE SIVEGA TOPOLA Ing. Vlado Jenko (Brcž.ce) Si.vi topol (Populus canesccns Sm.) zasluži med naSimi domaiimj vrstami topolov posebno pozornost. V rasti sicer nekoliko zaostaja za nekaterimi križana črnega topola, vendar pa ima od vseb evropskih topolovib vrst iji križancev najboljši 'les, zlasti ga odlikuje nje>govo zdravo belo srce. Odločilna pomanjkljivost, zaradi katere ga doslej niso bolj gojili, je težko razmnoževanje. Sivi topol potrebuje kot križanec med tre;pctliko in belini topolom za dobro uspevaaje zmerno globoka, sveža, rahla ilovnato-peäieaa tla. Odpo.ren je proti suSi in mrazu ter ima vse dobre lastnosti svojih starSev, glede hitre rasti po belem topolu, tehnoloäke lastnosti pa po trepetliki. Je ntkoliio bolj senčnata drevesna vrsta od Črnih topolov, dobro uspeva tudi na plitkih tleh, ne patrebuje toliko vlage za normalno rasi kot druge vrste topolov ter ga prištevamo med topole, ki so glede zabtcv na plodnost tal tned najbolj skromnimi. Te lastnosti nam omogo- fajo ffoj'iti sivi topol na rastiJ^ih, ki zaradi plitkih tal in manjše plodnosti ne pridejo v poätev za gojitev zjiiitevnejiih evroameriSkili vrat. V NamČiji {po Hesmerju) dosežejo sivi topoli višino 35 m in jc njihov beli les zelo cenjen. Primešani v hrastove sestoje najvei>krat prcrastqo hraste s svojimi dolgimi in malovejnatimi debli. Sivi topol je križanec, ki je razlirjen v obeh spolih. Oba starSa sivega topola sta imela tisočletno priložnost križanja, tako so lahko nastale Itevilne kombinacije potomstva. Sivi topol, ki mu je bil ženski prednik bcU topol po Wettsteinu hitreje raste od onega, ki mu je bil ženski, prednik trepetlika. Prav tako raste hitreje in kaže bolj So rast molki sivi topol, ki je sploh pogostejši od ženskega. Potrebno je omeniti, da je v mlado^sti pogosto nemogoče ločiti sivi topoi od bcleg'a. Težko je razlikovali razne prehodne oblike teh topolov. 2a)to ne bo odveč, Se opišemo glavne dendrološke značilnosti za sadike belega in sivega topola (po Hesmerju: >fDas Pappel buch <<, Bonn, 1951), Pri belem topolu {Popiilus alba L.) so mladi poganjki in popki pokriti s sivka«to-belimi dlačicami; peclji in spodnja stran dlanas to delnih listov, ki so na dolgih, mladikah, so belkasto dlakavi. Zgornja stran listov, ki so na dolgih poganjkih, je bleSČeča in tesmno zelena, s 3—5 tro-oglatimi konicami. Na kratkih poganjkih rastejo- manjši, eliptični in nazobljen! listi, ki s spodnje strani niso tako belkasto dlakavi in so zato bolj sivi. Dlakavi peclji. so okrogli ali le proti listu sploSčenl, -Listni peclji na kratkih poganjkih so bclj sploSčeni. Pri sivem topolu (Populus canescens Sm.) so na dolgih poganjkih do 10 cm dolgi listi le dlanas to krp i ali. celo le nazobčam z redkodlaikavim robom. Na spodnji strani so sivkasto dlakavi, torej so podobni listom na kratkih poganjkih belega topola. Listi na kratkih poganjkih so- okrogli do jajčasti; konec Listrtc ploskve je zaokrožen in nekoliko srčaste oblike; rob je nekoliko prozoren in ni dlakav; spodnja stran je svetlo zelena in gola, Spodnji listi mladih drevesc in poganjkov iz korenin Lmajo cesto z vsake strani listnega dna po dve rdeči zlezi. Listni peclji so nekoliko bolj sploščeni kot pri belem topoJu. Znano jc, da se vrste k sekcije belih topolov, kamor sodi ludi sivi topol, težko ali pa sploh ne morejo vegetativno razmnoževati s potaknjenci.* Ce pa sivi topol razmnožujemo s semenom, se potomstvo razcepi v izvirne vrste. Za usi>eSno razmnoževanje sivega topola nam preostaja torej !e vegetativno razmnoževanje s poganjki iz korenin. * Fröhtich navaja podatke, da se tufli mtd sivimi topoli najdejo primerki (kloni), ki jih lahko raimnožujemo s potaknjenci. Čeprav su taki kloni zelo redki, bi vendar veljal d delat) poizkuse tuJi v tej smcni. Toda E. Rohmeder je 5 leti prekkuSal potaknjence, narezane v krošnjah 85 dreves iivc^a topola. Pri tem je uporabljal .razliinc avksine in potopek v Kemtji in v vodi ter je v vseh primerih dogna . da se potakojtnci niso okorenirati v toliki meri. ki bi hiU za prakso uporabna, čeprav sc je na potaknjencih i nekaterih dreves nekoliko prej razvil kahis kot na drugih. Ko pa so na vrtni gredici ponovili podobne poskuse s potaknjcaci, narez,in:mi lir šib. ki so pognale iz panjev 1 I nosekamh starih sivih topolov, so dosegli jresenetljive uspehei potaknjenci so se močno otorcninili, Tudi v tem priirieru so se rai-ični ktoni rojlično obnesli in je odstotek uspeha, variiral od 54 do 82%. Očivndno jc pri uporabi poganjkov '\t štorov prišla odločilno do izraza t. i, mladostna razvojna stopnja (faza), kateri pripada-jo tisti deli drevesa, ki so blizu korenin. Toda poganjki, narezani visoko v krošnji ali pa na skrajnih vejah, kjer jih navadno reicmo, imajo inaJaj starostne razvojne stopnje (faie). S pomočjo vede v stadijskem razvoju rastlin, ki se je 2adnjc čase močno razvila zlasti po zaslugi sovjetskih znanstvenikov, si lahko opisane pojave razložimo s pomočjo ugotovljene zakonitosti, po kateri se potaktij'enci mladostne razvojne stopnje lahko zakoreninijo, potaknjenci starostnega značaja stadijskega razvoja Uredništvo Razmnoževanje sivega topola (/oto; B OberČ in F, Dolmšek) Opisal bom dva načina, ki ju je Gozdno gospodarstvo Brežice v Vrbini pri Brcšicah z uspehom uporabilo za proizvodnjo sadile sivega topoU. Sadike lahko iiajbolj množično vzgojimo s saditvijo in vkopavanjem tnolet-nih Šib, na katerih so ddi starih korenin (po Lilckeju). Postc^ck je bil sledeč; Porzimi leta 1954/55 je Gozdno gospodarstvtj Brežice izvrlilo sečnjo v 3. in odd, revirja Vrbina. Posekanih je bilo tudi nekaj lep'ih sivih topolov. V teku leta 1955 so iz korenin posekanili topolov pogvnaJi — pr.i tem pa rciso prej nasckaJi korenin — Številni poganjki 1 do 2 m visoko. V začetku marca leta 1956 so z ostrimi lopa-tamj in sekirami izkopali in odsekali te poganjke, na katerih so bi'li deli starih korenin. Nato so jih presadili v drevesnico, in sicer v poSevni legi, tako da so zaklepaji s llemj kot 45®. V vrstah so bili za la.ftno dolžino med seboj oddaljeni. Ko so popki na &bah nabrekli vn so se pokazali prvi listi, so Sibe pripognili k tlom v 5 do 6 cm g^loboke jarčičc, napravljene v smeri sosednje sadike, jih pritrdili z lesenimi kljukicami (slika St. 1.) in zasuli s približno I cm debelo plastjo zemlje Iz brstiče v položenih S,ib so priČelj poganjati iteviJni poganjki, in ko so dosegli vilino 15—^20 cm, so Šibe popobiojna zasuli s -prstjo in jarčiče izravnali. Sc isto leto so iz zakopanih Sib pognale tudi Številne koreninice, nadzemni poganjki pa so doseli višino t do 2 m {slika St. 2). iNajlepK so bili tisti, ki so zrasli najbliže stari korenini, proti vrhu zakopane šibe pa so biU vse slabotne]IL (krajSi), Spomladi leta 1957 so izkopali vse matične Šibe, na katerih so v preteklem letu zrasli poganjki in korenine, nato so jih razrezali, tako da je vsakemu poganjku pripadlo zadostno korenin (slika St. 3). Sliki St. 4 in 5 nam prikazujeta tako l4etno sadiko sivega topola, visoko 2 m, odrezano od matične Stbe. Tem razrezanim delom so nadzemne poganjke odrezali ter nato ätrcljc s koreninami ponovno posadjli v drevesnico. Slika 6 nam kaže takSno- sadiko v jeseni istega leta (1/2). Na njej vidimo prehod Vz S-lctrtega koreninskega dela v 1-lctni poganjek. Na sliki št. T \-idimo sadike sivega topola (1/2) v drevesnici Vrbini pri Brežicah, Da ne bi bilo treba vsako- leto na terenu iskati novega materiala za tako ra^-množe?/anje, lahko sadike ponovno uporabimo za vkopavanje iji proti;vodnjo na opisani način. Za saditev na teren so primerne najmanj 1,70 m visoke sadike, za razmnoževanje v drevesnici na opisani način pa so najbolj uporabne sadike, visoke 1,20—1,30 m. V drevcs.nici Gozdnega gospodarstva Brcžice je sedaj ok. 500 sadik sivega topola (1/9), od teh jc skoraj polovica sposobnih za presaditev na teren Spomladi leta l-gs? je bilo vkopanih 200 sadik s položenimi Šibami, to bo dalo letos spomladi približno 1400 razrezanih sadiJc za ponovno razmnoževanje v drcvesnici. Drugi način razmnoževanja sivega topola je takle: (po- Lijckeju); Na istem objektu in na ervak način kot pri prejšnjem primeru so pridobili material za v-egetatlvno razmnoževanje. V poštev so prišle predvsem tiste šibe z deli korenin, ki so bile preslabotne ?.a uporabo prvega načina. Sibe so porezali in Strcije s koreninami posadili v drevesnici kot to delamo pri drugih topolih, kadar želimo vzgojiti sadike, stare 1/2 leti. Do jeseni so iz panjiČev zrasli novi, do 2 m visoki poganjki. Tako vzgojene sadike lahko delno takoj uporabimo za pogozdovanje, delno pa jih porabimo naslednjo pomlad za nadaljnje razmnoževanje po prvo opisanem načinu (vkopavanje älb). Oba načina vegetativnega razmnoževanja sivih topolov sta se v praksi dobro obnesla; praktič-ni rezultati pa potrjujejo možnost, da na ta natln lahko množično vzgajamo sadike sivega topola. Äe en način, ki pa ne more dati toliko sadLk kot prvi m deloma tudi drugi, j C bil prvič preizkusen spomladi leta 1956 in nato še iani ua tale način {po Lückeju): Okrog izbranega odraslega drevesa sivega topola so zgodaj spomladi nakopali za palec debele korenine; nato so jih razreza!! na 7 do 9 cm dolge ko'se in jih vsadili v tople grede, enega poleg drugega, in sicer s tistim koncem, ki je bil prvotno dalje od drevesa, navzdol. Ko^reninski kosi so v topli gredi odgnali do zadetka maja 3—6 cm dolge poganjke; nato so jih presadili v drevesnico. V teku leta so odstranjevali s posameznega koreninskega kosa vse odvetne poganjke, tako da j C na vsaJcem kosu ostal le po eden najlep^ pogajnjek. Vendar se ta na^in razmnoževanja ni obnesel zaradi p o zebe, suSe in morda Se drugih vzrokov. Kaže, da je ta način razmnoževanja zelo občutljiv. Ce so sadike, vzgojene na ta način, lepe in mofne, jih lahko presadimo na teren že prvo jesen ali pomlad. Priporočljivo pa je naslednje leto spomladi Jibe porezati, da do jeseni narastejo nove m&Čncjše enoletne šibe (1/2). Na Luckeja in na opisane njegove načine razmnoževanja sivih topolov nas je opozoril ini, VI, Bcltram. V dopolnitev pravkar opisanega načina razmnoževajija sivih topolov navajamo ^(po članku Fröhlicha v »Allgemeine Forstzeitschrift« St, 14/15 iz leta 1957) Se sledeči način, ki pa pni nas v praksi le ni bil preizkusen: Za pridobivanje sadik sivih topolov s pomočjo poganjkov iz korenin izkopljemo vsaj 1 m dolge in 2—3 cm debele korenine {krajie korenine rade gnijejo, tanjäe pa ne dajo t,oliko paganjkov). Dobro je, če te korenine na veČ mestih plitko ranimo, da bolje odga- Gozd sivega topola pri Du-pltku ob Dravi: nastal je isnioniklo pred 14 leti (foto: Rainšak) njajo. Nato jiih položim» 2 cm globoko v tople grede z rahlo prstjo. Iz ko-renine, dclge 1 m, iahko vzgojimo v eni sczo^ni 50—60 poganjkov, ki jih izrcžcmo, ko Zrastejo 10 cm visoko (Scz 2 do 3 tedne) in jih nato presadimo v toplo gredoL Čez ] mesec se v topli gredi dobro zakfvreninijo in jih zatem presadimo v drevesnico. Uporabljeaa literatufa; 1. I P od h o I s k i 1 Uigoj topola, Zagreb 1951. 2. H, Lücke- Pappel-Pflanjenzucht und -Anbau, Hannover [9Jil. 3. H. Hesincr; Das >Pappelbuch, Bonn 1951, •1, H, Fröhlich : Die vegetative Vermehrung von Aipe und Graupappel und ihre Bedeutung für den Waldbau, Allgemeine Forstieitschrift, iMuncheti 14/15, 1957. 5. E. Rohmcder: Altersphajienecitwicklung der Waldbäume und Forstpflan^en-züchtung, Silvae Gcnctica 1957/5. SODOBNA VPRAŠANJA IZBIRA NAJPRIMERNEJŠIH NAČINOV SADITVE ■Pri sajenju gozdnih sadik je tehnika oziroma postopek pri oprnvljanju te naloge eden od osnovnih ciniteljev, ki odločajo o uspehu. Ravnanje s sadikami, tako pri njihovem izkopavanju v drevesnici ali iz samoniklega naraščaja kakor tudi pri prenašanju do najnetnbne^a objekU in pri rarnaiajiju pti njem je vsekakor leio vplivna oknlnost. Vendar pa se je pr! tem prav lahko izogniti napakam, kajti napi>tilo zd pravilno tovrstno ravnanje je kaj preprosto^ korenine sadik mo-ramo ohraniti vJaäne in i-iiii manj poškodovane. Nasprotno pa je sajenje sadik v ožjem pomenu besede kot poslednja stopnja celoine dejavnosti zelo kočljivo opravilo, ki jjledc raznovrstnosti izvedbe kakor ludi glede potrebne skrbnosti in vcs.tnosti pri delu ni niti preprosto niti vsestransko dognann. Kajti na izbiro načina saditve in na stopnjo natačn&sti pri njeni izvedbi vplivajo hkrati najrailicnejŠ! Činilclji, ki jih je potrebno pozriah, preudariii njihovo tehtnost in jih nato primerno upoštevati. Naj navedern le nekaj okolnosti, ki so odločilne pri izbiri načina saditve in pri njegovi izvedbi: drevesna vrsta, starost in razvojna stopnja sadik, splošni, zlasti pa ekstremni klimatiüni fini tel ji namembnega objekta, predvsein pa znaiihsosii prizadetih tal. Vsi ti in drugi podobni oinitelji dajejo — posamič in vzajemno vzročno povezani — v določenem primeru nekemu načinu saditve prednost pred drugimi Pri tej izbiri pa želimo doseči naslednje poglavitne cilje; da bo uspeh cim boljSi tako glede Števila sadik, ki so se prijde, glede njihove poznejše rasti kakor tudi glede gospodarnosti izbranega načina. Doslej so naüi strokovni pisci ob raznih priložnostih opisovali različne načine saditve sadik in so priporočali njihovo uporabo, sklicujoč se pri tem na izkušnjo. Toda ta obravnavanja in priporočila so pogosto slonela le na krajevno pogojenih in večkrat tiKÜ izjemnih razmerah, Razen tega pa take ugotovitve v nekaterih primerih tudi niso bile zadosti utemeljene, ker niso bile zasnovane na zadostnih meritvah. Sicer pa so za zanesljivo vsestransko presojo potrebni sistematični primerjalni poskusi, ki jih spremljajo smotn-na opazovanja. Ker pa doslej nimamo lastnih tovrstnih dognanj, se bomo pač s pridom oprli na najnovejše tuje izsledke, upoštevajoč seveda pri tem razlike zlasti v geografski legi iii klimatiČnih činlteljih obravnavanih in naših rastiiČnih razmer. NorveSki .gozdarski inštitut v Vollenbekku je namreč pred kratkim v 43. zvezku svojih poročil objavil zanimivo in zelo aktualno razpravo Eliasa Morka in Eyolfa Bjor-gunga pod naslovom: Poskus raznih načinov presajanja štiriletnih smrek (Forsok med forskjellige plantemetoder for 4-ärig omskolet gran). Avtorja obravnavata in analizirata poskuse, ki jih je napravil omenjeni inštitut z namenom, da bi našel zanesljiv odgovor T^ftfmriTIiiTi Ir f!!',ll................ s.................... ^^^ tail lil I.................... -I-^r......111,1" III mi i...........IFiliiin!i|i I'.(*i,Hii iiiiuiitiiitiini ^ LLI|7/IM iii^ihiiipkiiuiiMfti lil-.......... H /hI »11 jki 11I lir HhL,iiiLiiiiiiiiii^'iiiO' ], način: Sajenje v kJi-uasto jairiico brež posebne polnilne prsti, toda z uporabo posnete ]iu™cn:ne zemlje cSfSSi iMihiJiiM^KI Idtlu ilMi k'llM I......t.......... iPtUniNl ^Mtl II 111 + •2, način: Sajenje v klinasto jamico brez uporabe polnilne prsli in posnele humoznc jemlje r 11M u PI 11 IP I! ^^rnn^fiin "litilHH ir*|l>11[MM»l|poitJ ""ii^piilii^kilrtMiilJ^t^iEnT (pnni'iiiMiipM iiDtMi ............. ........ jfliiliJjrnTTT iiliniM'lPMli) it'^^piiMHiim; 3 način: Sajenje v klinasto jamico t uporabo polnilne prsti ia posnete hu-moine setnlje ia. zasipanje kojeniaic ,.111 I ............................iil^iimi«»- ™iillil|ii"tli ................................. Miiiiiii ........................................ iummi 4. n a cä n : V jamici raz-prostremo kflreninje voJo-ravno in ga lasujemo z izkopano prstjo; povrhu prekrijemo posneto ru£o 5- naJiii: Enako sajenje kot pri 4. ničinu, t<)da korenine /asujemo s polnilno prstjo 6. n a č i n : Sajenje v luknjo, ki jo napravimo s sa-dilnikom. Na korenine, ki so navpično ob steni, s sa-dilnikom pritisnemo aemljo 8. n a i? i n : Sajenje v zarezo oblike iL z uporabo grönlandske lopate ^ ^ y y y y ^ ^ ^ ^ ^ yy ^ y y y y 9. n a ? 1 n ; Sajenje v zi-TEzo oblike T z uporabo navadne lopate '1«Ijii i'i I Hlil'i'i"l"l 11 '['»'»ni lili M11111'"I,'.'"'"''li I .................... .................................... iiiiiiiii'iim(iiijiiiii'i'iii'iiiiiji inimum ]1. način: Sadnja v jamice; Itorervine so razprostrte po kopKk^ v jamici na vprašanja: 1. kakina jc razlika giede Števila sadik, ki se primejo pri uporabi railit-nih načinov sajenja; 2. kako' vplivajo različni naiini sajenja na pozncjiii razvoj, zlasti na rast sadik, ki so se prijele; 3. kakSna je razlika med stroäki za raalične načine sajenja. Ker pa sc^ bile 13 poskuse uporabljene smrekove sadike, nam objavljeni izsledki hkrati kažejo, kako poloiiaj korenin in vrste tla vplivajo na rast smreko obliki in globiiit jamice, po razporedu korenitija posajenih smreiic ter po kakovosti in iračnofiti prsti, s katero so bile korenine la^rnjcne. Nekateri od teh načinov so nam ie dobro inard, nekateri pa so kombinacije leh naJinov, V vseh primerih so uporabili 4-letne smrcfice, ki so bile vtgojene in prej presajene v 7 drevesnkaih (30—7S0id nad morjem) ter so bile približno enako razvite. Drevesniie so imele rjava, sivorjava aH pa pod-Mbia tla. Poskusne na^sade (46) so razporedili po 3 raxliJnih, posebej aa. to izbranih območjih, ki so se med seboj razlikovala po višini (30—790 m nad morjem), po Jcgi, po najfibu (S—20°), kakovosti tal (1.—3. bonitetni razred) in so imela različno raivito humoino plast. Na ta naJin je bilo jnogofe sklepati hkrati tudi glede vpliva, tovrstnih činiteljcv na uspeh saditve in na raivoj nasada. Za obranavane poakuse so porabili nad 15S.OOO smrekovih sadik Zaradi lažje evidence so sadili v vseh primerih v vrste, in sicer tako, da so bile saidike po i,S X 1,5 m vsatsebi. Značilnosti primer j al nib načinov saditve 1. način; Na površini ok. 30 X 30 cm šo odstranili vse rastje in zatem Se približno polovico plasti humozne zemlje. Nato so sredL tega prostora «kopali jamico klinaste oblike, t. J tako. da je imela navpično notranjo in nagnjeno aunanjo stran. Kore-ninje sadike so pritisnil] ob navpično stran in zasuli s prstjo, ki so jo dobili pri kopanju dotične jamice Tako so bile vse korenine na gosto razporejene takorekoč le v eni pokončni ravnini, 2. natfin : -Napravili so podobno jamico kot v prejšnjem primeru, le humozne plasti niiso na širokch od.vtranili. Korenine .«3 bik torej glede kaiovostj prjti in zračnosti tal nekoliko na slabJem kot pri 1. primeru. 3 način: Jamico so izkopali tako kot v 1. primeru. Jtorenine pa so zasuli s posebno rahlo in plodno polnibio prstjo, ki so jo v ta namen od drugod prinesli. Korenine so bile torej glede kakovosti priti in zračnosti tal nekoliko na boljlem kot pri 1. primeru 4. način: Na površini ok. 30 X 30cm so posneli ru5o in odstranili pribliino polo vico plasti humozne zemlje in so naio vse to poglobili 5e za ok. 6 emu Korenine so rai-poredili vodoravno na dnu te poglobitve, jih zasuK z stemljo, ki je bila pri tem nako pana, in vse skupaj prekrili s posneto rušo. 5. način : Poglobitev so napravili tako kot v 4. primeru. Korenine so zasuli ü rahiu in plodno prstjo, kt so jo v ta namen orl drugod prinesli. Korenine so bile torej gleut kakovosti zemlje in deloma tudi glede zračnosti lal nekoliko na boljšem kot v 4. primerL. 5. način; S sadilnikom so napravili v tla luknjo in so v njo spustili korenine sadike ter luknjo nato zatisnili tako, da so sadilnik. zabodli blizu luknje in ga zatem nagnili v smeri proti sadiki. 7. način: Podobno kot pri 6. primeru so napravili luknjo, toda korenin niso stisnili 3 sadiliiikom, ampak so jih zasuli s posebno polnilno prstjo. Korenine so torej bile glede kaltovosti zemlje in deloma tudi glede iračnosti tal na boljšem -kot pri 6. naČinii. 8 n a E.i n : Z gronlandsko l&pato so napravili v hnmoizno plast zarezo, pravokotno na njo so zarezali in zatem nekoliko prividiigmli rušo v debelini ok, 8 cm. Nato so porinili pod njo korcninje sadike, opustili ru5o in jo potlačili. Korenine so bik na la način sicer vodoravno, toda nepravilno razporejene, takorckoČ le v eni vodoravni ravnini. Glede kakovosti tal, zlasti pa glede zračnosti so bile korenine torej prccej-na slabem 9, n a č 1 n t Z navadno lopato so napravili v tla dve navpični zarezi, tako da sta zaklepali med seboj trko T, Bili sta ok. 15 cm globoki. Lopato, ki je bila zasajena v drugo zarezo, so nato potonili z roČajerri nekoliko proti llem, tako da je prva zareza lazijala V špranjo so porinili koreninje .vadike. S tem, da so dvignili nato ročaj lopate, se je prva zareza zaprla in stisnila koreninje, ki je bilo na ta način nepravilno razpore- La fa Uspeh (v %) rainih nafin.ov (t,, 3.. 4., 5., 6 in 7.) saditve v 5. letih jcno, tak-orckot Ic v pokonfni o-avnini. Položaj korenin je bil torej iclo podoben tistemu v I. primeru, vcTidar pa je. bii v tem primeru glede kakovosti icmlje in zra-Čnosti tal na slabjcm od 1, in celo od primera. 10, ničin: Z rovačo so napravili v tla 2 zarezi v obljkt trke T, toda le ok, 8 cm glob&ko. Oba taka nastala ogla ruše so dvignili j rovačo in pod nju vtaknili korenitije sadike: nato so poteptali ruSo. Na ta način je bilo koreninje deloma nepravilno raipo-rejeao v vodoravni legi, vendar pa le enostranjko. Glede svojega položaja je bilo verjetno na boljšem kol v 1., J., 6, in 7. primeru, vendar pa na slabšem kot v 5. in 8. primeru. Glede zračnosti tal pa je bil ta naBn močno podoben 6,, 3. in 9. primeru. 11. primer: Na po-vrSini ok. 30 X 3Ö cm so [>osneli rušo in veiino bumozne plasti, Sredi tegia prostora so «kopali jamico in na njenem_ dnu napravili od iikopane icmljc kupetk in po njem v nekoliko nagnjenem potoiEaju tnaik^tmerno rizgrniii korenine saje-nice, jih lasuli s pršijo, pridobljeno z iskopom jamice, ki so jo nat« nekoliko potlačili. Ugotovitve glede saditveniJ) usptliov in prira^Janja Uipeh, iiraicn v odstotkih sadik, ki so sc prijele, je bil pri teb poskusnih primerjalnih saditvah kaj razllfen. Da bi pravilno analizirali razlike, so uporabili Bartlettov obrazec, nadaljnjo statistično analizo podatkov pa so opravili po postopkih J, M, Tukeya in po drugih inaaih metodah statistifne tastčlejiitve in primerjave. Na diagramu, ki ga objavljamo, vidimo, d.i se je pri vseh načinih največ sadik posušilo v prvih dveh letih. Nadalje vidimo, da se medsebojni odnosi uäpeSnosti različnih metod po drugem letu pa do končanih opazovanj ne spreminjajo. Signifikanlna (upoštevanja vredna) je razlika med uspehom preproste ssdllve s sadilnikoin (G,' način} .ii) uspeliom sjiditve z vodoravno polo- žcnioii koreninami sajenic način), seveda v prid [loslfdcijc. Omenjeni preprosti (6.) nafia, ki je v povprečju iploh najslabši, glede uspeha najbolj zaostaja za S. naEinonj, ki je povprečno najboljši. Najmanj uipeha so dpse^li na najviic IczeČiii nasadili (400—790m nad morjem), na (Ich 2 obilo surovega humusa pri sajenju z gronlandsko lopato (S. način), z navadno lopaito (9. način) in pri uporabi sadilni-ka br« zn,sjpavanja s polnilno prstjo (6, način). Vsi načini z vodoravno ležečimi koreninami so dali najboljše rezultate, Absolutno največje odstotke prijetih sadik so dosegli (nad 90%) na nekaterih objektih, ki 5t> ležali nlako v ravninah 7. blagim ali deloma razkrojenim humusom, če so uporabili 4. ali 5. način. t. j. vodoravno poloiene korernne, lasute z nakopano prstjo, ki so jo prekrili 2 ruäo. Absolutno najmanjši odstotki (pod 5Ü%) prijetih sudik so bili ugotovljeni pri nekaterih primerih sajenja v klinaste jamice in pri uporabi sadilnika (1„ 2., 3., 6. in 7, način); pri tem pa niso vplivali na uspeh niti položaj niti nadmorska vLSina niti hoivitctni razred tal. Minimalne vrednosti padajo pri taikem sajenju na nekaterih objektih celo pod 30%. Podatki o uspehih saditve z razporejanjem koreninja po kupčkih v jarnicah {II način) so biLi nepopolni in niso bili sfatističiio abdelanJ, zaLo ni bila izvršena primerjava tcg-a. načina 2 drugimi). Vendar pa izgleda, da uspehi niso bistveno prekašali drug^ih načinov z vodoravno razporejenimi koreninami. Nadalje je bilo U|;otovljeno, da uporabo zemlje za ipolnjenje ne vplivamo znatno na uspeh sajenja. Prav tako tudi ni bil uspeh odvisen od velikosLi površine, s katere je bila posneta ruSa. Iz primerjave višinskega prirastka na posameznih poskusnih nasadih vidimo, da je bil največji v trstih primerih, kjer so bile sadike posajene i vodoravno razporejenim kore-ninjem. Poprečno najpočasneje pa so priraŽčale smrečice, ki so bile posajene v luknje, napravljene s satJilnifcom brei uporabe polnilne zemlje {6. način). Pri tem so bile poprečne višine izračunane le na podlagi podatkov o sajenicah, ki so ostale live do konca opazovalne dobe, Na vprašanje, ali je kakšno zakonito razmerje med uspehom pogozdovanja m višinskim prirastkom v zve2j z uporabo različnih načinov sajenja, so napravili posebno primerjalno razčlenitev, Dognali so, da res obstaja korelacija (eh dveh rezultatov, t^ko du večjemu odstotku saditvenih uspehov pripadajo hktali tudi vcČji. prirastki. Črta, ki prcdo-Čujc potek teh odnosov za razne saditvene uspehe m pripadajoče jim višinske prirastke, poteka za sajenje v klinaste jamice manj strmo kot pri primerjavi saditvenih in rastnih uspehov za saditev z vodoravno raiprostrLimi koreninami. Z drugimi besedajmi; Pri tistih načinih saditve, kjer sb korenine vodoravno razporejene, je odnos med saditvenimi uspehi in viSinsfcimi prirastki bolj ijrazit kot prj sajenju v klinaste jamice. Vpliv raznih načinov saditve na višinski prirastek pa se iigublja, če združimo istovrstne rezultate z raznih poskusnih objektov in jih med seboj primerjamo edino glede na pripadnost določeni uporabljeni metodi. Višinski piirasttk je bil pač močno odvisen od kakovosti ra.ttižča, zlasti bonitete tal, tako da pri takšni primerjavi različni načini saditve na raznovrstnih rastiščih niso prišli do upoštevanja vrednega izraza. Zlasti je pil tem slabilo signifikantnost dejstvo, da vi Sina propadlih smreJie ni bila upoštevana. Tudi razmerje med odstotkom uspeha in višinskim prirastkom ob takSni primerjavi nc kaže medsebojne zaiorute odvisnosti, kajti kakovost tal določenega poskusnega objekta m bistveno vplivala na saditvene uspehe, prirastek pa je bil močno odvisen ravno od leje in bonitete tal. Zato nas ne preseneča dejstvo, da pripadajo na saditvenih objektih z najboljšimi tlemi največji prirastki ne le 4. ampak cclo hkrati 1. načinu saditve, t. j. metodi klinastih jamic in širokih jamic i vodoravno razprostrtim koreninjem, V odvisnosti 0(t kakovosti tal so celo sadike, posajene s sadilnikom hitro pnraščale. NajmanjSi prirastek pa so dosegle smrečice na nekaterih višje ležečih objektih s slabšimi tlemi z obilo surovega humusa, ne glede na to, kakšen način saditve je bil pri !em uporabljen. Eicon orni fit as t raznib Dačioov sajenja Za proučevanj« stroSkov pri railičniti rtačiaih sa.jeiija ra2vrstili poi)!kus:ie objekte t oztrom na vrsto tal v 2 kategoriji, V prvo skupirio so uvrstili pogo^sdovana iitmlj-išča s tanko Jn amorfna humoiitio plastjo, v 2, skupinfl pa tU x de;belejS(i plastjo humusa, p.rc-plettno s korentnjem rajnega rastlinja. Raaen ttga so poskusne objekte raivrstili še na dva "težavnostna razreda«, glede na kfllicino Sečnih ostankov na njih in glede na stopnjo kamciiitosti taJ. Ugotovljeno je- bilo, da je sajenje v klinaste jame zahtevate manj dela kot sajenje z vodoravno položenimi Itoreuina-mi. Ta i-azlilta je bila pomembna ne ^lede na to. kako na Široko je bila posneta riiSnata povrSina .Pokaralo se je tudi, da zahteva sajenje z uporabo polnilne prsti vef časa. Za. obravnavane načine sajenja brez predhodnega odstrajije-vanja ruSe jc p^itrcbno različno časa. Razvrstitev preizkušenih načinov po naraščanju trajanja dela ustreza naslednji vrstii: 6, 2, 8, 9, 7, Znatna je razlika porabljenega Časa la nafinc 6, 2 in 8 na eni striini ter med 9. in 7. načinom na drugi strani. Na objektih I. kategorije je posadila 4-Članska skupina iakuŠenih sadilcev po 4. načinu v 5 in urah po 70D sajer>ic. na zemljišču 2. kategorije pa le 5S0 smrečic. Ce pa jc bila velikost jamic povečana od '20X20 na 30 X 30cm. je bil učinek v prvem primeru 600. v drugem pa le 430 sadik, Čc označimo povprečno porabljeni čai za satJnjo po 4, načinu z 100?^, potem je potrebno za 1. naJ!in 80%, za drufi 52%. za tretji 85%, za peti 108%, za iesti 50",'o, za sedmi GOV«, za 'osmd SSV« in za deveti ^INo povprečnega Časa. NajhitrcjÜi je torej tisti način saditve, kjer uporabljamo sadilnik i(6, način), vendar pa brc* polnilne zemlje. Upoštevajoč pri ekonomski analizi nc le porabljeni Čas, ampak tudi doscicne uspehe, ao ugotovili, da j C gospodarsko najprimernejši 7. način, t j, sajenje z uporabo sadilnika in polnilne .zemlje. Na. majhnih površinah pa uspešno tekmuje s to metodo t. način (klinaste jame brej polnilne zemlje). Navedene ugotovitve .so vsekakor aelo pomembne, vendar pa menim, da bi morali pri izbiri načina saditve upoštevati tudi daljnjd razvoj nasada in ne bi smeli ukrepati izključno le glede na ugotovljene uspehe v prvih letih in glede na viJino pogozdovalnih stroškov Ela^ti še, ker imamo opravka s smreko, t>e bi smeli pregreti dejstva, da sta- položaj korenin in vrsta tal prav lahko odločilna un celo^ usodna za poznejSi razvoj nasada ne glede na število sajenic, ki so se prijele in ne glede na njihovo priraJČanje v prvih letih, Ce obrav-n^ivana razprava tega ni upoštevala, ima tako stališče vsekakor ČvtsIo osnovo v klimitiČnih razmerah obravnavanega poskusnega območja, k,i n, pr, ne omogočajo pojavljanja m širjenja rdeče gnilobe v toliki rocri kot se Lo dogaja rlasti pri visokem temperaturnem povprečju naiega podnebja. Glede načina plačevanja sadilcev jc bilo ugotovljeno, da pri akordnem sistemu delavci vestneje (!) opravljajo svoje delo, ker na ta način zasluzijo veČ kot z dnino. Nadalje so dognali, da je tudu produktivnost dela pri akordnem plačevanju večja in delo hitreje napreduje. Ta ugotovitev nas posebno lanima spričo pomanjkanja delovna sik pri nas. Z analiw) pt>datkov o uspehih velikega števila na raj;ne načine .posajenih smrečic s» namreč dodali, da jc biU relativna udeleJba sadik, ki .lo ostale &ve do konca 2, vegetacijske dobe, enaka ne glede na to, ali so bili sadiki plačani po učinku ali ne. Predpogoj je seveda, da so sadiki izkušeni in vestni in da jih nadzoruje sposoben delovodja. Koliko so takšni 'pogoji v določenem primeru tudi pri tias dosegljivi, bodo tovariši ii prakse najlaže sami preudarili. Opisane ugotovitve obravnavanih raziskovanj so nam lahko v primerjalnem pomenu v veliko pomoč pri presojanju, kakien način saditve bo v konkietncm primeru najprimernejši, čeprav dognani reiuhati s svojimi obsolutnimi vrednostmi nimajo neposredne odločilne veljave za nak aelo različne razmere Od prenagljenega nezadostno kritičnega posnemanja opisapih dognanj naä bo odvrnilo zlasti ladostno npoiSlcvanje različnih rastišc-mh raimcr tam in pri nas, V ta namer objavljam razpredelnico, ki otnogoča primerjavo nekaterih klimati^uib iiniteljcv opisanih poskusov z naSimi raizmtrami. Pri tem naj bi Ljubljana pomenila centralno, Celovec, Trst in Zagreb pa obrobne točke našega [>od-nebja. Raicri razlik, ki jib predoiujejo prikazane Številke, se klimatične razmere Se mointi razlikujejo zlasti gJede dolJine vegetacijske dobe, svetlobniti razmer in razporeditve deževnih dni. Težišče za le-te pada pri oas po večletnem povprečju na oktober, v obravnavanih primerih pa večinoma sredi vegetacijske dobe, t. j. v julij in deloma v avgust. Kraj 2e m I j ep Is rja äirina dolžina Srednja letna temperalura Povprečni mesečni (emperaturni ekstfemi Letne padavine Oslo . Larldal Rdrös . Sfenkjär Ljubljana Celovec Tfst . . Zagreb 59,9 6M 62,2 64.0 46.1 46,6 45,6 45,8 10.7 7,5 11.4 11.5 M,5 14.3 13.8 15.9 5,5 6,4 -0,5 4.1 9,0 7.2 13,6 10,9 29 —17 26 —16 23 -37 26 -24 33 -16 32 —22 34-5 35ah posEkmeiwih pokrajin, šegah in domačem stavbarstvu je taka različnost, kakor je v Srednji Evropi aa tako majbni površini ni (nogoie iiajtn. DeiEela je pestTa tudi po svojih velikih in številnih jeiierih, dolinah rek, sredogorju in visokogorju ter Alpah, katerih najviSji vrh Monte Rosa meri 4634 m. Švica je zares zeniJjepisjto sredrSče Evrope, saj se vode njenih rek stekajo v Jadransko, Sredozemsko in Crro morje ter Atlantski ocean. Temelj Švicarske ikupnosti in njene svobode pada v leto 1291, ko so se tri majhne pokrajine ob Vierwaldstättskem jeieru (kantoni Schwyz. Uri in Unterwaiden) oiiroma njihovo ljudstvo združilo in sc otres-lo habsburäke nadvlade in grašfakov. Pozneje so se Akumulacijsko jezero za dolinske hidrocentrale ob prelazu Grimsel 2167 m n. m. V ozadju vrh Finsteraarhora 4575 m jim postopno pridružile še dnige pokrajine. Konec IS. stoletja je Napoleon okupiral deželo. P» njegovem padcu pa je nastopil mir, ki traja nepretrgoma že poldrugo stoletje ter ]e važen ■pospeševaltc blagostanja dežele. V tej, po naravi lepi, toda revni deieli, brci veEjih ravnin in brej rudnega bogastva, Bc je že sredi 16. »tolelja ^ai^ela industrialwacija en konec 17 sLoktja je äc fetrtina prebivalstva, ki je slelo takrat 1,6 milijona, delala v tekstilni industriji ter industriji ur za tiivoi. Sedaj je delež prebivalstva, «aposlenega v industriji, enak onemu v Angliji in Belgiji, ravno tako tudi v kmttijrtvu, ki zaposluje le 20% prebivalstva. Danes vodijo kovinska in strojna industrija, industrija ur, tekstilna, prehranbena in kemična industrija. Zanimivo je, da morajo skoro vse surovine uvažati; nato jih predelujejo io Izvažajo v oblifcii najkvalitetnejših končnih izdelkov, kar jc dokaz iiredno solidnega in racionalnega dela. iKljub takemu industrijskemu raivoju pa se niso razvila tipiüna industrijska sredi^Ja (velika mesta) niti pravi proletariat, ker je industrija razdeljena po vsej deželi, tudi po majhnih mestih ter äteje najvefjc mesto Zürich le ^00,000 prebivalcev. Toda tudi kmetijstvo in živinoreja nista zanemarjena in Izvažata svoje kvalitetne izdelke (sadje, sir). Na glasu je vzreja plemenske živine. 'Koz imajo Se vedno tet 100.000 glav, vendar le-te že davno niso več uničcvalke vegetacije, kakor je to deloma še sedaj na jugoslovanskem krasu. Popolno pomanjkanje premoga je privedlo do tega, da je izredno gosto železniško omrežje s skoru 6000 km proge že povsem clefctrincirano ter hitrost vlakov ne zaostaja «a avtomobili na asfaltiranih cestah. Velika naravna in umetna zbirna jezera, tudi v viJinah 2000 m-, oskrbujejo nad 300 velikih in neSteto manjših hidrocetitral z zadostno vodno energijo. V zadnji vojrei je bilo ob kritičnem času po SOO.OOO Švicarjev pod orožjem, minirali so vse železniške predore, zgradili vsepovsod podzemne hangarje za avione, to se äe sedaj vidi ob raznih dolinah. V obrambne namene so porabili 10 milijard frankov. Ljubezen do svobode in spoštovanje do plemenite borbe za svobodo sta mnogokrat prišla do iskrenega izraza v pozdravnih govorih, ki so jih Švicarji naslovili svojim gostom, t^In ne dopustite nikdar, da hi tujec gospodaril v vaJi hišiU so donele tople besede ob koncu pozdravnega govora kantonskega gozdarja dr M. Oechslina na terenu .pod Alpami nad vasjo .Andermatt v kantonu Uri, Zvezni značaj švicarske političnoupravne ureditve je 25 kantonov - suvere^iih republik z lastno ustavo, zakonodajo in izvrSiio oblastjo. iNeposrcdna politična dejavnost ljudstva se razvija v 31S1 občinah. Zvezna skupščina sestoji iz izvoljenega nacionalnega sveta in pred slav rvištva kantonov, Ona voli zvezni svet, zveznega predsednika, podpredsednika, zvezne sodnike ter vrhovnega po-veljnika. Glavno mesto Bern, po velikosti fele tretje mesto, šteje komaj nekaj več kot Vä prebivalcev Ziiricha, iZvczno sodiSčc je v Lausanni, univerze v 7 kantonskih mestih, trgovska visoka šola pa je v B. kantonakem mestu, O kakšni centralizacij i uprave in gospodarstva ni sledu, obe pa sta harmonično vsklajeni kot rezultat sloge, zavednosti in prosvetljenostu Švicarskega ljudstva. Ugled švicarskih univerz je tako velik, da je od 13.000 slušateljev 3000 inozemcev. Ttidi tehniška visoka Šola ima 20P/a inozemskih slušateljev. Obvezna je osemletka. JCljub vsem pogojem, ki ustvarjajo viisoko življenjsko ravcft, se švicarsko ljudstvo odlikuje po svoji jkr^imnosti iu varčnosti. To je raiumljivo, saj so stopnjo svoje blaginje dosegli prav-'-s tr-dim, soli^lriim .delom in varčnostjo. Pra'V tako se tudi niso prevzeli za;radi velikega ugleda, bi ga njihova majhna] dežela uživa v svetu na političnem, kulturnem, tehničnem in zrianitvenem polju, Skromnost in prijaznost smo skozi 15 dni srečevali povsod po Svidi. Blag^nj.0, ki jo uživa ta dežela, ni pripisati le nemotcriemu mirnemu razvoju, temveč tudi ljudstvu, ki je z izredno pridnostjo in prizadevnostjo nadomestilo to. Česar mu skopa Na prelaiu St. Golthard 5n2m n. ro. (futo: VI. Beltram) V ospredju lesene (zgoraj) in kovinske (spodaj) pregrade proti snežnim pUiovom (foto- V], Beliram} . Jeklene piramidalne (levo) ter lesene pregrade (desno) varujejo cesto pred snežnimi plazovi (fotOT VI. Beltram) Tiliiccn varovalni smrekov gozd (temni trikotnik) aad vasjo Andermatt. OslaÜ tlel pobočja jc pogMden s sivo jel^o-(fot-o: VI. Bdtrajn) nararva ni dala od svojili bogastev; ivi? ni bilo fcz noč podarjenega, vse si jc ljudstvo «bojevalo ikozi stoletja. Bre^ tega bi bila Švica najbolj revna in pasivna debela v Evropi. Merilo njene gospodarske konjunkture je vsekakor tudi več ali manj stalna zaposlitev 300—400.000 tujih delavcev v raznih gospodarskih panogah. Toda tudi pojavov konservativnosti ne manjka. Zgodovinske meje kantonov skrbno varujejo, ?eprav bi bili marsikje upravičeni popravki. Ženske nimajo volilne pravicc in se zanjo ne potegujejo, ker imajo — kakor pravijo Šaljivo — ze doma preveč glasu. Po službah ni mnogo poročenih žensk. Švicarsko gozdarstvo Zaradi močne višinske razgibanosti od ravnin do sredogorja in Alp so lastopnne vs« mogoče gozdne zdruibe in drevesne vrste; od domačega kostanja, hrasta pubayea, doba, gradna, bukve, jelke, smreke do macesna in cemprina, V glavnem pa lahko ločimo 3 območja: niSnsko (hrast in gaber, kostanj), srednjegorsko (bukev in jelka) in višinsko (smreka), Švica ima 1,029 milijona ha gozdov, la 10% vef kol Slovenija, ali 25% celotne površine (gozdnatost Slovenije je skoro dvojna). Državnih gozdov je le 5%, zasebnih 27%, občinskih in korporacijskih pa SSVo. SlabJih gozdov (panjevcev) je le 1% in to v kantonu Ticino (Tessin). S0% vse gozdne površine «o varovalni gozdovi, ki ščitijo lastna tla in casflja pod seboj. Zaradi krčitve takih varovalnih gozdov v prejšnjih časih občutijo težke posledice snežnih plazov in hudournikov äe v našem stoletju. V zadnjih 80 letih so laradi tega obnovili gozdove na 26,000 ha takänih terenov; seveda je bilo to strahovito težko in drago, toda prepotrebno delo za zavarovanje dolin in naselij pred snežnimi plazovi in zemeljskjrm usadi ter hudourniki. Leiiici posekajo 3 milijone m^ lesa (pri na.i -2,7 milijona m"): od tega g^re veJik« la Jturivo, ki ga ra-ieji električne enCTgije in iiviošenih gorilnih olj nimajo, ker to brez premoga. TJvaiajo pa letno- okrog SOO.OOOm' kakovostnega lesa, 2a čas,i I. svetovne viijnc so bili prisiljeni sekati v 11, vojivi pn cdo 61% nnd prirastkom, Najbolj kritična sorümejita ita bil.i takrat celtiiozrfi les in drva, 7.alo je moralo 60% posekanega lesa (riajTiesto 30%) v ogenj, ker paE ni bilo premoga, h drv in žagarskih odpadkov so tudi proizvajali ^/s potrebneg?! tekočega pogonskega goriva la motorna vodila. Zato cenijo Švicarji svoje gozdno bogastvo kot pravo alato rezervo za hude č konferenc kantonskili gozdarjev, da so tudi BaiTvi na tekfjčem glede dnevne problematike Nad univcrio bedi äolski svet, ki predlaga iveznouü svetu profesorje in direktorje raziükuvalnih zavodov (inš-tituiov) v izbiro in imenovanje. Inätitut za raziskovanja v gozdarstvu je vezan na fakulteto ter ima nad scb&j nadzorni organ, ki ga sestavljajo predsednik Jolskega sveta, zvezni gospodarski inšpektor ter 5 gozdarjev iz prakse. Nadzorna komisija sodeluje z direktorjem jnjtifutd p-ri sestavi programa, ki mora koristiti potrebam operative. Znanstvene prnbleme raziskujejo fakultetni zavodi, praktične probleme pa inštitut za raziskavanja v goida/atvu, Ureditvenim elaboratom, ki usmerjajo gospodarjenje s posameznimi gozdnimi koni-pleksij .posvečajo veliko dela, saj je bilo leta 15)4S urejeno ^e 39% vseh javnih gozdov. Vendar rta pojma; obbodnja in sečna zrelost le orientacija upravitelju ne pa tog predpis. Zelo pospeäujcjo nego gozdov m izgradnjo gozcinib poti in cest, ki so jili v prvi polovici naäega stoletja zgradili nad 5000 km. Vsi ukrepi gredo za tem, da povečajo zalogo lesa v gozdu in s tem tudi prirastek, ki naj bi se s časom dvignil od sedanjih 3 na 5 milijonov m" letno,, s ctmeT bi sc Švica osamosvojila in se reiila uvoza lesa. 2a Jvicarskt razmere jt zna^i-lno, da spričo tega ne poznajo šablone in je tudi ne želijo niti pri gojenju in vjrejanju gozdov niti v organizaciji gozdarske službe. Proizvodnost je glavni namen — oblika (forma) je pri tem postranskega pomena! Treznost in preudarnost sta paE tudi tukaj odločujoče merilo. [predvsem gospodarnosti Čeprav v Svki delovne sile zelo primanjkuje, smo videti, da negi mladega gozda posvečajo največjo skrb, saj od nje zavisi kakovost bodočega iestoja, 2t prvega dne smo se o tem prepričali, ko so nam pokarali bukovo mladje v skupinski postopni sečnji (Femel-schlag^), visoko I—1,50 m. ki so mu že dvakrat pomagali z negovalnimi ukrepi. Dela sicer ni bilo veliko, bilo pa je zelo pomembno 7.A kakovost bodočega sestoja. Ne izogibajo se stroikom za vzpenjanje na 36 m visoka drevesa in klesčenje njihovih kroSenj pred sečnjo, da bi obvarovali Škode okolno drevje, ki St ni dozorelo za podiranje, Zavedajo se, da se vsi taki izdatki bogato poplačajo z večjim in bolj .Sim lesnim prirastkom, Prav tako pa se nc spuščajo v wdatkc zu melioracijo gw^dov, kjer koli je moč v ta namen v popolni meri izkoristiti naravne sile Se na misel jim n. pr. ne pride, da bi posekali na golo grmiSČa ali panjcvce in jih z zasajanjem sadik spreminjali v visoke fiS Urejeni, s skupinami in pasovi gozdnega drevja zaščiteni pašniki v npnenJastcm sredogorju Juri (foto; VI. Beltram) gozdove, ker je to zvezano z ogromnimi izdatki ?,!i čedenje nasadov, t, j. reševanje posa.jen5h sadik. Nn gimišča gledajo kot na dobrodošlo predkuiluro, v katero laJc iii cenejc vnašajo seme in sadike zaželenih drevesnih vrst, Panjtvce pa gojijo po istem načelu kol visoke gozdove, ki jim donaSajo prccejänje vmesne doliodk« od redčenj ter ob končnem poseku Eudi znaten delež tehnično uporabnega lesa, Redkokje tako racionalno troSijo sredstva kakor tam. Nikjer ne gredo zn na,glim učinkom na raSun pretiranih vloženih sredstev; vselej je osnova strog gospodarski račun, Gozdne ceste gradijo v težkem gorskenj terenu enosmerne, široke 2—2,5 m, ker so v takih rMmerah večkratno cenejše kot dvosmerne. Zato pa jih gradijo halj na go.sto, da jih lahko nemateno uporabljajo kot enosmerne in tako z istimi sredstvi odpirajo večje gozdne komplekse ter omogočajo cenejše spravilo lesa in gozdno nego. Širina cest v nižinah in v sredogorju pa znaša 3,5—5 m. Lovstvo je na primerni višini, toda lepo vsklajcno z gozdnirn gospodarstvom, ki lar^idi divjadi ne trpi posebne Škode. i^Saj vendar ne uganjamo birokracije!« Gozdarska služba je izredno preprosto organizirana, biei birokratskega aparata, hre; mnogo pisarn in skoro brez administracije v naŠenv pomenu. 2vcia in kanto-ni imajo nadzorstveno in strokovno wsmetjcvalno sJulbo. Kantoni pa so razdeljeni na gozdarske okraje, katerih meje se ne ujemajo vselej z občinskimi mejami. Manjši kantoni imajo po enega gozdarja z enim ali več adju-nkti. Večji kantoni pa so razdeljeni na gozdarske okraje. Vseh kantonov je 25, gozdarskih okrajev pa 128 (političnih okrajev mimajo). Povprečna gozdna pm'räina gozdarskega okraja meri 7,300 ha. Na gozdarskem okraju jc Ic po I inženir, le v kantonu Bern imajo še po 1 adjuiikta inže-nirjai. Kantonskih in okrajnih inženirjev je vsega 192. Naloge inženirja pri gozdarskem okraju so: I nqiosrtdno gospodarjenje v podrofnem državnem gozdu (nega, izkoriščanje, prodaja. knji^ovodstv«. pradnje); v občinskih in korporacijskiti gozdovih: projektiranje iti teliiii?no vodstvo gradbenih del. pri ekspJoataciji — kolikor jc ne vodi neposredno — dolinost strok-ovnega sve-(o-valca; 3. v zasebnih varovalnih gozdovih strokovno odkoiilo drevja «a poseA Od 63S.OOO ha občinskih gozdov je le 53.000 ha v neposredni upravi 70 obtinskih gozdarskih jn?,mirjcv (vsega 61 j^ozdiiih uprav s povpreiin-o povräino 1450 ha gozda), t drugimi gospodarijo večinoma okrajni gozdarji. Gozdarskih srednjih šol nimajo in nc poznajo foidarskih tehnikov, vsaj zaenkrat še ne. Glede logarske sluibe imajo Ü organizaciji: 1. v istem kantonu so logarji ločeni po kaLegorjjah lastništva: občinski, korporacijski ler logarji idruletij lasebniK gozdnih posestnikov; 2. g^o-idarski okraj je razdeljen na logarske revirje ne jledc tia lastništvo ^ta sistem je baje boljSi). Logarje pridobivajo navadno iz vrst goidnih delacev s posebnim dodatnim 2—3 meseinim tei^ajem. Seveda imajo vsi delavci osemletko. Kljub temu bi bilo trajanje strokovnega usposabljanja prekratko, čt nc bi bil logar v nenehnem neposrednem stiku I inženirjem, ki njegovo -znanje dopolnjuje. Za dosego največjega mogočega količinskega jn kakovostnega prirastka lesa pa je potrebno se okrepiti organizacijo gozdarske sluibe z zadostnim številom operativnih organov. Tako pravi J E. Bavier v knjigi »Schöner Wald in treuer Hand«, ki jo je leta 1949 izdalo Švicarsko gozdarsko društva in jo posvetilo švicarskemu ljudstvu: »Seveda naäe ljudstvo danes — povsem opravičeno — ni posebno naklonjeno povečanju uradni-Jkega aparata. Vendar tii ne gre la pisarniško delo, čeprav tudi broz tega popolnoma ni mogoče, temveč za proizvodnjo tiftdvje Viif.nih vrednot za jiaäo deželo, ki jih sicer ni moč doseči Ne gre za pisarniške sobe. pfa.šne akte tetnveČ za živi gozd.« Prvega dne naše ekskuriije nam je v' Ragazü ob Rcni gozdar kantona St. Galleu ing. Tanner, pojasnil to zelo preprosto obliko gozdarske organizacije. On sam ima na kantonu ic aamo ? ad]unkta inženirja in 2 pomožni sili. Ta kanton ima 5 gozdarskih okrajev. Zatem je okrajni gozdar tega področja ing Winkler povedal, da ima na svojem področji! 13 pomožnvh gozdarjev (logarjev), ki imajo osemletko, enoletno prakso, 1—2 letno kmetijsko šolo ter 3-niesečni gozdarski tečaj, V državnem gozdu vodi celotno gospodarstvo, v občinskem in korpoiacijskem in poleg projektiranja in tebničnega vodstva gradenj tudi eksploatacijo s prodajo izdelanega Usa na cesti, v zasebnih gozdovih pa večinoma osebno vodi odkazilo drevja. Svojn izvajanja jc zaključil z besedami: »Včasih mi jc res malo težko zmagovati vse delo, saj sem tedensko vsaj h dni v gozdu, v pisarni pa nimam nikogar, Le tu pa {am mi ptide neka gospodična na pomoč pri pisarniškem dclu,*i »Ojirostite. g. kolega," mu je zastavil vprašanje eden naših tovarišev, ki je od velikega začudenja prvi :prišcl do sape, ^pri tako obilnem delu ste srvmi v pisarni, praivite. Ali smo vas pr.iv razumeli?« »Saj vendar ne uganjamo birokracije,« jc tedaj prasnil v smeli kantoDski gozdar ing. Tanner. Pridružili so se mu švicarsfci in tja,?i gozdarji, slednji malo z grenkim občutkom m tudi še maio nezaupljivi. Neaaupaitjc pa je čez nekaj dni izginilo, ker smo se prepričali, da jc temu res tako, saj nam jc pozneje tudi prof Lcibundgut izjavil, da je pn njih gozdar sproščen za produktivno delo ter da pisarniSko delo za ves teden lahko opravi v pol dneva. Na 6—8 (erenskib gozdarjev pride komaj eden v pisarni. Iz iičtpuega letnegi poročila kantona St. G.illen (na 25 straneh) smo videli, da ima okrajni goidar ing, Winkler 10.445 ha gozdov in sicer 3% državnih, 75% javnih (ob-činskifi, korporacijski h) in zasebnih. Celokupni letw etat znaia S2 000m', Zares ininimalnn administracija kljub tofni statistiki in evidcnd! Opazili SfHD tiidi trdno povezavo ^oidarjcv s predstavniki občine hi zvcdelt. da švicarski gozdarji zelo ir^teniivn.0 pritegujejo tako občinske odbornike kakor tudi kmcto-1'alce k problematiltt gxndarstva s prirejajijein mnojičnili obhodov po gozdovih ob stro-kovacm vodstvu. To je za gozdarstvo izredno potrebno in koristno ter bi (o na.vado veljalo ludi pri nas tivesti. Zapazili smo ludi lep tovariSki odnos «ozdarjev ui gozdniti delavcev. ■Proizvodnost, stoiilnost, varčnost Imeli smo ve(krat pri'liko prepričati se o dejavnosti in veliki proizvodnosti Švicarskega gozdarja, ki g-a iie dušijo praäni akti in pisarna. Videli smo težka, uspela dela n.i lagrajcvanju planov in hudournikov ler obsežna pogozdena zeniljiiSča visokogorskega sveta. Ob francoski meji, v predelu jura (Vallorbe), srna si ogledali vzorno rešen problem gozdne paše, »S samo prepovedjo gozdne paJe tega vprašanja ne rešujemo,n je izjavil občiaiki gozdar ing. Rieben, »če isto(asno ne poveifamo proizvodnje krme. To smo dosegli i naslednjimi ukrepi: z laŠEito paSnikov s pasovi in skupinami gozdnega drevja, z izgradnjo potrebnih poti za Živino in njene proizvode ter proizvode gozda, s ciSČe-njem parnih [>ovršjn kamenja, z satiranjcTn nadležnega rastlinstva s hormonskimi prc- Izredno lep in stegnjcn srcd-njedobni bukov scst-oj v sredogorja Jura (foto; Vi. Bel-tram) parati, s prcgonsko pašo iii gnojenjem. Seveda so potrebne tudi Staje. gnojiSčn In gnoj-nične jinic ter cisterne za vodo," Za uničevanje grmoviicfn plevela (leske, Sipka) pa tiidi škodljivih trav v ruii na pašnikih uporabljajo sintetiiiie hormonske preparate v 0.75% raztopini (dnmafe pro-uvodnjc), Skropljetije opravljajo s hrbtno ali motorno škropilnico (kot se to dela n. pr. prt sadnem drevju) v času bujne vegetacije. V Švici jc JO.OnO ha gozdov obictnenjeno s servitutno pašo.. Odprava gozdne paše je mogoija le ob gospodarskem reševanju t. jt. izboljšanju pašnih površin, nakar še/c lahko sledi ločitev gozda in paše: Zlasti v Juri so za naäe gozdarje in živinorejce zelo zani-rriivi in poučni objekti, ker Hoka^tujejo. kako je mogoče istočasno in skladno pospeševati goidaritvo in planšarstvo. V južnem delu kantona Tieino pri Luganu smo videli izvršeno komasacijo javnih in zasebnih go^tJnih ter kmetijskih lemljišč na področju ve? občin. V nekaterih občinah je bilo število parcel po izvršeni koransaciji reducirano na ^/m. S komasacijo je povezana tudi i-itgradnja potrebnih novih poti m cest. Vse to predvideva zvezni zakon iz 1. 1945 ter nosi zveza pri tem stroškov, kanton 35%, ostanek pa občine in neposredni interesenti, Razumevanje za komasacijo sploh pa tudi za komasacijo fozdnih parcel mei kmetovalci lepo napreduje. 2a izvedbo komasacije zadostuje sklep polovitt kmetovalcev v občini. Stroški kontasatije in izgradnje poti ni50 majhni, vodijo pa k povečani proizvodnosti polj ifl gozdov. Vsa ta tlela v kanto-nu Tieino opnivljajo sami gozdarji. 'Kanton Tieino ima 15.000 ha kostanjevih sestojev, delno la pridobivanje plodov delno kot panjevee. Kostanjev rak .[Endothia partisitiea) se je pojavil tam it 1. IS-IS in je okužil vse področje. Računajo, da. bo kostanj popolnoma propade'1 v najalabšem primeru iele po 30—10 letih, 2ato vršijo selekcijo in uvajajo odporne kostanjeve vrsle. V Sol&thurnu pri Neuchatelu smo obiskali gozdnogospodarsko centralo, oddelek ?.a tehniko gozdnega dela, ki uspešno- deluje ie 25 let. Ccntrrtlo je ustanovilo Švicarsko gozdnogospodarsko združenje. Se do leta 1930 je bilo med gozdnim delavstvom zelo mnogo nezgod ter so zato bile tudi zavarovalne premije /,elo visoke, enake kakor za letake. Po 6-Ictnem prizadevanju pa so izholjSali laito gozdno orodje kakor (.udi tehniko dela v toliki meri, da sq zavarovalne premije lahko občutno znižali Delovna storilnost se je povečala. zasluJek dvignil, proizvodni strofiki pa občutno zmanjšali. Na tečajih se delavci učijo spoznavanja in presoje vrednosti OJ<>dja, njegove nege in upo-'rabe. organizacije dela in delovnega mesta ter opravljanja težjib del pri izkoriščanju gozdov. 50 inštruktorjev za praktične tečaje za gozdne delavce deluje na terenu po rainih kantonih. Doslej je obiskovalo lečajc 6000 delavcev. To dejavnost podpirajo tako kan-.toni kakor tudi prispevki od posekanega lesa iz zasebnih goidov (0,30 fr za 1 m-'). Cen-'Irala skrbi za izdelavo sodobnega racionalnega orodja m naprav za vsa gozdna dela Zanimiva je zdo delavna in uspešna dejavnost »Posvetovalnice za kurjenje z le.^om« (Holzfeuerung-Beratungsstelle), Posvetovalnica je izdala že več knjiaic. obenem pa nudi interesentom brezplačne nasvete za kurišča, Švica posveča veliko skrb pravilni potrošnji kuriva, iPri nas znaša potrošnja drv okoli 14 milijonov m^, kar predstavlja vrednost .najmanj 30 milijard dinarjev letno, ne da bi se, kdo zato razburjal in pomislil, da je Škoda -še vse večjn, bodisi ker gre najmanj 2 milijona m^ tehnično uporabnega lesa v ogenj, bodisi ker se zaradi pretirane potrošnje gozdovi ponekod še zmeraj devastirajo. Problematiika slovenskega gozdarstva Tudi naše gozdarstvo ima podobne probleme in se jih tudi zaveda. Tudi nas čakajo ogromne naloge: prepolrebna. nega gozdov za dvig kakovostnega in količinskega prirastka, izdelava urcdHvcnih elaboratov, povečanje storilncwti našega gozdnega delavca in njegovo strokovno usposabljanje, izgradnja gozdnih poti in rest, prepotrebna povezava in sodelovanje s kmečkimi gozdnimi posestniki itd. Todn nAŠi višji in srednji strokovni kritiri so vse preveč zaposleni s planiranji, statističnimi puToüili in administracijo, ki jirn jemlje 90% njihovega sJužbencga časa. Zato pri tem trpi produktivnost, Do gosida prihajajo^ večinoma le se logarji, ki jih niti polovica nima prave strokovT)e izobrazbe. Zato äepa. fudi inJpekcijska služba, zato je n. pr. tudi tolavdacija izvršenih gozdno kuJturnili in gojitvenih dd brez učinka. Neprimerno koristnejša bi bila neposredna strokovna pomoč pri samem delu, Obremtnitev z administracijo ne dopušča povezave, ki je potrebna v slehernem delovnem kolektivu med inšcnirjeni, tehnikom, logarjem, delavcem i» samim kmetom, tudi kadar ne gre za pod jetje. Ta povezava ne stne biti le »navpična« marveč globlja in neposredna, torej tesna in življenjska.. Prof. dr, H. Lcibundgut govori našim gozdarjem na. Pohorju o svojem mi&ljenju glede proizvodne zmogljivosti slovenskih gozdov (foto: VI. Beltram} V izdelavo ureditvenih elaboratov vlagamo veliko sredstev in tvuda. vendar moramo i^l ugotoviti, da najboljši elaborat nc more imeti pravega učinka, če ne pride v voke kvalitetnemu izvajalcu. Prav tako tudi elaborat ne more biti dovolj gospodarski, če prt njegovi izdelavi aktivno ne sodeluje dobro usposobljen neposredni upravitelj te gospodarske enote oziroma gozdnega obrata. Zato v urejanje gozdov ne gre vkljuievati preveč visokokvalifieiranega kadra, dokler ga v toliki meri primanjkuje v neposredni proizvodnji (v obratih). V Švici opravljajo ta dela ponajvcč terenski gozdarji z nekaj manjšo zahtevnostjo glede podrobnosti, ki jih prepuščajo izvajalcu elaborata. Naši strokovnjaki (inženir in tehnik) se že pri prvem nastopu službe odtujujejo pravemu poklicncmu delu, čeravno bi jim bila ravno praksa v dobro urejenem obratu najbolj potrebna. Kogar že v samem začetku doleti pisarna, se bo težko- iz nje rešil; v nevarnosti je, da v njej utone. Tako mu s ča-com od njegove strokovne usposobljenosti ostane le Še spričevalo ali diploma ter mu postaja neprijetno stopiti v gozd, rker z njim nikoli ni dosegel neposrednega stika. To je tem bolj iwodno, ker že za časa šolanja ni bila teorija dovolj p zvezana s prakso. Razen tega smo ISe brez strokovne literature v naSem jeaiku, pripomočka za. spopolnjevanje strokovnosti naših kadrov. Ditiamika vojske je v premiku, dinamika gozdarstva pa v mirnem liiteiuivneni delu. Ne iščimo vselej relitve v sunkovitih sprcmenibali. ki lavirajo proiivodnjo, pustimo ludi iivijenju, naj jo izoblikuje. Prepo^oslne in preglobol:!; reorganiiacijc, ki jih Je iiaäe gozdarstvo d&iivclo v povojnih letih, ne pomenijo dinamike, pogojev za praiivodnost. temvel? nekaj drugeg^a,. Res jc, da g-&idovi laradi tega ne bodu propadli, kot pravi stan lirvatski pregovor; "gozd raste, medtem iko goadar spi«. Rcflrganiiaeijt. v kolikor sö koristne, naj bodo življenjsko utemeljene na predhodt^iit i/kuJnjah. ki jih je potrebno pridobiti v pösamcmih področjih ter jih äele na to krititno v večjem merilu uporabiti Ic lam, kjer so umestne in življenjsko opravičene. Goidna gospodarstva naj bi obsegala naravna goidnogospodarska območja, k,i naj se ne bi spreminjala s spremembami politično upravne razdelitve. Odkazilo drevja la posek jc najvainejsa gozdarska dejavnost, ki moČiio vpliva n^i proizvodnost goida. Izvaja naj ga če že ne neposredno najboljSi visokokvalificiriini strokovnjak, pa v^aj dobro usposobJjcna osebje pod njegovim inteoilvulm nad^orstvum Upajmo, da ne bomo vef doživeli, podobnih ukrepov, kot je bilo nedavno odkaziJo v mnogih gozdovih splošnei^a ljudskega premaženja, ki ga ni smel opravljati upravitelj goadnega obrata in najboljät iioznavalcc gozda, temveč okrajni logar. Bilo bi povsem zg^releno posnemati katero koli organizacijsko obliko gozdarstva v Svici ali kje drugje. Pri nas so svojevrstne politične in gospodarske razmere, ki jih moramo upoštevati, naSi ljudje pa so sposobni in voljni prodirk.livnega dela. Saj nam ne more bili vseeno, ali bodo slovenski gozdovi namesto sedanjih 5,7 milijona m^ proizvajali letno 5 milijonov tn^ Icsai. Medtem k-o razpravljamo o nujnosti in načinu pove-ianja proizvodnje v industriji in kmetijstvu, ne smerno pozabiti, da je to mogoče tudi' v gozdarstvu, ki zajema polovico produktivne površine Slovenije. O tem dovolj jasno g^ivorijo poročila prof, dr, Lcibundguta ob priliki obhoda naših gozdov poleti 1957. Zaključek Res je, da ima Švica za seboj 150 let mirnega razvoja in lüf) let obstoja gozdarske visoke šole — torej lepo tradicijo. Toda zavedati se moramo, da imamo pri nas boljše objektivne pogoje kot so tam in da lahko njihove iikiiSnje in najsodobnejše znanje neomejeno izkoristimo; izbrati moramo k to, kar našim razmeram ustrera. Povezava vede in študija s prakso, usmerjanje visoka kvalificiranih strokovnjakrjv v neposredne proizvodnjo zaradi intenzivnejšega gojenja gozdov, strokovno usposabljanje gozdnih delavcev, aktivno reševanje problema gozda in paSe, pritegnitev predstavnikov ljudstva in kmetovalcev k tesnejšemu sodelovanju, gozdarska prosveta ljudstva za hnijie razumevanje problematike gozdarstva itd. - vse to vodi posredno in neposredno v večjo proizvodnost go-idarstva, skladna s sptosnimi interesi naŠe ikupnošti, predvsem pa našega lesnega gospodarstva. Prva in najmogočnejša ovira za dosego vsega tega je pretirana administracija. Ce nam uspe zmajijšati jo na pravo mero, bomo lahko zadihali in pristopili k reševanju problemov gospodarstva na pravi podlagi Icr omogočili strokovnim kadrom u^pelno ustvarjanje. Sedaj že ni več tako malo strokovnjakov, da Je njihovo pinvo delo že v kratkem ne bi poznal«, ■Nepotrebna so potovanja in strokovne ekskurzije v gospodarsko razvito inozemstvo. Če tamkajšnjih izkušenj ne znamo uporabiti v korist skupnosti ne da bi pri tem podcenjevali objektivne poeoje in lastne sposobnosti. „ , VI. B e 1 t r a m o GOZDNIH PROMETNICAH V AVSTfilJI Slovenski gozdarji, ki se ukvarjajo s trasiranjcm in 2 gradnjo gozdnih prometnic, pripadajo dvein sfrujam; eni so iadovoljnl s skromuejširni prometnicami, zahtevajo p^i citn gostejšo gthüdno prometno omrežje, torej čirn vcJ gradenj; drugi pa poudarjajo rim bolj kakovostno gra^lnjo gozdnih prometnic, fetudi jih je zato manj. Pristaši obeh struj se strinjajo j tem, da rcoramo tudi pri nas lafeti 5 poraoČjo strojev graditi pronietnice. Ro£no dölo je počasno, drago, slabäe in ni sodobno. Iz str-oicovnc literature nam je bilo mano, da avstrijski goidarji nagJo gerade j^ozdiie prometnice in (o skoraj jiključno Ic s stroji, pri tem pa uvajajo posebne gradliene elemente. — fci jih drn^a^e ne uporabljajo na javnih cestah — in tako gradnjo poceDjujejo. Zato smo izbrali Avstrijo, da tam poiščemo odgovor na naso problematiko. Slovenija ima namreJ 51% sveta alpskega tnaiaja. Tudi Koroška in Gornja Štajerska težita v Alpah. Podobni tereni zahtevajo podobne transportne reSitve, lato srao si pred vsem ogledali ti dve deželi, Na pol smo krenili iz Tržiča po cesti in smo na Ljubelju prekoračili državno mejo. Spotoma smo ugotovili, da ima ta meddritavna c«t3 ponekod 15% in Se ve^ naklona. > V Celovcu smo stopili v stik s predstavniki Deželne kmetijske zbornice, ki nam je organizirala ogled ffOidniti cc.(t pn alpskem območju. Dobili smo tjdi strokovno spremstvo in pismene podatke. Transportna sredstva Tudi na Koroškem so svojčas prevaiali les te s konjsko vprego in deloma tudi i plavljeiijem in s-plavarjenjeni. Sedaj ti načini niso veČ gospodarni, ker so prepočasni.-Gradnje vodnih elektrarn vse bolj onemogočajo splavarjenje. Koroška je izrazito gozdnata dcžeJa, kjer so v vcfini kmečki posestniki. Zato posvečajo posebno skrb povečanju proizvodnosti v kmečkih gozdovih, tako glede količine in kakovosti. Mehanizacijo transporta neizogibno spremlja odpiranje goidov s prometnicami, ki so primerne za, kamionski promet. Zato je prva skrb oddelka za gozdno tehniko pri Deielui kmetijski zbornici podjiiiati izgradnjo ustreznih gozdnih prometnic. Dosedanja go^zdna mreža ni nastajala načrtno, ampak je rezultat stoletnega razvoja, 2ato 50 si postavili za nalogo, zgraditi primerno mrtJo prometnic, ki bodo ustrezale gospodarskim zahtevam in načelom sodobnega iransiporta. Razen žičnic, ki pobirajo le.s 2 brezpotnih sefišč, so le trajne ceste in poti življenjske žile gozdnega gospodarstva Z dobro prcudarjeno zgraditvijo gozdnega cestnega omrežja, ki ga načrtujejo na daljšo dobo, bodo dosegli boljSe iikoriSčanje prej težko dostopnega lesa, razen tega pa bo omogočeno napredno gojeaje gozdov ter vmesno izkoTiščanje donosov. 2a dosego teh nalog ima Deželna zbornica najsodobnejie stroje za gradnjo cest. Namesto' prejšnjega počasnega in trudapolnega ročnega dela opravljajo sedaj stroji vsa zemeljska dela in miniranje ter drobljenje kamenja hitreje, ceneje in bolje kot z ročnim delom. Naslednja razpredelnica narn kaže, kako ii leta v leto raste uporaba gradbenih strojev, tako imenovanih »Planierraupen« ali »Schubraupen«,. Le to L 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Skupaj Delovne ure 2977 4113 fi649 7445 10184 10667 1S448 54^83 % 100 13S 22.3 250 m 35S 418 Torej se je v štirih letih delo z »odrivnim] (-potisnimi)« goscničarji več kot za ŠtJrIkrat povečalo. V začetku so uporabljali manjše odrivne goscuičarje. Praksa pa je pokazala, da so močnejši stroji bolj gospodarni, n, pr, tipi HD-5B, HD-SG, HD-9B io HD-llB, Seveda pa je takSne stroje tfše spraviti v gore na delo. Onciij^n;. zbürti.ca je iTjida ob nilSen. obisku ic nad 300 predlogov .a gradnjo novih ZadTiJ= Ease ponudbe preses-ijo zmogljivost strojnegn pE:rka in kbniČnc^ri ter manipulativnega osebja. V obravnavanih s«lmih letih so zgradili na KoroäkEni s stroji; zemeljskih ......S86 km , spotltijega ustroja test....... . 35 k:n (gornjega ustroja cost ,........329 km obdelave z valjairjem ..... JÖ km Za ru delo so porabili nad 57 milijonov šilingov. V gorskih predelih, kjer gos^podarska slabši kmetje, prispeva skupnost lä. izgradnjo poti —50%, drugo pa plaiajo krajevni interesenti, 'Na KoroEkem je bilo ob koncu 1956. !eta 10S5 km zvesnih in 1276 km deielnifi cesi, skupno torej i23fil km. Kmetijska zbornica je do konca 1956 leta zgradila ok, 1300 km poti za prevoz Itsa in na ta načm občutno zgostila deželno transportno mreio. Po približnih ceiiiivah jc nujnfr potrebno zgraditi se ok. lO.OOa km poti za kamione. V letu 19^(5 so zgradili n, pr, 307 km poti, 35 km spodnjega in km zgornjega ustroja ter povaljali 18 km cest Za ta dela so porabili nekaj manj kot IJ milijonov šilingoi'. Zgrajene poti pa ne odpirajo Je gozdov (statistika ne loči spojtiih poti od produktivnih), ampak tudi poljedelska zemljilča in kmctke domove. Zadruge in družbe so de konca predlanskega leta zgradile poti do J059 domafij, v katerih živi 3075 kmetovalcev. Pri tem so ugotovili, da spričo sedanjih ugodnih cen lahko včasih plafajo stroSke za gradnjo poti z izkupičkom za les, ki ga dobijo z redEenjem in prebvraajem, Kjivetijska zbornica posoja goidne ž i £ n i c e, ki jih je v ta namen nabavila, kmetom ta. transport lesa iz brcipotnili prcddov. Z odškodnino, ki jo zato pobira, p:i plačuje Ic svoje stvarne stroške in pri tem ne zaračunava dobifka.. Žičnice so lahke, zatit jih lahko tudi na na.jtezjih tcren.ih hitro postavijo, obratovanje pa je poceni Gospodarsko so upravičene ic z lesnimi količinami nad jOO m', zlasti u. pr. žični i^erjav tipa Goseh. Od 19^9. do 1956. leta, torej v osmih letih so posodili 54 žičnic s sktipno doläino^ 62,160 m (povprečna dolžina žičnice je hlla l.lSOm). Z njimi so prepeljali 145.000 m^ lesa, ki so ga na ta način prihranili avstrijskemu go.^podirstvu, Vzdrževanju poti posvečajo veliko pc^^orI)os^ Po letu 1949 io zgradili v vsej Avstriji ok. 3.000 km kmečkih poti la povezavo z dolinami. .Po njih so izvozili iz kmečkih gozdov za 10 milijard šilingov lesa, Cc računamo gradbene stroške za pogramozene poti po 1.M do 250 šilingov za tekoči meter, je bilo v fe poti vlo-ženo veČ sto milijonov šilingov. Zalo mora vodstvo skrbe'ti, da tgiajene poti ohrani v uporabo tudi potomcem- Po zakonti iz leta 1933 morajo interesenti vsako leto vzdrževati pati, posebno jih morajo po končanem prevozu pogramoziti in izravnati. Toda po mnenju koroihih strokovnjakov je povprečna življenjska -doba tako vzdrževanih poti le 10 let. Po preteku te dobe se spodnji in zgornji ustroj ccste toliko pokvarita, da ju morajo generalno popraviti. Letno generalno popravilo bi bilo potrebno na 100 km cest, poitieje pa še vsako leto po 25—30 km veČ, upoštevajot s tem letne novogradnje po 350—300 km. Tako velikih vzdrževalnih del pa ne bodo zmogli, ker odteka kmečka delovna sila v doline k obrti in industriji. Zato so- začeli proučevali stroje za generalna popravila poti. iPosrečiJo se jim je se&taviti »gradbeni vlak za vzdrževajije poti«, ki je sicer Še zdo drag, vendaT pa se bo atJiortiziral spričo hitrega dela. Pri tem pa bo potrebno z dobro organizacijo skrbeti za to, da ne bo prišlo do večjih prekinitev dela pri prevažanju tega vlaka h enega okoliša v drugi. Rakovost prometnic Iz razpredelnice, ki jo objavljam, vidimo najinaSilnejŠe podatke o solidnosti gradenj doslej o>pisanih poti. V razčlenitev je vkljuixno 5 poti, ki smo jih zaradi enostavnosti označili z vdikimi črkami. Zap St. Nakaziwalec Mera A B C D E 1 Na novo odprf gozd ha 350 gozd 530 150 plan 400 670 ■ 300 2 Trajni letni posek 1200 700 800 1680 700 3 Skttpnfl dolžina km 8400 6250 3550 6000 7800 i Širina poti 1 2,5—3,0 1 3,5 3,5 3,5 4,5 5 Nadmorska vISina m ?60—11001630—1300 600-1020 610-930 650-1200 6 Povpreč. podolž. naklon U 1 '0 8,8 12 12 7.9 6 7 Največji podolž. naklon % 12,0 j 14,0 14,0 1.3,0 12,0 8 Najmanjäi polmer ' m 16 ! 15 H 15 30 9 Število mostov ; — — 1 1 1 10 Šle vilo propuslov — 6 30 4 76 9 M Zidovi IÜO : — 4 84 — n Oradbena doba let 7 3 1 2 6 2 Tk strine ccsle odvodnjavajo s pomočjo korittiic ia prctnih cestnih žlebiJev al[ zdraž-nikov. Jarkov ne grade vcÜ, ker so ciraiji m ncvainejäi od koritriic. Poslednje rabijo tudi pri izogibanju prfizncga vodila poloemu, medtem ko jarek v ta namen ni uporaben, snj pomeni vozilo v določeni meri vedno iievarnust. Koritnice gradijo ali iz ilovicc, ali pa jih tlakujejo s kamenjem in iipoliitjo stike i ilovico n.li z bttonom; včasih jih tudi tlakujejo z betonskimi zidaki. Poslednji so žc let v uporabi in sc dobro obnesejo. Na sebi imajo pero in fJeb, ki jih medsebojno povezujeta, Er>i merijo S X 50 cm, drugi pa X jO cm. Gradnjn tekočega metra koritjiice stane 36 Šilingov. Lesene ccstnt žlebiče ali idražnike, kot jim pravijo na Pohorju, g-radijo na cestah, ki so bolj strme, ker po njih odteka voda v podolini smeri cestr in jo uniJuje tudi takrat, kada-- gre ta večje preJne naklone. Na cestah z 15% naklona vlagajo cestne žlebiče Že iia razdaljo 25 m. Včasih grade jsaradi večje varnosti idražnike i dvema žlebiČema, Cc zgornjega na-polni in zadela pesek ali pa gramoz, spodnji še vedno uspešno odvaja padavine in varuje zgornji ustroj pred erozijo. Opazovali smo gradnje ceste i »odriviiim goseničarjeni", tcifcim S3 ton s 96 KM, znamke D7. Pri g>radnj) je hkrati odlično tlačil spodnji ustroj. Cesto je gradil v smeri padca niveletc, saj to je pravilo pri tovrstnih delih. Stroj stane na uro 240 šilingov ali ok. 10 dolarjev. V poletnem času delata z njim zaradi hitrejše amortizacije dva ioferja v dveh iziYienali po S ur. V 10 urah izdela ta stroj 30!) do 500m spodnjcj^a ustroja poti. Delavec zailuži ria uro ok. 7 Šilingov, podjetje pa stane ena njegova delovna ura z dodatki vred 12 Šilifijov Enoiirni izdatki za 50 delavcev so torej prav tako veliki kot za enourno delo gosenil^arja, naredijo pa neprimerno manj, aaj je njihova moč komaj 2 KM. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi v vsej Avstriji 35.000 km takšnih kmečkih poti, od tega samo na Koroikem, kot je bilo ie omenjeno, 10.000km. K.adar govorijo o Širini poti, pri tem mislijo na širino planuma ali na Širino cestišča, ne pa na Širino vozišča. Sieer pa cestišče pogosto prehaja v vozišče in obratno. Težko je ločiti eno- od drugega Meril sem Širino planuma na cesti »C« in ugotovil «ledeČe Širine: 4p50m na ovinkii, drugače pa ■t,00, ,5.00. 3,50, 3,00 m itd., Avstrijci pa jo obravnavajo kut cesto s Širino 3,50 m. Trasirajo telo preprosto. S pomočjo preprostega padomera »Meridian» določijo le ničlno crlo, jo na vsakih 20—40 korakov obeležijo s količi in s trakom izmerijo dolžino. Pri serpentinah, ki se jili radi izogibajo, označijo začetek, sredino m konec krivine. Tudi prečne profile izmerijo le z ».Meridianom«. \z tablice, ki je v ta namen sestavljena, pre- čitsja kabature, načrtov pa ne irddujejo Le v tistih primerih, kadar investitor od ririavc prosi la gradnjo prispevek, predlagajo pfeprostc nnfrie s preprosto gospodarsko »temelj i Lv i j o. Po iijavi profesorja Hafnerja iztraiir.i en inženir na ta način fiO km novih test in nadzoruje g^radnjo le-tcl], med tem ko je po stari metodi mogel iitrasitati komaj borih 13 km oa leto V ponazoritev dejstva, kako malo ročne delovne sile laposl jujejo, ker delajo predvsem s stroji, jiavajam primer, da je na neki S,6 km tlolfi cesti delalo le 15 dulsveev. 1'Kmcčkc poti« ali »posestoiikc poti« ali »poti ia odpiranje kmečkih goidov na planinah« so poseben pojerm, ki ga pri nas ne poznamo. To niso ceste, ki peljejo do kmetij, ampak so hkrati spojne in produktivne ceste za lamoJnje kmefke goidove, odpirajo pa tudi planinske pašnike in poljedelska lemljisča, Podotne so bolj ccstam kot potem, seveda so enoiračoe, sposobne za promet s tovornimi avtomobili. Cesti, dolga S,6 km, je stala 1,560.000 Šilingov. Po »jej bodo spravili v dolino v 20 letih 40.0Q0m' lesa, ki predstavlja vrednost 16 milijonov Šilingov. Poleg tega daje ta cesta ic druge; gospodarske, kulturne in turistične koristi. Ceste so jim seveda rentabilne, toda v toliki meti te zato, ker jih ^radc zelo poceni, cene lesa pa so ugodne. Celulozni Ui stane postavljen v tovarno ISO Šilingov za 1 prmf če pa jc nad 7 cm debel pa cclo 350 šilingov, Jelovi hlodi stanejo postavljeni na cesto šilingov Na poti po Štajerskem smo v Fröhnicitenu videli skromno pot z naklonom H-ki je bila pogramoiena ^ navadnim gramozom brez valjanja ter je imela zdrainikc za odtok vode. Odpirala je 4 kmetije in jc stala le 70 šiliopov la (ekoči meter. Po njej lahko pelje kamioo do 10m' lesa in promet se razvija na splošno zadovoljstvo. Teren ima 50% strmine, cesta pa nima ne smernikov ne odbijačev. Tudi na drugih gozdnih cestah v Avstriji nimajo niti smernikov nc odbijačev. Šoferji pač dobro poznajo svoje gozdne ceste, za razne tujce, ki bi slučajno zapeljali na te ceste, pa je v -začetku veiik napis z opozorilom, da turisti vodijo na lastno tveganje, Pri velikem podjetju Franc Meyer Mcinhof gradijo cestc načrtno la 3 leta n,\prq. da bi se spodnji ustroj dobro ulegel ZaSetoa širina planuma je 4—5 m. Gramozijff pa le '2,5—3,Qm Široko voziSEe. Kljub temu jih stane gradnja spodnjega ustroja !e 20%, zgornjega pa celotnih gradbenih stroSkov Na cesti, ki spaja goid z iago v Gössu in jc last omenjenega podjetja (dolga je 5,6 km in jc slala 120 šilingov za tekoii meter), smo izmerili Jirino .platiuma, ki je hkrati tudi Jirina voziSČa, Merila je 3,0 m na delnici, ki je peljala čez tuje zcmljiäie in je imela položen naklon, V goüdu je bil planum Širok J,O m, voziSČe pa 3,0 m. Taka jc sploh njihova norma. Zgornji ustroj ima 20 cm dcbdo gramozno plast, ki jo 7 valjarjem stlačijo na 15 cm. iPo tej cesii, ki odpira 2.300 ha gozda in sc na leto po njej prepelje 12,000 m^ lesa ter ima največji naklon 4- in protivzpoti —6%, peljejo vozila hkrati s priklopniki po 18 ton bremena. Zgradili so jo v letih 1Ö55 do 1956 in jo sedaj v začetku vzdržujeta le dva ccstarja. Na omenjenem posestvu, ki ima 35,000 gozdov, gradijo ceste — Üe je siiikn — tudi z naklonom nad +20%. Posteljice za zgornji ustroj ne gradijo več. Cest ne tlakujejo kot jih. delno Se na KoroSkcm, ampak jih Ic gramozijo s 10—15 cm debelo plastjo gramoza. Teiford bi jih stal W Eilingov za meter, med tem ko jih tiik Makadam stane le SO šilingov. Tudi bankin. ne delajo več Vozijo s tovorniki iDicsel, marke Saurer. Ugotovili so, da hitri osebni avtomobiJi turistov huje kvarijo ceste kot tovornjaki. Ves les nakladajo le strojno. Da bi svoje ddo am hitreje opraviH, se po trije nakladaki vozijo s tovornjakgm Na Štajerskem, kjer imajo v gozdovih Je po 4 m/ha trdih cest, nameravajo zgraditi tako gosto omrežje, da jih bo odpadlo na 1 ha po 30m. Za gradnjo cenenih gozdnih cest, kjer j« odkop v prečni smeri izravtiao « kubattira nasipa in kjer taka cesta čim manj rani teren in zato Inj^a spravilo lesa več ali manj po vsej svoji doliini, rabimo stroje tlačilce. Le-ti bodo omogočili tudi tezkjm vozilom po na nuvo zgrajenih nasipih varno vožnjo. Zato ni potrebno, da bi vozišče Čim bolj leialo Hrt raščetiem thi, saj (o Kalucva velike odkope, ki so dragi in podtažujejo tud! spravlinc stroSke glede na amortizacijo in vzdrževanje. Za (lafenje nasipov uporabljamo ročne bate, telke valjarje, jcie in podobno. Pri ročnem tlafcnju ceste nisfr tako varne, ker to delo teiko nadziramo, TlaČenje cesl & teikim va-Ijarjeru, ilaati na oikih in sirmih etstah je ^el« nevarno in drago. V novejšem času so iinaitli rame vibratorje, ki so brez omenjenih pomanjkljivosti, Avstrijci jih imenujejo »RüKelverdicVilert. ,Njiliove prerinosti so v tem, da io lahki, saj tehtajo le O,-! Ione, tla£ijo pa « najvetjim pritiskom, do 20 ton. Razen tega so poceni in stanejo le 22.0tWJ DM nli 5.400 dolarjev oiiiroma 3,240,000 dinarjev, postavljeni v Linz. V Sloveniji hi sta! s faktorjem do 7 milijonov din. Oscmtonski valjar pa stnne 25.000DM, ! l-tonski pa cclo -10.000 DM. Razen tega "je vibrator majhen in zavzenia le površino Uporablja enak motor kot avto Volkswag^en, zato mu je lahko oskrbeli reiervnc dele ]ma mof 30iKM, Tlači lahko cüsto do 2Q% naklona, pa tudi jia njenem robu, kamor valjar ne more. Zaradi njegove vzdr^jivosti ga lahko uporabljamo 5 let po 2.000 ur ali LO.OOO ur; šele nato ga je potrebno generalno popraviti. V Avstriji dcLijo vibratorji brez glavnega popravila Že nad 10,000 ur, Delavec usmerja ta rtroj bre^ posebnega napora.. StCfrilnost vibratorja jc velika, saj na uro stlaJi vsaj 4.000 m^ Ker je potrebno cesto tlačiti dvakrat, to pomeni 3.000 m- na S ur. Ce jc planum ceste 4 metre širok, jc učintk 500 m ceste. Pri 200 delovnih dneh bi s strojem lahko povaljali 100 km ceste. Poleti bi !ahko delali z njim tudi -v dveh izmenah. Spričo velike storilnosti bi lii slovenske gozdne ceste za začetek zadostovala eden do dva vibratorja. Pri prevtuu ga postavljamo na dve juiiiijasti kolesi in prevažamo kot priklopnik. Podjetje Melnhof ima poleg pet odrivnih ?oseniČarjev le eden vibrator, taJto veliko zmogljivost ima ie-ta. Seve, vibrator uc tla Ji neposredno spodnjega ustroja, ker bi se ilovica lepila na ploščo. Zato tudi z njim ne moremo valjati bitumena. Spodnji ustroj tlači 20-tonski odiivni (potisni) goseničar, nato pa uporabljamo vibrator tlačenje s pesküm in gramozom posutega planuma. Vendar jc inoČ vibratorja toJika, da se j.emlja poseda vse do 1 m globine. To pa zadoKa za manjäe nasipe pri gozdnih CMtah, Vibrator jc torej stroj /a gradnjo zgornjega ustroja, ki hkrati utrdi tudi spodnji ustroj. Kamenja ne drobi kot valjar, ampak ga celo vriva v tlo. Industrija je izdelala tudi kombinirani stroj, ki ima dva mala valjarja, od teh eden vibrira, drugi pa sc le vrli. Cena mu je skoraj za polovico niija od opisanega vibratorja, seveda je tudi lažji in ima manjšo zmogljivost. Na Dunaju sem obiskal profesorja dr. ing. F. Hafnerja, ki predava predmet ngozdoc transportne naprave* na visoki soli za kulturo tal in je pionir strojne gradnje gozdnih poti v Avstriji. Svetoval mi jc, naj ia začetek v Sloveniji nabavimo le po en od naslednjih strojev: potisni goseniČar sistema Angeidoser, vibrator in kompresor. Goseni-čar naj bi bi! tipa Caterpillar a 75 KM- V nobenem primeru ne bi smel biti mofnejäi od KM, ker bi bil pretežak Vibrator oaj ima 2,4 tone. Tudi kompresor naj bo čim laije konstrukcije. Stioje naj kupi kakšno naJe podjetje in naj z ojimi gradi svoje ceste, hkrati pa naj jih posoja drugim interesentom, Taio delajo tudi Avstrijci. Stroja wTiJtdoser« ali ravnalca, ki ga drugje uporabljajo za kopanje jarkov in za ravnanje breün, naj za. sedaj ne bi kupovali in bi ta dela opravljali äc naprej ročncs. Pred nakupom pa naj bi poslali v Avstrijo mlade šoferje, ki ;;najo nem.ško in imajo veselje za gradbena dela, da hi se naučil! graditi spodnji ustroj cest s potisnimi gosefličarji, ker je to najvazncje. Praksa naj bi trajala v^o letno sezono. Zaključki Na podlagi primerjave s podobnimi razmerami v Avstriji smo ugotovili, da so naša dosedanja praksa in naSa navodila zahtevala natančne metode trasiranja in zelo solidne gradbene elemente: ter obSirne načrte za gradnjo gozdnih prometnic. Tudi potrjevanje , pW nas VEjifco bolj 5ö pri nas vsa ta dela draJjn Spnžo tt^a J^örn.i'o prizadevati, da n^lo lovrsl-io dejavnost ^im bolj sprostimu iii lako Uidi po- si etiiii""- Delo s stroji pocenjuje Avstriji gradnjo cest štiri do petkratno. Računi kažejo, da SÜ tudi pri 1500 difl 1 m". Cc ima na sii5 posekan les samo za 30 do manj vlage kakor les, ki je sekan poiimi, tedaj to poceni prevorz pri HS,000 m" la okrag^lo 50 milijonov dinarjev, '4, Gozdarski strokovnjaki, ki jih boli vsak odvečen panj v goidu. morejo v teli ,WOO t smrekovega iubja videti prihranek najmanj JO.OOO prtti taninskega lesa. t, j, /manjšanje za vjaj 3—10 lisoč panjev. Prokvodiijo sinrekovcg^ti tubja je trebn uvajati povsod, kjer je Je ui, V dobi vegetacijskega mirovanja naj bi se usmerila sečnja na drLige iglavce 5 ti-.in bo ustreženo tako taninskim obratom kot usnjarnam in tudi tovarnam celuloze. Izkoriščanje lesne gmote bo povečano za S%. Pri lOO.OOOm' okroglega lesa ba spravilo 33,000 prm smrekovega lubja zaposlilo v mrtvi sezoni lepo ätevilo gozdnih delavcev. .Pridobivanje lubja l dcob-nejiih sortiinentov in skrbno zbiranje vseh kosov in koščkov, ki pogosto obleie v- gozdu, je eden od mnog^ih pogojev, da bo proizvodnja smrekoveg^a lubja sčasoma dosegla predvojno viSino- Ne bo odveč pripomba, da je imela po statističnih podatkih za leto 193S Sluvenija v okviru Jugoslavije 56% čistih smrekovih sestojev, toda v melanih sestojih {čisti iglavci ali iglavci in listavci) pa le 35% oziroma liVo celotne površine. Razmerje smreke ia jelke znaša po teh jjodatkih n. pr. za Bosm) v čistih sestojih 48 Podatki za dobo od 1929 do 1M9 nam kažejo, da jc v letu 1931 dosegel izv02 smrekovega lubja v f.vitkih ton, čresla pa 1560 ton. Razen tega so izvozili vsako leto veliko smrekovega ekstrakta, kar bi znašalo, izraieoo v .lubju, tudi do 4000 ton. Znano jc. kako dobro SÜ bile oskrbljene vse usnjarne s tem strojilnim sredstvom. Njegova pi>raba je bila lern večja, čim večja je bila možnost izkoriščanja, le-to pa je veliko laze kot pri tanin-skem lesu. Prav zalo so iisnjarnc obrtniškega značaja porabile mnogo Ittbja. Ta porata je znašala najmanj 40(j0 ton. Mnogi odgovorni iii na smrekovem lubju zainteresirani činitelji se trudijo, da bi povečali .proizvodnjo smrekovega lubja. Ti napori kažejo v Sloveniji že določene uspehe. Za sedaj, pa želimo, da bi v letu 1958 dosegli iiaS prvi večji cilj, in sicer ta, da bi ob koncu leta mogli zabeležiti, da smo na i m^ posekanih iglavcev pridobili 1(1 kg skrbno izdelanega smri;kovega lubja! Josip Kragelj 12 PR.4KSE NOVI NAČINI ZAVAROVANJA POMLADKA PSED DIVJADJO Zadnje čnse objavljata strokovni in dnevni tisk vedno več člankov, ki s skrbjo obravnavajo vprašanje škode, povzročene po divjadi v mladih gozdovih, Ta škoda je predvsem naslednja: jeleni, srne in .lajci poiinii Iti spomladi objedajo vrftčke in popje. Posebno .škodljivo je, kadar divjad odgnzuje terminalne popke. Pomembno škodo dela pri nas divjad iudi z guljenjem skorje, ki jo jeleni in srnjaki z rogovi odrgnejo. To škodljivo delovanje divjadi se kaže v nalih .gozdovih zlasti na naslednja dva načitia: I- zaradi neprestanega objedanja se potniadek prepočasi razvija; obbodnjn se zato zviša za 50 in ve£ let; 2, pumladek jc defortniran; pogosto stranska veja prevzame vlogo vrha. Zaradi oguljene skorje io poškodovana ricbelca; včasih se zaradi poškodb pojavi tudi trohnoba. Vrednost sestojev, kjer jc preveč divjadi, je ocizupibiio manjša pd vrednosti goidov, kjtr sc je pomladck noitiinlno razvijal. Podaljšanje obhodnjc ter imanjäanjc kakovostne vrednosti naSih scslojev pa sEa nc-idružljiva s pojmom intensivnejji gospodarjenja z gozdovi. Tnkoj po vojni je tciiičff gozdarske dejavnosti ležalo na eksploataeiji, v zadtijih petih letih pa se je vedno vcJja skrb posvečala gojenju gozdov jn povccanju prirastka. Gojitelji gozdov pa so takoj v lačetkii naleteli ti a leikoče: nasadi so propadali, ker so jeieni in srne uničevali nove kulture. Posebno so trpele vse tuje drevesne vrsie (cksote). jelenjad in srnjad je skoraj povsod ogulila stosti mocesiiove sadike. Iskali so sredstva, s katerimi bi lo ikodljivo delovanje divjadi najuspesnejt preprečili. Zlasti je bilo predlagano^ L ZnunjJa nnj se stalci divjadi; temu se seveda upirajo lovci in ljubitelji prirode. 2. Go7,dna zeniljisŽa, kjer pomlajujemo goid. naj se ogradijo. Temu naspraiujejn gfrEdarji, kajti 1 km ogiaje slatje skoraj 1 milijon din, zato je ta reSitev predraga, da b; jo lahko na sploljio uporabljali in z ekonomskim raifuiiom opravičili. Raien lega lahko ogradimo le enodobnt gozdove, ki so v stadiju pomlajevanja; nemogofe pa je ograje-ranje ■prebiralnih gozdcv, ki so pri nas v večini in ki se neprestano pomlajujejo. 3. Uporabijo naj sc kemiibia sredstva za premazovanje, da bi s svojim smradom odvračala divjad. Izkazalo pa se je, da se divjad tetn vonjem privadi in nato včasih ravno premajane sadike najraje uničuje. A. Sadi naj se topinambur, jeseiiove, javorove iadike in drugo rastje, da bi bilo divjadi pujtivni za hrano. Ti ukrepi se niso obnesli kot zanesljivi, zlasti v primeru visokega snega ne Vji naši do-sedanji napori, da bi zmanjäaJi škodo po divjadi, so ali premalo učinkoviti ali pa predragi, da bi jih lahko uspeSno izvajal). Lani novembra sva bila s tovarišem inä. Kodrom v Nemčiji pri firmi Daimler-Benz v Gnggtnau zaradi na,bavc avtomobilov Unimog za potrebe oaiega gozda.rstva. Oti tej priJiki sva obiskala tudi dve gozdni upravi v iSeharzwaldu. in sicer v MurgschiHcrschaftu in v Wölfachui Obe upravi leiSila v bliitint Baden-Badna na desnem bregu Rent. Gozdove v tem območju sestavljajo predvsem iglavci, količinsko zastopani po sledečem vrstnem redu i jelka, smreka, rdeČi bor, macesen, bukev, jesen. Gozdovi so pre-tcino enodobni; pri gospodarjenju z njimi prehajajo na sestoj-no gospodarjenje, V Murg-schiffcrschaflu so pred desetletji hoteli uvesti prebiralno gospodarjenje, v zadnjem desetletju pa so ga opustili ko( neprimerno in prehajajo na sestojno gospodarjenje. Povsod imajo v gozdovih obilo naravnega pomladka, razeji tega pa še iz drevesnic presajajo jelove, smrekove, borove m macesnove sadike ter duglazljo. Da divjad ne bi mog.la guliti sadik, jih 5:avarujejo tako. da okoli njib zabijejo 3 kole, visoke ok, 1,8 ip, okrog le-teh pa ovijejo mieio. Na ta naČiti zavarujejo predvsem, eksote in inaccscn. Na moč pa sem bi) presenečen, ko sem ugotovil, kako varujejo naravni pomladek in nasade pred objedanjem po divjadi Na območju gozdne uprave Miirgschifferschaft ovijajo vršičke in terminalne popke s kepico razpredene steklene volne. (S tem materialom se navadno imitira sne^ na novoletnih jelkah.) To so drobna ekslična vUkeaca, odporna proti vlagi, ki imajo to lastnost, da se na vejicah dobro oprimejo smrekovih igiic. tako da jih tudi veter ne more zlepa odtrgati. Sadike in naravni pomladek zavarujejo s stekleno volno v novembru in decembru, torej neposredno pred snegom. Približno iia vsak kvadratni meter izberemo najlepšo sadiko iu ji zavarujemo vršiček na ta način, da okoli vräiEka nn redko oprederno kepico steklene volne. Druge manjše ali grde sadike pustimo nezavarovane, da jih divjad lahko objeda in uporablja za hrano. Steklena volna ostane na sadiki skoraj eno leto kljub snegu, dciju in vetru. Pred naslednjo zimo zavarovanje s stekleno volno obnovimo. Ko to zaščito nekaj let ponavljamo, sadika medtem toliko odrase, da divjad ne doseže več vrha in zavarovanje ni več potrebno. S tem pa je tudi cilj zaSčite dosežen, [zbrane sadike se nemoteno raz- Zavarovanje vršičkov jclove-ga pomladka t odpadlim ny-iMskim predivom v gozdovih uprave Wölfach v Schwan-waldu vijajo, divjati pa ima kljub temu dovolj hrane in je ni potrebno prekomerno omejevati. Skozi stekleno voIqo prodira dovolj svetlobe, zato iglice re trpijo zaradi zaseriJcnja. Iz steklene volne se napravi v gobcu divjadi kepica, ki deluje lelo neprijetno in jo divjad le težko iibljuje. (Nekaterim ljudem z občutljivo koJo povzroča «tekJena volna srbečico.) Izkušnje so zanesljivo dokazale, cta se niti jelen niti srna nikoli vet ne dotakneta stekJene volne, če sta Jo enkrat dobila v gobec. Nisem videl nobene sadike, ki l)i biia objedena. Ee je biia zavarovana s stekleno volno; pa£ pa so bile objedene sosednje nezaščitene salj redka, jelke in smreke pa se loti bolj redkcx, ker sta med iglavci v vEtiiii. Tudi pri gordni Upravi v WöUochii smo videli prav tak nn?in .zavarovanja sadik ozirorna ponibdka jelke in srareke; todn namesto steklene volne so upora.bljali odpadno predivo i^ naylojia. ki se dobi v tovarnah trikotaže in ženskih nogavic. Prav tako dober je tudi perloii, grilori in druga umetna vlakria, ki so odporna proti vlag^i in se dobro oprijemljcjo hrapavih predmetov. Verjetno bi za zavarovanje sadik lahko i. uspehom uporabljali tudi predivo od gneid borovega prelca. seveda fe bi to predivo lahko pridobivali na cencn nai^in, ki ni nevaren (kocine gostnic povzroSajo vnetje ki>Se). Nylon seveda m niJ škodljiv, ue poviroča srbečice, kar se veikrat dogaja pri uporabi steklene volne. En kg Dvloiiski-ga prediva stane .QflOO din, odpaduo iivlousktj predivo pa je seveda precej cenejše in stane le ok. 500 din za I kg. Nylonsko predivo m lahko dobili, medtem ko l nabavo steklene volne ni posebnih leiav. Razen tiiga mora biti nylüniko predivo Čim bolj na drobno razJesano. Pri g02dni uprnvi Wölfach so trdili, da je uporaba iiylonskega prediva primernejša, po mojem mnenju pa sla steklena volna m nylonsko predivo enako uporabni za zavaro vanje poniladkn pred objedanjem po divjadi Ker je zaščita jioniiadka iglavcev pri nas zelo perefa, sem prepričan, da bomo marsikje preiikusili uporabo teh sredstev. Na koncu naj omeuim Še zanimivo dejstvo, da je v drevesnicah Sch\vavzwalda najpogostejša drevesna vrsta — jelka. Dve leti jo gojijo v vrsticah. V tem ?asu jo dobro zastirajo in varujejo pred pripeko. Po dveh letih jo presadijo in zastirajo le se 3—4 ure na dan, ko je sonce najmočnejše. Peto in Šesto leto sadik sploh več ne zastirajo. Visoke so —40 cm so lepo razvite ter so zaradi postopnega privajanja na sonce neobčutljive za sončno pripeko. Sadimo jih lahko celo iia prave goličave, čc temu ne nasprotujejo kakšni drugI klimatični činiteljt (pozeba, veter, itd.). Za zastiranje najuspešneje uporabljajo roleta iz letvic, širokih 1 cm r ! centimetrskim ttiedproslorom, povejanih s pocinkano lico. Uporaba jclovih sadik je vsekakor zanimii-a, ker jc jelka v guzdu laradi svojih gojitvenih lastnosti bolj iskano drevo kot smreka. Ce so jdovi- sadite krepke in lepe, vajene sončne svetlobe, jih lahko z uspehom iipnrabljamo v borbi proti z abu k ovij en ju. tako da jih sadimo na jase v preredko. mlado, ne preveliko bukovje, Vzgoj"a jelove sadike [6 let) in njena saditev (globoka jama zaradi dolgih korenin) sta sicer dragi, vendar, l^e sadnja uspe, se ta strošek nedvomno izpUČD. kajti v čistih bukovih .sestojih je vsaka jelka dragocena. Krepka jelčien, ki je svoje zaifetne težave prebolela v drevesnici, na terenu razmeroma hitro odganja iii nam s svojim prirastkom kmalu povrne vrednost vlo- jtenega truda. Seveda jo moramo zavarovati s stekleno volno, sicer bi jo divjad, osamljeno v bukovju, kmniu unii^ila. Bodimo torej pogumnejši tudi pri gojenju jelovih sadik v drevesnicah! , .r-i ^ i;- i • - » i Ing, Viktor K I a D ] s č e k EKSKURZIJA ABSOLVENTOV LJUBLJANSKE GOZDARSKE FAKULTETE Ekskurzijo, ki je trajala celih dvajset dni, jc pravjaprav težko stlačiti v člančič, ki bi ga preleteli v nekaj minutah. Zato pričujoči sestavel: pač ne ho poročilo v pravem pomenu besede, marveč le skupek več ali manj značilnih posameznosti, dopolnjenih z neka-teriini strokovnimi zaključki, ki smo jih med potjo napravili. Srečno smo se vrnili! To je treba pudariti. saj sta se oba avtobusa Že naslednji dan po našem povratku zaletela. Srečni in zadovoljni pa se nismo vrnili samo zavoljo tega (čeprav se nekoliko čudno aliŠi), marveč tudi iato, ker smo marsikaj videli doživeli, spoznali nove ljudi in krnjc. fic posebej smo bili veseli srečanj z gojjdarji, ki so nas skoraj povsod gostoljubno sprejeli [m pomagali edinstven nirtin, ki jc iBsttn samo goidarjem. Vsem lem nitccnom in meniorjtm se iic moremo pos^imezlio zahvaljevati, ker jih je [jrc-veü, prav gotovo pa se bomo vedno radi spomnili Novomeščanov. zastopanih po ini Krautii prt BrežiČanov, ki so nas pofastili kar k vsem kolektivom in tako demonstrii;tli lako pogrešano sodelovanje operallve s fakulteto. Ptujcani zasluiijo medaljo za svoje orgnniiaeijske sposobnosti (GG Dravinja}, Tovariš ini. KoJar iz Maribora tni bo ostal zlasti v spominu. kajti nase) sem somišljenika [tudi v gozdarstvu st da fllo^o(irati)). Koroške ne bi začutili tako, kol smo jo ob prisotnosti .tovariša Potočnika. Še eno priznanje Ka organizacijo, ki najbržc ni prvo- Celjajii iz Okrajne uprave la gozdarstvo so res sposobni organizatorji {človeku je kar nekam nerodno, ko vidi tolikšno pozornost). Kraikoinalo — bili smo navdušeni I Naj se zahvaliTDn 5e lovariSu Bižalu iz Kočevja in inz. Kovnčevitu ter ini, Dominisu z Delnic, Tudi goriške gozdarje bomo ohranili v lepem spominu (mišljeno in napisano je iz najčistejše hvaležnosti). Jn končno, kot zadnja postaja, .Še Bled, Tamkajšnjim tovarišem dolgujemo pravzaprav še največ, kajti »konec dober, vse dobro«. Hvala vsem navedenim in tistim, ki jih ni.sem omenil. Čeprav bi bil ta odstavek lahko daljši, vsaj enkrat tolikšen (pa me že tako skrbi, da ga tovariš urednik ue Ijo preve£ ljubeznivo gledal). Nad polovico scdartjih absolventov gozdarske fakultete v Ljubljani še ni videlo pokljuških gozdov, nihče Trnovske planote .marsikdo ne Istre -pa Prekmurja. .'\li ni tu čudno: gozdar, pa se ne pozna naših najlepših gozdov?! O, Šmarno goro ie. pa Rožnik, mogoče Pohorje, Dolomite iu Karavanke, vsak pozna titdi očetovo hosto. če jo ima. ali pa sosedovo (večina študentov je namreč s podeželja), pa Še spomin na Ic-te je marsikomu zbledel, saj nekaterim ljubljanski zrak tako vudovito prija, da kar ne morejo iz mesta. Roški prago;!d je bil me:l najzanimivejšimi objekti ekskurzije (Foto: F. Rainer) Ne bi bili slovenski goidarji, če ne bi poinali slovenskih gozdov. Zato je fakulteta vključila v svoj program tudi vsakoletno absolventsko ekskurzijo po vsej Sloveniji. Mislimo. da je lakšna ekskiir2ija doslej najpametnejSa zamisel, Lejiäe bi bilo Uhko le Se to, če bi postala vsako leto obvezna. Pri jetošnjili naporih za uresničitev te zamisli je nosila glavna finančno breme Republiška uprava za goidaistvo, za kar smo ji vsi Studeiitje globoko hvaležni. Moda in navada danSžnjih Časov je, da gredo vsakoletni absolventi «a ekskurzijo v inozemstvo, Tntn si bt)jtia nabirajo razne izkušnje, fvraksö, preglede in pojlede in bog VC kaj še vse . . .! (Skoraj bi pozabili; poleg Izkušenj si naberejo tudi mnogo izkuŠnjav, ki se iiresničljo ali pa tildi ne! V tej zvezi zveni ta ugotovitev skoraj kot dodatek, ieprav bi morala zavzemati prvo mesto.) Kemiki morajo na Poljsko, umetniki, strojniki, elektrotehniki v Italijo, gozdarji pa ... Toni iz Zasavja bi rad videl Istro, Gorenjcc Ivo Štajersko, Peter s Pohorja Dolenjsko. Tako je prav, fantje; slovenski gozdar naj spojna najprej Slovenijo in njene gozdove! Tudi Ii gozdovi skrivajo v sebi marsikaj ne le strokovnega, temveč tudi lihega, preprostega in lepega. S posebnim pozrEvovanjem sti ekskurzijo vodila v splošno zadovoljstvo v prvem delu prof. dr. Bogdan Ditrich in v drugem, delu prof, ing. Fraiijo Rainer. Njima pa so pomagali ing. Erker, ing. Cvek in ing, Zernljič. Ekskurzija je bila razdeljena v dve etapi: severno, ki je trajala devet dni in južno, trajajočo enajst dni. V prvem delu smo si ogledali del Dolenjske, Krakovski gozd, Dobravo, Vurberg, del Pohorja. Dravsko dolino, Zgornjo Savinjsko dolino, v drugem delu pa sina obiskali drugi spodnji del Dolenjske. Gorski iKotar Primorje, Istro, Soško dolino. Trnovo, Trento in Gorenjsko s Pokljuko pa Jelovico. ' Kot sem že v uvodu omenil, ne bom opisoval vtisov iz vseh krajev skozi 20 dai, temveč bom skuäal podati le nekaj splošnih zaključkov in misli, do katerih smo se Študentje dokopali na tem velikem potovanju (obširno kronološko poročilo, opremljeno s fotografijami, pa smo izdali pri Študentskem gozdarskem druUvu), 2e koj prvi dan smo se udarili z lovci. Najbrž to ni bil slučaj. Gorjanci, Krakovski gozd, Gorski Kotan povsod so se pritoževali nad srnadjo, jeleni - ali če lioČemo bolj naravnost — nad lovci. Ne more nas prepričati vsa svetovna statistika, da deset srn na sto ha ne škoduje pomladku, medtem ko nam logar v Krakovskem gozdu kaže ogromne površine, kjer naj bi bil gozd, pa ga ni. ker so ga požrle sj-ne. Namesto lepega hrastovega mladja samo grmovje, še veČ pa trave, vse skupaj 21UL0 z vodo, da človek nima kam V Trnovskem gozdu jc prispeval k terenskcrnu pouku tudi tamkajšnji gozdar J. Kenk zanimivo prcdava-iije {Foto: F. Rainer) Pokljuka; pogled i Lipanskc proti Jnvoniiški planini (Foto: F, Raintr) stopiti. Ne vem, zakaj, toliko govoričenja in preprilcvanja po fasopisili, ko pa Je Skoda vidna in otipljiva iia vsakem koraku. Ne razumem, zakaj viSji Forumi dopuščajo takJao poictje. ki meji Je na kriminal {recimo: gospodarski!}. Ali bomo zaradi nekaj srn trpeli neprcccnljivo škodo, ki nastaja ne le s tem, ker ne bo lesa. prirastka, foidot', marveč tudi zato. ker bo nastalo poslabšanje tudi v vodnem režimu ter bodo altnosferske in druge spremembe dalckosežno škodovale ne le gozdovom, marveč tudi poljedelskim kulturam? Drugje sc zopet pritožujejo, da jim divjad požre ves jelov pomladek; tudi macesna se loti itd. Lovci, ali ne b! bilo dobro postaviti tu in tam krmiŠia za divjad, aii ne bi bilo primerno tu ITI tam -znilati stalež divjadi? Ekskurzija nam je pravzaprav postala kmalu pravo presenečenje. Povsod, kamor smo priäli, so tovariEi gozdarji iz operative pokazali izredna raiumevaiije in nam v vseh ozirib pomagali. Večkrat nas je vodil in spremljal direktor in ves njegov Stab, tako da smo laKko po mili volji diskutirali in spraševali in se tako kar najbolje seinanili z gozdarskimi pa tudi drugimi gospodarskimi problemi tamkajšnjega okoliša. Pogosto govorimo o nerazumevanju operative za fakulteto, za. njene nilogc in pedagoäke cilje, vendar se je to že v marsičem popravilo, tako da se slovenske gozdarske ustanove in podjetja zavedajo, da je to naia, slovenska fakulteta in da ji je treba zlasti sedaj v zaČetai dobi pomagati, da bo lahko vzgojila čim boljJe strokovnjake. .Seveda pa se še vedno najdejo izjeme. Povsod, kjer smo se ustavili, smo opazili veliko pomanjkanje strokovnih moČi. S to ugotovitvijo se najbri ne bodo strinjali Celjani, ki so nas prepričevali, da bodo čez tri leta vsa mesta zasedena, tako da ne bodo rabili več gozdarjev. S tem tahko zopet načenjamo tisto aktualno, vendar pa zelo kočljivo vprašanje o hiperproJukciji strokovnih gozdarskih kadrov. Svoje trditve so podpirali z različnimi dokazi Leta 1920 je baje zadostovalo za vse gozdno gopodartvo le nekaj inženirjev, sedaj pa jih je samo v Celju deset, kar je popolnoma dovolj (ščasoma pa bo' tako tudi drugod). Pozabljati pa ne smemo, da se kolo razvoja vrti z vedno veijo naglico in da tudi gozdarji v tej dirki za napredkom ne smemo biti zadnji. Seveda jih je deset dovolj za Celje, za vse gozdove, ki spadajo pod Celje, pa bi jih bilo že za danaSnje razmere premalo. Strokovnost v naši operativ) je na dokajšaji višini. Povsod se trudijo, da bi bilo gospodarjenje in delo stro-kovno kvalitetno in uspcSno, vendar pa ponekod nekateri le preveč ljubosumno varujejo svoje položaje, obdajajoč se s sveto nedotakljivostjo. Čeprav gresta razvoj in napredek v gozdarstvu z duhom časa, se nam vendarle zdi, da je ta tempo malo prepočasen. Mogoče so nas dosedanji uspehi malo preveč omamili. Samözailovoljstvo se knj lahko sprfvyre v otopelost. Lovorike, na karenh setlimo m i^DČi-vaniü, kaj lahko iginejo in inaSli se bomo v neprijetnem polpiaju. Zaenkrat trgovina i •csoni cvete in podjetja — vsaj njih večina — nimajo nobenih teiav. Vendar kažejo trenutne lernjence na lesnem tign bolj na oblačno koL pa na son^no To snio lahko marsikje tudi sami opazili. Poiicltod se ^rmadijo drva. da ne vedo kam z njimi, Veliko večjo pokornost bi morali posvečati krojenju in i'zdelavj sortimentov na splošno, Bukovina n\ primerna le za drva ali kvečjemu še za furnirje {gledano z ekstrcmnili vidikov). Ponekod so v tem smislu napravili že mariik.ij; prizadeviijo si upopohiiti znanje delavstva, da bi bilo kos vedno zakttvncjSim pogojem proizvodnje in prodaje tesnili sortimeiilov, Tnka podjetja bodo morebitne neviJernosti z lahkoto prebrcdla, Todii marsikje lakšne skrbi k ni opaziti. Zamislimo se malo v jutrišnji dan lU ne občudujmo le motornega konjička za teJke kubike skozi okno svoje pisarne! Od lesnoindustrijskih objektov 5nio si na svoji poti ogledali le dve zaji, eno propadlo žičnico in eno cesto, ki je bila v gradnji. Več nismo videli, tie zato, ker nas nt bi zanimalo, temveč zaradi relativno majhnega števila teh naprav. Človek se sprašuje: Zakaj je pii invei'tidj'ah tako mačehovski odnos do^ gozdarske dejavnosti? Iz laikovili ust pogosto sliSimo, da ho goid že sam rasel, temu potem sploh Še gozdarske šole! Kljub temu, dn je odveč o takih stališčih razpravljati, vendar se v njih skriva zanimiva tema. Les je surovina, ki ima značaj »vcčnostii, to ve vsak laik. Vedno raste, neprestano se obnavlja in ob pametnem gospodarstvu ga ri nikoli manj, marveč ga je ve£ ali manj vedno enaVa Ali lahko rečemo kaj tajnega za druge surovine; nafto, jjremog, rudnine.. ? Saj jih že skoraj ni veČ in kljub temu se v te dejavnosti investirajo o«romne vstote, čeprav 50 le panoge s teoretičnega staliSČa neperspektivne (seveda, če raztegnemo račune proti neskončnosti. preko meja amort^izaclje, torej prečko praktičnosti). V gozdarstvo, ki ima teoretično takorekoČ neomejeno surovinsko b.\zo, pa se vlaga tako malo! Po drugi strani pa v isti sapi govorimo o finalnih proizvodih, o znižanju laslne cene itd. Brez nič ni nič, 10 je stara stvar, Dolenjska, k,i hi v resnici krvavo potrebovala lesni kombinat, zastonj čaka nanj, — saj se navsezadnje tudi hiodi ne prodajajo tako slabo! (Ce hoČeriio kaj več doseči, pa vse skupaj napeljemo na Štajersko.) Marsikaj takšnega in drugačnega se vidi po nnäi lepi slovenski deželi, lepo in neumno pa tudi grdo in pametno, vendar pa v vsakem primeru poufno in vredno, da si člorek ogleda iri o tem razmiJlja. To je nekaj misli in vtisov, ki so nam ostali in splavali na povräje v poplavi rfoäivetij in občutkov, ki smo jih nabirali po slovenskih gozdovih, , ,, Marko K m e r I ALI LAHKO MODRA LUPINA KORISTI TUDI GOZDNI PROIZVODNJI? S tem, ko uporabljamo listje in drugi material iz na^ih gozdov za steljo pri Živini, škodujemo gozdovom, ker jim odvzemamo naravna gnojila in zaščito pred prehudo iwu-Šitvijo tal. Hlevski gnoj, ki ga dobijo nasi Sivlnorejei iz istelje, nabrane v gozdovih, je slabše kakovosti, ker premalo vpija gnojnico. Igličevje kot naitil pa učinkuje na kislost tal in jo povečuje. Zakisanje zemlje slabša ra-znini koristnim mikroorganizmom življenjske pogoje in na ta naČin zavira tvorbo zdravega humusa (sprsteni-nc), tla še bolj osiromašijo na hranilnih snoveh, aatu se tudi unanjša prirastek gozdnega drevja. Kako spoznamo bolno zemljo? Spoznamo jo že po barvi in k.ikovosti sprstemnskega sloja. Bolan sprsteninski zgornji sloj je rjave barve in se slabo razkraja ter je navadno le tanek Korenine se širijo navadno le v tem sloju in ne 'prodirajo globlje v zemljo, ki ima večkrat duh po plcsnobi. Bolna gozdna tla poznamo tudi po tem, ker na njih dobro uspevajo določene rastline, n pr.: vresje, borovničevje, brusničevje, Čniilec in razne vrste mahov. Bolno gozdno zemljo spoznamo tudi po drevju, ker je le-to slabe rasti, včasih pa tudi le na redko rastoče in krivenčasto v kmetijstvu uporabljamo itiocho lupino slasti in zeleno e^oji^ojc (podor), lier izboljšuje ftiilralne in kemijske i.iilnosti tal, Ker nima velikih zahtev, slasti ne glede lemlje. jo lahko koristno uporabljamo tudi v gozdarstvu 7,a izboljšanje tal. Dobro uspeva na kisli peščeni zemlji pa tudi na pcŠČeni apnenčasti, ilovnati in glinasti. Preveliko apjia ji sicer Škoduje, zelo pa se ji prileiejo manjše količine fosforne kisline. Važen pogoj la dobro uspevanje modre iuptne je pTisolnost bakterij, ki jbi.rajo duŠik iz zraka. le-tch v tleli ni. kar pa js le bolj redek printer, je priporočljivo umetno inficiranje semena t bakterijsko kulturo, imenovano »lepsin«. Lupina potrebuje prcccj svetlobe. Zato piide njena setev v gozdarstvu v poštev, kadar hočemo popraviti tla na -posekah in na drugih grozdnih goličavah.* Lupina sodi med rastline, ki zbirajo dušik iz zraka. Na njeni!) koreninicah m namreč grudice in svaljki^ ki jih povzročajo bakterije, ki srkaj'o ^z zraka dušik in bogatijo z njim gozdno zcinljo S svojimi globokimi koreninami mehča lupina spodnje trde talne plaiH, jim jemlje hranilne snovi in jih odlaga v zgornjo rahlo talno plast. Gojdncniu drevju lupina zelo koristi Tako so zrasle mlade smreke na zemljišču, kjer £0 posejali hipino in je bilo dovolj kalcija, za 2,55 m. V tsftmi razdobju pa so zrasle mlade smreke na tieh. kjer je bilo Ic dovolj ktilcijn za l,.56m, na primerjalni po-vrSmi, kjer ni bilo lupine in premalo kalcija pa le zn O.T-! m. Menim, da la poskus zadosli jasno priča da lahko modro lupino koristno uporabljamo tudi v gozdarstvu. Setev lupine na celo površino je draga zaradi prevelike porabe semena. Za gozdarske potrebe je posebno priporočl jiva setev v piogali, ki so 30 cm Široke, s tem da i njih predhodno odstranimo surovi humus in zemljo zrahljamo. Razdalja med progami naj ijo 3—6 ra. Na t,i način porabimo na t ha 3—3.5 kg semena. Lahko pa sejemo modro lupino tudi kot dodatek semenu prt pogo;!(lovanjii. in sicer po 2—1 zrna na voh krpice oziroinrL sadilne jamice. Tako porabimo le 0,8—1.2 kg semena na 1 ha. Zasajena lupina se natti sama Siri po vsej površini i lastnim semenom. Ne «me nas presenetili, Če v prvem letu lupina še ne cvete in ne rodi semena, saj večkrat potrebuje za popolni razvoj 3 leti. Menim, da bi bilo potrebno tudi v naši gozdni proizvodnji poskusili z uporabo niadre lupine (Uipinus an^ustifolius). Vladimir Kind KRT ŠKODUJE GOZDNIM NASADOM Preti par leti smo v jeseni pogozdovali v oddelku B5—4f GU Grčarice, Sadili smo dvoletne sadike črnega bora na plitva ilovnata peščena tla, zara.sla s travo in g-imicevjem Uporabljali smo prt tem Rurnikov sadilnik, rasen tega pa smo ob jamicah odstranili precej ru5e, ju obrnili, ko je bila sadika po5ajCTia. da trava naslednjo pomlad rje bi taka hitro prerasla sadike. Sadike so bile precej krepko razvite, iato smo računali z uspehom. K.0 pa sem spomladi pregledovnl nasad, sem opaiil, da jc bilo veliko boričev zasutih z zemljo. Krt si je namreč izbral ravno lista mesta, kjer je bila ob sadikah prevrnjcna iu5a, ker je imel najbrž tam lažje delo in jc nato pri vrtanju rova z izrinjeno zemljo zasul bornve sadike včasih tudi do vrha krošjije. Ce bi tako zasute boriče prepustili same sebi, bi se verjetno marsikateri o J njili posušil Ta Škoda je bila na strmem te.renu večja kot na položnem svetu, ker zemlja sadiko na strmini močneje pritisne k tlom, lako da sc Ic-ta. v kolikor se ne posuŠi, najbrie šele po več letih lahko vzravna, in še potem ostane ukrivljena + InStitut za gozdno semeiiarstvo in genetiko v Münchenu dela v svoji eksperimentalni drevesnici v Grafrathu poskuse, da bi s smotrnim izborom vzgojili takšno vrsto lupine, ki bi bila glede na svetlobne zahteve skromnejša, in bi jo zato la.hko s pridom vnašali tudi na takšna zemljišča, ki jih je potrebno meliorirati, vendar pa so obrasla z gozdnim drevjem. U-cdnistvo KikSnc posledicc bo to imelo pri poznejšem taivoju, la enkrat ni mogoče prccividcti. Vidimo torej, da krt v gozdarstvu ni Škodljiv le v drevesnicah, ampak tudi v nasadih. Korist, ki jo povzroča i uničevanjem raznih frvov in mrčesa, najbrJ včasih ne odtehta Skude. ki nam jo lahko na opisani način napravlja. PREDPISI DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA HAZVOJA LR SLOVENIJE 2A RAZDOBJE OD 1957. DO 195L LETA (Uradni list LES, St, 3 od 23. I, 1958) Povzemamo glavna določila, ki sc nanaSajo na gozdarstvo IX. poglavje. Gozdarstvo 1. Osnova za perspektivni razvoj gospodarstva je sedanje stanje gozdov, ki zahteva izvajanje take dolgoročne politike, da bo pri smotrni izrabi gozdov m sodoboern gojenju zagotovljena krepitev osnovnega gozdnega sklada. Glede na večjo zaostalost zasebnih gozdav pa se mora tem gozdovom, ki so v .LRS skupaj z gozdovi sploSnega ljudskega premoženja gozdna gospodarska celota, posvečati še posebna skrb. 2. Da bi se preprečila nadaljnja degradacija gozdov in s tem postopoma povečeval.i njihova proizvajalna zmogljivost, hi se morala v razdobju od 1957 do 1961 zmanjSati sečnja v povprečju na 91% od prirastka, s tem da bi v letu 1961 znašala 94% od prirastka. Celotna seJnja, ki je ina.Šala v letu 1956 2,87 milij. kuhiČnih metrov, se bo v letu 1961 zmanjšala [Predvidoma na 2,53 milij. kubičnih metrov lesne gmot^ v stoječem. Zaradi prekomerne sečnje iglavcev v preteklih leiih je treba v bodočem razdobju varovati iglavce na, raiun listavcev, tako da bi v letu 5961 inaäala sečnja iglavcev 87®, sečnja listavcev pa 103% od prirastka, 3. Zmanjäana poraba drv in intenziviranje pri izrabi posekane Jcsne gmote bo kljub zmanjšanju skupne sečnje omogočilo, da sc bo proizvodnja tehničnega lesa nekoliVo povečala, in sicer od 1,585.000 kubičnih metrov v letu 1956 na 1,352.000 kubičnih metrov v tetu 1961. To povečanje bo hkrati z iroanjäanjem izvoza nepredelanega lesa omogočilo, da bo razvoj industrijske predelave lesa le nadalje uspeSen, zlasti z izrabo manjvrednega lesa in gojdnih odpadkov, ki se doslej niso izrabljali ali pa so se uporabljali za drva. Takšen razvoj industrijske predelave lesa bo omogočil, da se bo pri manjäi kolifiini lesa povečala vrednost izvoza. 4. Glavna naloga gozdarstva na področju gojenja gozd&v je uvajanje sodobne nege predvsem v bolj ohranjenih gozdovih, Z zmanjšanjem sečnje iti melioracijo degradiranih gozdov pa je treba ustvarjati pogoje tudi za obnovo tistih gozdov, v katerih se seka ^e vedno nad prirastek, ki so obremenjeni s paJo ali kako drugače izpostavljeni degradaciji. Ker SQ, razen krasa, doscdaj gole površine v glavnem že pogozdene, je treba nadaljnja pogoidovalna dela vključiti v nego in melioracijo gozdov. Pri pogozdovanju krasa Je treba gozdne površine nadalje širiti, tako da se bodo povečale od sedanjih 20% na skupnih kraških površin. V tem razdobju se morajo urediti vsi gozdovi splošnega ljudskega premoženja in najmanj 70?S zasebnih gozdov Do leta 196! se mora izdelali generalni n^črt za melioracija Krasa. J, Postavljeni cilji in naloge gozdarstva zahtevajo, da bi se v naslednjem razdobju investiralo v gozdarstvo 8,2 milijard dinarjev, kar je za 46% več kot v prejšnjem razdobju. Predvideno je, da se bo puiabila pribliino polovica teb sredstev la graditev gozdnih cest, in sicer predvsem v premalo odprta gorska in planinska gozdna območja, B. V zasebnih gozdovih je polrebiio gospodarjenje iüboljäati, s tem da ie bodo zasebni gondii! posesmiki združevali v ustreznih zadružnih organiiacijah. Taka bo kljub raidrob-Ijefiosti mogoče obvladati seČiijo, hkrati s tem ipa prehajati k organizicanemu strokovnemu gojenju ill iirabi gozdov. Zato je Ircba usposabljati in krepiti goidarsko službo pri zadrugah, zadružnih poslovnih f.ve^ah in ljudskih odborih. UREDBA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI UREDBE O USTANOVITVI IN UPRAVLJANJU GOZDNIH SKLADOV (Uradni list FLRJ. St. 6 od 6. 11. 19.^7) 1. Ekn V uredbi o ustanovitvi iti upravljanju goidnih skladov (»Uradni list FL.RJ'i, it. S2/5(i) sc postavi na koncu 3. toi^kc prvega odstavka 15. iflena namesto pike podpiiJje in doda nova, 6. točka, ki se glasi: -6. za ustanovitev sklada obratnih sredstev gospodarskih organliacij s p0dT0?ja gozdarstva.« V istem členu se doda za prvim odstavkom nov, drugi odstavek, ki sc glasi; »Ne glede na določbe prejinjega odstavka se lahko uporabijo sredstva skladov tudi za kratkoročne kredite organizacijam s področja gozdarstva po posebnih zveznih predpisih,-' 2. čien Ta uredba zaČrte veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu FLRJ», uporablja pa se od 1. januarja 1957. R. p. it, 46. Predsednik republike; Beograd, 29. januarja 1557, Josip Btoz Tito s. r. odredba O DELIH, KI SE ŠTEJEJO 2A IZKORIŠČANJE GOZDOV V LASTNI IIE2IJI (Uradni liM FLRJ, Si 26 od 22. VI. 1957) 1. Z izkoriščanjem gozdov in gozdnih zemljišč v lastni režiji gozdnih gospodarstev in goadarstev (v nadaljnjem besedilu »^gozdna gospodarstva«) je miäljeno vsako izkoriščanje glavnih in postranskih proizvodov gozdov in gozdnih zemljiSč, kot je iikoriičaoje lesa, smole, zdravilnih in drugih zelišif, gozdnih sadežev in drugih postranskih proizvodov, izkorisifanje kamna, zemlje in drugih ncrudnlnskih snovi, razen izkoriščanje gozdov in gozdnih zemljiSČ, navedenega v 2. točki te odredbe. 2. Z izkoriäÜanjcio goidov ia gozdnih zemljišč po prejšnji točki tc odredbe ni mišljeno izkoriščanje gozdov in gozdnih zemljiSč, ki izvira kot postransko poslovanje \z sanitarne sečnje in sečnje za obnavo gozdov, zasajanja, gojitve, nege in varstva gozdov in gozdnega zemljiäeau Prav tako tudt ni mišljeno z izkoriščanjem gozdov in gozdnih zetn-fjišf v lastni režiji pridobivanje semena iti sadik, pogoidovanjc in gozdne molioiacije, jjojitev divjadi ter graditev gozdnih komunikacij in stavb. 3. Gozdna gospodarstva morajo v svojem knjigovodstvu posebej prikazovati uspeh poslovanja v izltoriSčanju gozdov in gozdnih zemljišC v lastni režiji po 1, točki in posebej uspeh poslovanja, ki se ne Šteje za izkoriščanje, po 2. toČki te odredbe, in to tudi v primeru, ce se poslovanje iz 2. točke te odredbe opravlja na tuj lačim proti plačilu. Skupni stroški gozdnega gospodarstva, ki se nanašajo na poslovanje iz 1, točke io iz 2. točke te odredbe, se razdelijo na ti dve poslovanji sorazmerno z izplačanimi plačami delavcev. 4. Celotni dohodek, ki ga gozdno gospodarstvo doseže z iakoriičanjcm gozdov in gozdnih zemljiSč v smislu J. točke te odredbe, se ugotovi in razdeli po določbah 11. po- jlr.vja uredbe o delitvi celointfia dohodka gospodarskih orEaniiacij; pri lem se iie iipo-rriblja določbe Členov 50—5-5 amenjene uredbe. Celotni dohodek, ki ga ^oidnt) gospodarstvo dosele s poslov^ijerji ii 2. točke te uredbe, se ugotovi in razdeli po členih 50—5-i uredbe o delitvi celotneg:! dohodka gospo-dnrikih organizaciji p^i tem pa razdeli dobiček, ki ga dosele s tem poslos'aiijein, po prttJ-pijih republiškega iivrJnega sv«ta. 1. Določbe te odredbe veljajo za vsa goidna gospodarstva in goidarslva. ne glede na to. ali so orgaiiiiirana kot podjetja ali kot finančno samostojni aavodi. 6. Od dneva, ko se laČne uporabljati ta odredba, neh.Tia veljati odlok o izkoriščanju glavnih io postranskih proizvodov gozdov in gozdnih zDinljiič v lastni režiji gozdnih gospodarstev, gozdarstev in gotdnih direkcij (»Uradni list FLRJ«. št. 23/56) in navodilo o načinu in pogojih, oh katerih gozdna gospodarstva iik'oriscaio glnvne in postranske proizvode v lastni režiji (»Uradni list FLRJ», ät, 11/57). 7- Ta odrtdba velja od dneva objave v »Ur^dnejm hitu FLR]«, uporablja pa se za vfc leto [957 St. 10811. Državni sekretar za finance; Beograd, 15. juoija 1957, Avdo Humo s. r N.4 V OD ILO O NAČINU IN POGOJIH, OB KATERIH GOZDNA GOSPODABSTVA IZKOHl.iju iu negi gozdov. Strokovno znanje — zatensi pri delavcu .pa tja do najvišjega .strokovnjaka — je osnovni pogoj za gospodarski napredek. Ravno glede lega so hibi dosedanja prizadevanja, naših slroksrunih drnhev nfijbo\j vidna in uiinkotnla. Pridobljene gozdne proizvode je potrebno sfnotrno uporabi jati in z njimi razumno zadostiti gospodarskim potrebam. To pa ni lahko, ker se h-te med seboj ko'sajo in si nasprotujejo^ kajti les je v tej ali oni obliki v vseh gospodarskih panogah neogibno potrebno blago ali surovina. Pri tem pa je lesna, industrija listi najpomembnejU člen lesnega gospodarstva, ki lesno surovino preoblikuje ali pre-snax'lja v številne izdelke. Hkrati z razni^ni načini oplemenitenja povečuje uporabnost prirodnega le.ta, proizvaja nadomestke in prispeva k varčevanju z lesom. Potrebna je vskladitev v se k teh ^jnizadevanj in ukrepov gozdnega in lesnega gospodarstva ter prilagoditev le-te h našim gospodarskim motnostim, zlasti glede novih investicij. Presoditi je treba, kje bodo vloženi napori in sredstva dala najhitreje in največ koristi. Vse to pa obravnava perspektivni plan. posebej za goxdar-stvo in posebej za lesno industrijo, seveda v skladu z razvojem cclotncga gospodarstva. Dober načrt je pogoj za skladno it.merjanje razpoložljivih sil in .sredstev k skupnemu mpehu. Toda uspesna izvedba perspektivnega načrta zahteva, da se sproti izdelujejo izvedbeni načrti in za^nisli za krajša obdobja in ožja ob7noija aH pa za posamezne delovne enote. Zato je načelna obravnava takega napotila za izvajanje peispeklivnega načrta uvrščena v kongresno posvetovanje o termi; »Naše naloge v izva}a)iju .perspektivnega načrta gozdarstva in lesne industrijet'. V 7nnohvu vprašanj, ki se vsakodnevno porajajo in nenehno terjajo reševanja, ne smemo prezreti osnovnega vjriaŠanja. t. j. povečavanja donosne sposobnosti gozdov. Sem sodi gojenje gozdov z vsemi ukrepi za .sodobno povečanje prirastka. Pri tem ni prizadeto le gozdarsUvo, ampak tudi lesna industrija, posredna pa nase celotno gospodarstvo. Sodobnih dognanj ne inoretno nepsredno presajati v naše razmere, ampak Šele po predhodni presoji glede ustreznosti našim razmeram. Glede tega bodo seveda precejšnje razlike med raznimi kraji in republikami Izbrati je treba najprej tiste ukrepe, M io najučinkovitejši in vloženi trud najprej povrnejo. Zato je uvrščena v kongresno posvetovanje tudi. tema: »Sedanje stanje iu motnosti sodobnega gojenja gozdov fni nas«. Tako ho kongres ne le presojal uveljecvljanje zveze v obdobju po zadnjem kongresu, ampak ba tudi načelna obravnaval navedena pereča vprašanja. S strokovnimi ekskurzijami v bližnjo okolico bo nazorno dopolnjeno gradivo kongre.mih posvetovanj. Na ta način naša strokovna zveza ponovno opravičuje svoj obstanek in mvs-Ijavlja svoj natnen. Seveda ,pa je njen uspeh odvisen od delavnosti posameznih republiških društev in. njenih Članov. Kot člani svojega strokovnega društva pa si prizadevajmo, da bi z uspešnim delom in združevanjem strokovnih sil ter z izmenjavo izkušenj in z izpopolnjevanjem svojega znanja prispevali k napredku svoje stroke za blagor naJega skupnega gospodarstva in za procvit naše socialistične domovmel V pričakovanju, da bo ko/tgres v popolni meri dosegel lak svoj namen in postavil ustrezne smernice za nadaljnje aspeitto uveljavljanje zveze, kličemo vsem udeležencem: Dobrodošli! Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI GOZDARSKK VEDE Prof. dr. ing. Aleksandar Ugrcnovič (Zagieh) Za obravnavanje izbrane teme sem se odločil iz naslednjih vzrokov; 1. To je vprašanje, o katerem se v gozdarski strokovni in znanstveni literaturi premalo govori in premalo piSe, re samo pri nas, temvcS sploh na svetu. 2. Tejna je ma!o znana tudi v Široki, nestnokcvni javnosti. Večkrat med nestrokovnjaki «retujemo nepopolne in nejasne pojme in celo nepravilno kategori-ziranjc gozdarske vede. 3. Vsaka veda je v nenehnem razvoju. Pri gozdarski znanosti je ta razvoj zelo počasen. Toda to počasnost razvoja je treba razumeti ter pojasnjevati % značilnostmi in specifičnostmi gozdarske vede, ne pa morda z razlago, da problema sploh ni, ali navajati kot vzrok občasno stagnacijo, ali pa trditi, da se ona ne more razvijati ali pa, da so znanstveniki nedelavni, 4. V socialistični družbeni ureditvi zavzema veda in s tem tudi gozdarska znanost poseben pdožaj glede pomena in proizvodnosti gozdov. O tem vprašanju sem pisal obširneje v uvodu »Analov«, ki jih izdaja Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Znanost dandane.=; ne more biti izživljanje, temveč dolžnost do družbene skupnosti. 5. Prt nas je pet fakultet in vrsta zavodov izven sklopa fakultet, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim delom. Znanstveno delo je prišlo skoraj v prvo vrsto nalog gozdarskih znanstvenih delavccv. Po vsem tem, kar sem navedel, se mi zdi, da je obravnavanje te tematike prav tako naravno kakor tudi aktualno. Naše i-zhodiŠČe naj bo definicija pojma gozdarske znanosti. Gozdarsko vedo imenujemo kritično in metodično pravilno opravljeno laziskavanje ter ugotavljanje vzročnih povezanosti in skladnosti z zakonitostmi, ki so ne le v gozdu kot biocenozii, ampak tudi v odnosih tc biocenozc do potreb človeške družbe in narodnega go.spodarstva.- iNi pravilno deliti vedo v ČisLo in primcnjeno. Tako pojmovanje je ponajveč ostanek preživelega dualizma, ki je delil -vedo izhajajoč s stališča, da obstajata duh in iTLateri.ia. Ta stara razdvojenost se ne more obdržati zlasti na področju naravnih ved. Podpiranju te razdvojenosti- nasprotuje tudi potek zgodovinskega razvoja najmlajše teb ved, biologije; gozdarska znanost pa je z biologijo neločljivo povezana. Ravno t, i, primenjene vede so prispevale k zgraditvi .sodobne biologije kot t. i. čiste vede. Temeljno misel evolucije je okrepila v veliki meri poljedelska veda. Mati .botanike je pravzaprav .medicina, F-itocenologijo je rodila ravno gozdarska veda. Podpirati staro misel razdvojenosti vede na čisto in prianenjetio bi v skrajnem zaključku pomenilo, da je primenjeoa veda starejSa kot »čista«. To bi bilo očitno nasprotje. Govorimo pač lahJto samo o primenjavi znanosti {to pa je soznačiiica za operativo). Kakor hitro neko delo sodi v omenjeno definicijo, ga moramo smatrati kot vedo. Pri tem ni bistveno, kaj je predmet znanstveno raziskovalnega dela. Prav tako jc nepravilno deliti vedo na »eksaktno« in na >vpTimenjeno«, Kakor hitro neka veda ni eksaktoa, preneha biti veda. Temeljna značilnost gozdarske vede jc torej v tem, da ni »primenjena«, temveč specifična in zamotana veda. Ta njena značilnost je posledica specifičnosti in zamotanosti pojma gozda in načina, kako gledamo na gozd. Gozd lw)t objekt znanstveno raziskovalnega dela lahko presojamo v treh smereh. Prvič kot del ce-jlote, ki jo gradi narava, drugič v odnosu gozda do družbene skupnosti in tretjič v odnosu delovne tehnike do izkoriščanja lesa in drugih gozdnih proizvodov, Na kratkü povcdaii;?; gozdarska veda pioučujt biološki, socialno ekonomski in tehnoloSko uporabnostni vidik gozda. O biološkem vidiku govorimo, kadar presojamo g.ozd kot del velike skladne naravne cclote, kadar njegovo zgradbo in njegovo življenje, nedotaknjeno in nepokvarjeno po vplivu človeka^ opazujemo v luci naravnih zakonov in kadar odkji-vamo bioloSke pogoje, na katerih ne le more, temveč tudi mora sloneti zgraja ekonomike m tehnike pravilnega ravnanja z gozdom. Nemogoče je znanstveno presojati gozd kot del vegetacije neodvisno od fizikalno geografskega okolja, v katerem gozd živi. Gozd ni preprosta ,?k'upina rastlinskih osebkov, ki so se slučajno zbrali na določeni -talni povrSini, Gozd je nasprotno. kot vegetacijska formacija ravno izraz (funkci.ja) sil, ki jih predstavlja geografsko okolje. Se več, gozd je zelo aamoLan kompleks, ki ga sestavljajo pedo-sfera, biosfera, hidrosfera in atmosfera. Znanstveno napačno je pi-e.?ojati Življenje gozda kot preprost seStevek individualnih fizioloških življenj njegovih članov. Potemtakem pojem gozda ni istoveten s pojmom sadovnjaka. Razen vpliva okolja, torej naravnih Jiniteljev, ti delujejo od ^unaj, so v gozdu tudi taki, ki se pojavljajo v sami združbi' (biocenozi), ki .so — cenoloSke narave. Zamo-tanost teh vplivov pa postane šc vcija, ce se zavedamo, da je gozd kot biocenoza zgrajen iz Otocenoze in zootenoxe. Razen tega se ves problem še bolj ?aplete s tem, da je prvotno ravnotežje g.ozda kot biocenoze porušeno zaradi Čcsmcrnega in namernega človeškega poseganja v potek njegovega življenja. Te motnje SO toliko mocnejäf, iim dalje in čim globlje posega Človek v življenje gozvzjatj ot prirodi«, to je. ugrabiti naravi — z delom. Vsa sodobna prizadevanja, da se v ,gozdno delo vpelje čim več mehanizacije in da se čim več gozdov vzgoji z umetnim in hitrijn pogozdovanjem, pomenijo vedno večje vlaganje dela na področju gojitvenega gozdarstva. Čeprav torej ta problem sedaj še ni znanstveno dokončno rešen, se zdi po vsem tem, da bo pri presoji socialno ekonomskega vidika gozda v znanosti v bodoče zmagal nazor, da je gojitveno gozdarstvo samostojna panoga gospodarske dejavnosti. To pa iz razloga, ker je vlaganje dela v sno-vanje, gojenje in vzdrževanje gozdov postalo neizogibno, V obsegu socialno ekonomskega vidika je tako za znanost kot za operativo zelo važna misel kontinuitete, pravzaprav perpetiiitete v gozdni proizvodnji, točneje v gojitvenem gozdarstvu Zanimivo je, da je fizik Rčaumur to misel sprožil žt leta 1721 in jo picdložil francoski akademiji jnanc^sti. Sedanje Jedro te misli je iskanje možnosti, da se ohraii! ti'ajno ravnovesje med gozdom kot bioloSko skupnostjo in virom surovin aa eni strani ter potrebarni človeške skupnosti in njenega gospodarstva na drugi strani. Ta misel ravnotežja se je pojavljala v številniln razvojnih stopnjah družbene ureditve, Seprav so 'bile njene pobude in osnove različne. To je bilo pri rimskem uzufruktuarju, v srednjeveškem fevdalnem sistemu {.Servitut! in fideikomisi), pri pravntli osebah {občina, skupnost^ zadruga), v nesocialistiČnih in socialističnih državah. V kapitalistični družbeni ureditvi se je misel kontinuitete proizvodnje zelo popačila in je to zelo negativno odsevalo na biološkem vidiku gozdov, To iamaliüenje trajnosti se jc dogajalo zlasti v primerih, kjer lastništvo gozdov in korist zaradi njihovega, izkoriščanja nista bila združena — v r.okah družbene skupnosti. Kapitalističnega izkoriščevalca je zanimala le lesna gmota in njeno čim hitrejše izkoriščanje, ne pa kontinuiteta proizvodnje v gojitvenem pomenu, ki je povezana s tlemi. Zanj je bil biološki vidik gozda brez pomena. To napačno naziranje je kapitalistični eksploatator utemeljeval še z bioloSko nemogočo razlago, da je gozd istoveten z rudnikom. ) Pro-blemn kontinuitete proizvodnje, znan v vedi pod principom trajnosti, ni le temelj znanost! o urejevanju gozdov, ampak je pravzaprav os, okoli katere se vrti gozdarska veda na sploh. Iskanje jiaČina, kako obdržati trajna ravnovesje med biološkim in socialno ekonomskim vidikom gozda, je najbolj zapleten problem, pred katerim stojijo gozdarska veda, operativa in gospodarska ipo-litika. Trajnost proizvodnje je v gozdarstvu neogibna iz dveh temeljnih razlogov. Prvič, zaradi dolge življenjske dobe gozda —, te njegove temeljne biološke značilnosti — na eni ter medsebojne odvisnosti tal in sestoja na drugi strani. Drugič, kontinuiteta proizvodnje je neogibna tudi zato, da bi se zagotovilo trajno ravnovesje med potrebami ljudske skivpno-sti (gospodarstva) in go-zdom kot nosilcem gojitvenega "gozdarstva in proizvajalcem surovine. Naloga gozdarske vede je raziskovati socialno ekonomski vidik gozda in ugotavljati na£ela, s pomočjo katerih sc lahko s pravilno akumulacijo zagotovi obstoj in vzdrževanje lesnega fonda ter z njim trajno oskrbujejo potrebe skupnosti {podobno k-ot prt živinoreji in ribiStvu), Ko obravnavamo naloge znanosti na področju socialno ekonomskega pomena gozda, je nujKo opozoriti na njegovo ogromno varovalno vlogo. Bistvo tega vpra,5aTija je v inanem odnosu gozda do hidroloških pojavov. Zaradi njegove važnosti za sedanjost in bodočnost je treba temu vpraäanju dajati prvenstvo. Ce je elektrifikacija neke dežele, zlasti Še njene Industrije, eden temelj-nih ciljev gospodarske politike, se moramo zavedati, da je možnost graditve in vzdrževanja hidrncentral odvisna od vodnega režima. Na območju perimetrov prizadetih voda lahko le gozdovi uravnavajo vodni režim. Za naše klimaticne razmere, za naša tla in za naŠo vegetacijo je hidrološka sposobnost in važnost gozdov očitno specifična. Ta specifičnost Se dosedaj ni docela proučena. Varovalni pomen gozdov za vodni režim je poudarjen tudi z dejstvom, da so v ZSSR v ta namen — navzlic zadržanem stalilČu do načela trajnosti — izločili površino okoli 70 mliij.onov ha gozdov in odredili poseben naČio ravnanja s to izločeno površino, V obseg varovalnih gozdov sodi tudi proučevanje njihove varovalne vloge za tla, promet in naselja, dalje lokalno kJimatičnl pomen gozdov in gozdnih pasov v krajih, kjer vladata burja in kosava. V okvir socialno ekonomskega vidika sodi tudi znanstveni problem krasa. Ni točno mišljenje, ki so se ga svoj čas trdovratno oklepali, da se problem krasa lahko uspešno reši le z administrativnimi, strokovnimi in zakonitimi ukrepi. Nasprotno, problem krasa se da uspešno rešiti le na ta način, da se pred vsakim drugim delom predhodno opravi pravilno organizirano in izvršeno /jnanstveno raziskovalno delo. Velik delež dosedanjih neuspehov pri reScva.nju pro.bIciiia krasa v preteklosti jc treba pripisati dejstvu, da z dosedanjo znanstveno -podlago in metodiko njene izvedbe problem krasa ni bil popolnoma zajet in njegovo reševanje ni bilo pravilno usmerjeno. Problem krasa lahko znanstveno popolno zaja-ineiTio, pravilno usmerimo in uspešna reSimo le tedaj, Se zapopademo in proučimo njegovo nenavadno zapletenost. 2arcs, v središču znanstvenega raziskovanja krasa so vprašanja degradacije in obnove gozda in tal, Toda kras ni samo gospodarsko strokovni, temvef obsežen in zapleten socialno ekonomski problem. V vsej tej veličini in zapletenosti se vzpenja do enega najosnovnejših stebrov našega socialnega in gospodarskega življenja na sploh. Pri rclevanju ;prob]ema krasa ne gre zgolj za obnovo gozda na- ogolelih površinah. Istočasno gre ^a uresničenje vseh drugih pogojev, ki so potrebni, da bi se na krasu ljudsko blagostanje sploh zbolj-šalo na potrebno višino in da bi se na njem okrepilo go.spodarstvo. Kja's ni niti za znanost niti za gospodarstvo vprašanje krajevne pomembnosti, tudi ni le vprašanje posamezne^ republike. Kras je vprašanje, ki posega v več republik in odseva tudi v gospodarskem Življenju nekraških krajev. Treba jc imeti pred očmi dejstvo, da se bo — vzporedno s potrebami socializacije in mehanizacije 'kmetijstva — gozd moral postopno umikati z današnjih relativnih na absolutna gozdna tla. Kras bo moral ko( najbolj izrazito absolutno gozdno tlo v prvi vrsti postati obsežen rezervoar, ki bo ostal skoro izključno področje gozda in bo zagotavljal bodočnost njegovega izkoriščanja. Pa tudi poljedelstvo in industrija bosta imeli na krasu v bodočnosti svoj poseben .pomen (pašništvo, sadjarstvo, krmne rastline, vrtnarstvo). Toda čeprav obravnavamo posamezne geografske predele ali &bmoČja republik. vendar kras ni edinstven, temveč zelo raznovrsten problem. Potrebno je upoštevati le razliko med primorskim in notranjim (celinskim) krasom ali med krasom v Istrii in gornjem Primorju ter tistim v Dalmaciji in v Hercegovini. Za vprašanje krasa sredozemskih goličav se zanima tudi Organizacija združenih narodov (bivša Sous-Commission des questions m^diterraneennes, sedaj Silva Mediterranca). Ni prav omejevati znanstveno raziskovalno delo izključno na goH kras. Ne smemo pozabiti, da rastejo v območju krasa naši znanstveno Še neraziskani, toda biološko in ekonomsko važni prebiralni gozdovi. Če v področje znanstveno raziskovalnega dela ne zajamemo tudi ü gozdom obraslega krasa, ni .mogoče znanstveno spremljati' in proučevati procesa njegove degradacije. Kratkomalo, ni mogoče razumeti, kaj je treba ukreniti, da hi se v bodoče preprečilo nastajanje krasa. Cc se ne bi poglabljali v proučevanje ukrepov za preprečevanje nastajanja krasa, bi ravnali prav tako, kot Če se medicinska veda ne W ukvarjala s proučevanjem profilakse, temveč samo terapije. Ob presojanju socialno ekonomskega vidika gozda v sedanjosti in bodočnosti bo morala znanost neogibno upoltevati dejstvo, da pripada v sociaJistični družbeni ureditvi tudi estetiki gozda važna naloga. Iskanje pravilnega načina, kako naj se ekonomsko ravnanje z gozdom spravi v soglasje z estetskimi pogledi in potrebami družbene ureditve, mora biti predmet znanstvenega proučevanja. Sfim sodi urejevanje mestnega zelenila, turistični pomen gozdov in podobno. V okviru socialno ekonomskega vidika gozda končno ni brez pomena ugotoviti; kakSne odnose so družbeni ,?istcmi imeli v preteklosti do gozda in njegovega izkoriščanja, kakšne poslcdicc so zapustili ti odnosi na gozdu, na tleh, na materialnem blagostanju, na kulturi ter kakšen mora biti ta odnos v bodočnosti. Potreba zgodovinsko raziskovalnega dela je največja v obiruočjih, kjer se je prvobitni biološki vidik gozda deloma ali popolnoma spremenil zaradi vpliva zgodovinskih dogodkov (preseljevanja, vojne, kolonialna eksploatacija) ali zaradi razvojne sile matcrlaltie kulture iQ družbene ureditve {krČltev, paŠa, požari, nerazumna semnja itd.) Poznavanje zgodovinske plati socialno ekonomskega vidika g&zda lahko koristi pri smotrni obnovi degradirimh gozdov in tal, v prvi vrsti krasa in g-oličav (Gusic — antropogcograf in poznavalec Balkana.). Tretji vidik, ki -vzbuja zanimanje vede, je tjtilizadjski (tehnološki) vidik gozda. Za ta vidik gre, kadar je predmet prouievanja kakovost surovin, ki jih daje gozd. Na podrojju tega vidika je najvažnejše vprašanje raziskovanje lesa kot snovi, točneje njegove (aivatomske in kemijske) zgradbe ter fizikalnili, mehanskih iji tehničnih lastnosti in .posebnosti lesa v zvezi z ekološkimi pogoji življenja in rasti gozda. Od poznavanja; teh lastnosti, posebnosti in ^radbe je odvisna nc le inožno&t pravilne uporabe, ekonomifnosti ter racionalnosti mehanične in kemijske predelave lesa, te najvažoejSe surovine, ki jo daje gozd, temveS tudi pravilna izbira' gozdnogojitvene tehnike. Gozdarska znano-st se po tej povezanosti v proučevanju kvalitete, zlasti pa tehničnih lastnosti lesa, ki ga opravlja, bistveno razlikuje od tistega proufe-vanja, ki ga- opravlja tehnična veda, Le-to zanima les kot gotova, uporabna snov nc glede na njegovo povezanost z biološko osnovo njegovega nastanka in na zvezo z nacinO'm ravnanja z gozdom v času njegovega življenja. Na podlagi vsega navedenega lahko zajamemo značilnost in specifičnost gozdarske vede in njenega dela v naslednjih točkah. Podlaga gozdarske znanosti je izrazito biološke narave. S to svojo podlago sega gozdarska veda sicer z eno svojo panogo v sklop naravnih ved. Toda cilj gozdarske vede ni slepo prenašanje in podrejanje bio-ioSkih dognanj službi drugih dveh panog; ekonomike in tehnologije. Ta cilj je veliko SirSi in bolj zamotan. Gozdarska znanost proučuje tako ekono-mslta kot tehnična vprašanja skozi prizmo biologije. In obratno, presoja vrste bioloških pojavov v življenju gozda in njihovo vzročno zvezo v luSi ekonomike in tehnologije. Cilj, ki ga skuša doseči gozdarska veda, se ne da doseči s preprostim seštevanjem ali Ic z uporabo samih dognanj botanike, ekonomike in tehnike. V približevanju k temu cilju gozdarska veda izbira in uporablja samostojne znanstvene poti in metode. Potemtakem ni primenjena, temveč specifična veda. Za študij gozda z biološkega vidika ne zadostuje le proučevanje anatomije in fiziologije, s Čemer se ukvarja tudi t. i. čista veda. Neogibno je tudi proučevanje ekologije, fitocenologije, tipologije in genetike v medsebojni povezavi. Zaradi dolgega časovnega razdobja, v katerem dosežejo drevesa spolno zrelost, zaradi njihovih velikih viJin, težkega križanja, dolge dobe, potrebne za selekcijo I čistih linij, je delo genetike na področju gozdarske vede težko, komplicirano, , dolgotrajno in drago. V prvi vrsti je važno ugotovit! mejo med ekološkimi čini-telji in dednostjo. Znanstveno raziskovalno delo na področju anatomije in fiziologije se lahko opravlja samo v laboratoriju. Ekololko, fitocenoloŠko, tipološko in genetično znanstveno raziskovalno delo pa se mora opravljati v naravi na posebnih objek- ' tih ali na raziskovalnih ploskvah. ( Ker so ckoloäke razmere odvisne od zemljepisne lege gozdov, toda fitoceno- I loJke, zoocenoloSke in tipoloiSke tudi Še od zgodovinskega razvoja določenega območja, se ne dajo vsa znanstvena dognanja posploševati za vsa zemljepisna oibmočja; v ta najncn so potrebna specialna raziskavanja. Treba je upoštevati tudi rajtliko med problemo-m, ki se pojavlja v gozdarski vedi za nordijsko, mediteransko in tropsko gozdno območje. Za. študij z ekonomskega vidika gozda, zlasti za raziskovanje procesa ustvarjanja in povečavanja lesnih gmot 50 potrebne stalne in številne poskusac ploskve, kjer lahko proučujemo razvoj biolaSkih razmer in reflekse ekonomskega poseganja v življenje gozda skozi vse njegovo življenje. Znanstveno raziskovalno delo na področju gozdarske vede je zelo dolgotrajno, naporno in drago. Opraviti trna z dolgim razdobjem, z velikimi razlikami v kakovosti rastišča, t velikim Stevilo^ni osebkov in poskusov, Raziskavanja morajo biti naŽntna, raziskovalne ploskve pa Številne in trajnega znaüaja. Ker se izsledki gibljejo v razmeroma široki amplitudi, jih jc potrebno varia-cijsko statistl^no obdelati. Rezultati, ki jih v drugih vedah lahko doseienrto v razmeroma kratkih razdobjih, zahtevajo v gozdarski vedi dolgo vrsto let, pa tudi desetletja. Neredko je potrebno «a ugotovitev nekega znanstvenega dognanja nepretrgano delo dveh in ve£ generacij raziskovalcev, Ce pregledamo razvoj gozdarske vede v preteklosti in presodimo njene naloge in cilje v bodočnosti, -se kažejo naslednje razlike. Proučevanje bioloSkt plati gozda bo postalo v bodoEnosti tsm bolj važno, čim manj bo gozdov na svetu. To pa zato, ker se vse bolj Širi spoznanje o povezanosti gozda kot vegetacijske oblike s demi in z varovalnim (hidrološkim, klimatskim, higienskim itd.) delovanj cjn gozda. Posebno v deželah % velikim deležem ajbsolutnih go^zdnih tal, v deželah z razvito industrijo, ki potrebuje vodno silo, v deželah z razvitim poljedelstvom, v deželah, ki so preživele kaipitalistifno eksploatacijo, bo zavzel biološki vidik v obliki varovalnih .gozdov prvo .mesto. Proučevanje s socialno ekonomskega vidika se bo razvilo v dve smeri. Prvič bo z zmanjševanjem zasebnega sektorja odpadla možnost podrejanja bioloških ciljev finančnim, ki je tako škodljivo -delovalo v gozdarstvu Nemčije. Drugič, načelo trajnosti proizvodnje, ta osrednja os gozdarske vede, se bo vse bolj uveljavilo glede na potrebe trajnosti v industrijski proizvodnji in £;ospodarskem raz^ voju. Siccr pa je potreba te kontinuitete neločljiva tudi od hidroloških nalog, ki smo jih omenili. Proučevanje z tehnoloSkega vidika goz-da bo dobilo verjetno nov pomen. Mehanična predelava Jesa, ki je doslej igrala prvenstveno vlogo, se bo deloma umikala kemijskemu' izkoriščanju Jesa, To pa bo povzročilo tudi novo biološko obravnavanje go^da. Proučevanje tehnifnlh lastnosti lesa v odnosu do ekoloSkih in fi točen o loških razmer je potrebno ne le zato, da bi lahko ugotovili nove smernice za bodoče snovanje in gojenje gozdov, ampak tudi zato, da bi mogla sedanja veda pravočasno nuditi operativ! podatke o tehnični uporabnosti lesa na sploh, posebno pa tistega, ki po njem povprašujejo potrebe izvoza ali pa bodo po njem povpraševale tudi v bodoče. S&tn sodi tudi proučevanje Tacionai.izacije, standardizacije in mehanizacije. Spričo take prepletenosti gozdarskega znanstvenega dela in njegove množičnosti ter dolgega trajanja je potrebna koordinacija znanstveno raziskovalnega dela. To zahteva dolžina življenjskega procesa gozda, številnost vidikov, zapletenost in Širina znanstvenih nalog. Da bi mogli uresničiti to koordinacijo, je potrebno: 1. Zajeti problematiko gozdarskih znanstvenih raziskovanj iz enega središča. Točneje povedano, treba je ugotoviti, kateri znanstveni problemi se pojavljajo na področju sedanjega in bodočega gozdarstva ter zahtevajo načrtno raziskovalno znanstveno delo. 2. Ugotoviti, kakšna je notranja struktura teh problemov in kako so medsebojno povezani, Ce nc bi upoštevali strukture in povezanosti določenih problemov, bi lahko nastala nepopolna koordinacija na področju gozdarskega znanstve- 1Ü5 nega raziskovalnega dela. Do tega lahko pride ii. pr., če predstavniki gozdarske vede pritegnejo v okvir svojih raziskovanj oe Ic gozdarska, ampak tudi ibiolofika znanstvena vprašanja ali čc znanstveni delavci-bi/ilogi zajemajo tudi gozdarska vprašanja. 3. Ob iskanju in ugotavljanju vzročriih 2vez in zaJkonitosti pojavov za kakršen koli viciilc gozda se razvija znanstveno ddo v glavnem skozi naslednje stopnje: postavljanje znanstvenega problema, izlbira objekta in materiala za raziskovalno delo, določanje naj us trezne j Se metodike, uporaba metodike, zbiranje rcKuUatov, analiza rezultatov, sinteza zaključkov. ■i. Vsi znaosLveni problemi ne morejo istočasno imeti enake vrednosti in pomena, čeprav so v službi načrtnega gospo-darstva. Med njimi so taki, ki jih je treba nujno reSevati; so pa tudi taki, ki prenesejo manj nujnosti. Oaije so problemi in vprašanja, katere sama veda — že po lojihovi naravi in njihovi vzročni prioriteti — lahko reši v daljäem ali krajšem Časovnem razdobju. Na kratkoj za posamezne znanstvene probleme je potrebno <30102111 Časovni vrstni red, po katerem jih ibo veda zabela proučevati in reševati. 5. Ko so določene: znanstvena problematika, struktura, povezanost znanstvenih problemov in njihova prioriteta, lahko- aaČnemo razmejevati te probleme in razdeliti delo na posamezne znanstvene ioŽtitute in znanstvene del-avce. Ta temeljna koordinacija in -razdelitev mora bibi vodena iz enega «rediSča. 6. Za koordinacijo in koncentracijo znanstvenega dela je potrebno čim ožje in trajno sodelovanje znanstvenih institutov, 'bodisi, da so le-ti v sklopu operative, univerze ali akademije znanosti. Potrebno je trajno povezovati vedo in operativo. Ta zveza mora biti v obeh smereh. Znanost mora predvsem načeti znanstvene probleme in vprašanja, ki so važna in aktualna za operativo. Prav tako mora opcra-tiva pomagati vedi pri njenem raziskovalnem delu. Operativa mora dajati smotrno plansko iniciativo za proučevanje zitanstvene tematike, ta je važna za izpolnjevanje operativnih nalog. Stihijska iniciativa ne more biti koristna oiti za znanstveno raziskovalno delo niti za operativo. Koristno je, da daje operativa znanosti na razpolago raziskovalne objekte za delo na terenu, material za delo v laboratoriju, delovno silo in -materialno podporo za raziskovalno delo. Izsledki znanstvenega dela morajo biti obdelani na način in v obliki, ki je dostopna javni strokovni kritiki. 7. Za uspešno znanstveno delo je neogibno potreben kvalitetni znanstveni kader, ki je sposoben, da prevzame potrebno raziskovalno delo in ki je zmožen prevzeti odgovornost za njegovo metodično pravilno vodstvo in uspešno dokončanje. Mladim strokovnim delavcem je treba omogočiti znanstveno izobrazbo. Ne smemo pozabiti, da so tudi negativni znanstveni Izsledki lahko koristni za delo operative. Ti so kot znanstveni eksperiment praviloma tudi cenejši kot je operativno deJo. V področje znanstvenega dela sodi končno tudi izgrajevanje strokovne In znanstvene terminologije. To zahteva potreba eksaktnega določanja pojmov v teku raziskovalnega dela in precJzncga formuliranja končnih zaključkov ter njihovo morebitno objavljanje. Za naše razmere se pojavlja tudi še problem izenačitve in poenotenja izrazoslovja. Ce se ria koncu naših izvajanj ozremo na tematiko, o kateri smo govorili, bi mogli napraviti naslednje zaključke: L Gozdarska znanost ni primenjena, temveč specifična veda. 2. Njena specifičnost je pogojena z lastnostmi gozda kot naravne vegetacijske oblfke, njenim odnosom do družbenih skupnosti tej- posebnostmi dela z gozdom in njegovimi proizvodi. 3, Trije izraziti vidilüi gozda in gozdarske vede so; bioloSki, socialno ekonomski in tehnoloSkv. 4, Vsi ti trije vidiki, čeravno so po svoji naravi različni, so tesno medsebojno povezani. 5, Zaradi te povezanosti je potrebno na področju gozdarske vede pretniSljeno, o sred o tot eno, vsklajeno, kompleksno in dolgotrajno znanstveno raziskovalno delo. (S piSčevitn pristankom objavljamo vsebino predavanja, ki ga je avtor imel v Ljubljani 21. V. 1957.) NAČRTOVANI RAZVOJ GOZDARSTVA ZA RAZDOBJE 1957—1961 ilng. Adolf SvetliKii (Ljubljana) Stanje gozdov LJRS zahteva izvajanje dolgoročne politike v razvoju gozdarstva, ki si mora prizadevati — ob sodcibn-! gojitvi in izkoriščanju gozdov — krepiti osnovni gozdni sklad. Glede na veČjo zaostalost zasebnih gozdov je posvečati tem gozdovom, ki tvorijo v Sloveniji z gozdovi splošnega ljudskega premoženja eno samo gozdnogospodarsko celoto, äe posebno skrb. V zvezi s tem to moralo slovensko gozdarstvo v naslednjih petih letih opraviti naslednje osnovne naloge: Ob upoštevanju potreb narodnega gospodarstva je vsklajcvati sečnjo s proizvodno zmogljivostjo, tako da se najprej preprefi nadaljnja degradacija, zatem pa omogoči postopno povečanje proizvodne zmogljivosti gozdov. Proizvodno zmogljivost gozdov je treba razvijati tako, da se doseže optimalni bioloiko ekonomski uspeh, V ta namen je treba krepili, izboljševati in negovati ohranjene gozdove, ki tvorijo veČji del gozdnega sklada v LRS. V sodelovanju s kmetijstvom je treba mcliorirati degradirane gozdove in grmišČa, s pogozdovanjem in krčenjem pa razmejiti gozdne in kmetijske površine. S pogozdovanjem se morajo razširjati gozdovi na tista zemljiSča, kjer je gozd biološko in ekonomsko najbolj ustrezna kultura. Sečnjo gozdov jc treba urediti tako, da se od posekane lesne gmote proizvede čim več tehničnega lesa. Hkrati pa se mora industrijska predelava lesa razvijati Lako. da bo predelala kar največ slabšega lesa in gozdnih ter industrijskih lesnib odpadkov. Na ta način bo poboljšano izkoriščanje lesne gmote. Gojitev in izkoriščanje gozdov, ki sta v nalih razmerah nerazdružno povezani, je dvigniti na sodobno tehnično raven. Pri tem je zlasti pospeševati gradnjo g-ozd-nih cest, v prvi vrsti v najbolj zaprtih gozdnih obmwfjih. Poglabljati in razvijati je treba organizacijo in strokovnost gospodarjenja z gozdovi, tako da bo dosežen najboljši ekonomski uspeh, pPri tem naj se gospodari v zasebnih gozdovih s pomočjo združevanja zasebnih gozdnih posestnikov v ustrezne zadruiSne organizacije. Na ta način ho kljub razdrobljenosti gozdne posesti mogoče obvladati sečnjo, hkrati pa postopoma preiti k orgarrizirancmu strokovnemu gojenju in izkoriščanju gozdov. Zato je potrebno usposabljati in krepiti gozdarsko službo pri zadrugah, zadružnih poslovnih zvezah in ljudskih odborih. Znanstveno raziskovalno delo' v gozdarstvu je potrebno organizirati in poglabljati ob upoštevanju potreb in izkušenj praktičnega dela ter dosežene Izsledke prenašati na teren. Potrebno je usposabljati gozdarske strokovnjake in gozdne dclavce s pomočjo -ustreznih Šol in tečajev, Smotrno g-ospodarjenje v g-credovih jc mogoče Je ob dobro orgaTJizirani statistični älu^bi, Im razpolaga s podatki o zalogah in sečnjah v gozdovih itd, Zato jc potrebno statistično službo izboljšati ne g'lede na sektor lastništva, tako da bo omagočaJa spremljanje in usmerjanje razvoja gozdarstva. Sečnja goxdov iDa bi preprečili nadaljnjo degradacijo gozdov in postopno povečevali njihovo proizvodno zmogljivost, bi morali v razdobju 1957—1961 zmanjkati sečnjo v povprečju na 97%, s tem da bi leta 1961 znašala 94% od prirastka. Na tej podlagi bi se moraJa po posamez-nih vrstah lesa in sektorjih la5tništv^ se&nja gibati, ko't je prikazano v razpredelnici, ki jo objavljam. Sečnja in prirastek ter njun tnedsebojni odnos v razdobju 1956—196] (v 1000 m^ bruto etatne lesne gmote) Prirastek Seinja Odslotek sečnje od prirastka Indeks 1961/56 1956 1961 (956 1961 Skupaj , _ v , . . 2700 2872 2534 106 94 88 — iglavci , . , , 1540 1505 1336 98 87 89. — listavci , . , . 1160 ]367 119B 118 103 88 i GožcJna g^ospodarstva 1010 847 878 84 87 104 — iglavci .... 650 435 515 67 79 118 — listavci . . , . . 360 412 363 114 1 101 88 Zasebni in ostali gojdo- vi SLP . . . , 1690 2025 1656 119 98 81 — iglavci , . , _ 890 1070 821 120 92 77 — listavci , , , . 800 955 835 119 105 88 Zaradi prekomerne sečnje iglavcev v preteklih letih se je povečal delež biološko odpornejših, vendar gospodarsko manj donosnih listavcev, zlasti bukve. Zato bo v razdobju 1957—1961 potrebno Ščititi iglavce na raČun listavcev. Razmerje med obema skupinama drevesnih vrst je sedaj 57 : 43, sekati pa bo treba v razmerju 53:47 v korist iglavcev Zaradi prevelikega zmanjšanja lesne zaloge v zadnjih letih in zaradi uravnoT/eScn j a lesne bilance to potrebno v okviru tega ra;&merja v gozdovih gozdnih gospodarstev sečnjo iglavcev vendarle nekolik-o povečati, in sicer od 67% prirastka v letu 1956 na 79% v letu 1961. Celotna sečnja, ki je leta 1956 znašala ok, 2,87 milij, m^ se bo do leta 1961 zmanjäala predvidoma na 2,53 milij. m® lesne gmote v stoječem, in sicer tako kot je prikazano- v razpredelnici. Proizvodnja tehničnega lesa bo ostala torej približno na sedanji višini, s tem da se bodo količine sortimentov, namenjenih za trg, celo nekoliko povečale. Intenzivnejša gojitev in izkoriščanje gozdov ter pospeäena gradnja gozdnih cest pa bodo omogočile, da se bo ie v naslednjih petih letih povečala izraba posekane lesne gmote vsaj za. 2 odstotka. Sečnja se bo zmanjšala najbolj pri drveh, predvsem za lastno potrošnjo gozdnih posestnikov. Glede na povečano nadomeščanje drv z drugim kurivom in glede na večjo ponudbo drv v okviru FLRJ bo predvideno zmanjšanje res m^igoče doseči, Kljuib zmanjSaTii sečnji se ne bodo zmanjkale skupne količine lesa, namenjenega za trg. Spremeniti pa se mora struktura in hkrati s tem tudi vrednost posekane lesne gmote. To pa bo ob približno enakem, oibsegn proizvodnje vplivalo na povečanje vrednosti za približno 3%\ Zmanjšanje sečnje v razdobju 1955—1961 {v 1000 m" bruto etatne lesne gmote) Sečnja ZmanjSatije sečnje Indeks 1961/56 1956 1901 Ce!ot»a sečnja .... 2872 2534 _ 338 88 — tehnični les ... 1627 löll — 16 99 — drva ..... 794 669 - 226 72 —^ odpadki..... ^51 354 97 79 Gozdna gospodarstva . . 847 878 31 104 — tehnični les . . 496 622 -i- 126 125 22.5 134 — 91 60 — odpadki ...... 126 122 — 4 97 Drugi goidovi .... 2025 1656 - 369 81 — tehnični les . . 1131 989 — 142 87 — drva . , . ^ , . 559 435 — 134 76 — odpadki , . . . . 325 232 — 93 71 pT o i z v o.d D j a gozdnih soitimentov, najnenjcnih za tt] (v 1000 m® okroglega lesa) Proizvodnja Indeks 1961/56 1956 1961 Skupna sečaja za trg..... 1549 1532 99 — tehnični les ,..,.. . 1282 1352 105 — drva. [i ogljem)..... 2S7 180 68 Glavni sortimenti tehničnega lesa. — hlodi iglavcev ...... 540 480 89 — hlodi bokovi ..... 92 158 172 — hlodi dru^h listavcev . . . 43 35 " 81 — hlodi za furnir in luSčenjc . 11 70 650 — hlodi sa prage ...... 24 40 165 — jamski les ....... isa ISO 80 55 32 58 — celuloiiu les iglavcev . . - 167 220 132 — celulozni les bukov . . , ^ 54 60 112 — podmerni les iglavcev , , , — 50 — v zvezi s tem so .predvidene glede udeležbe raznih sortliTientov, ki so name-TI j eni za trg, spremembe^ ki so razvidne v razpredelnici na str, 1Ü9 spodaj. 2 upoštevanjem podmernega lesa iglavcev se bo proizvodnja tehničnega lesa poveEala za 70.000 m''. Skupna proizvodnja hlodov za na žago bo ostala na ravni iz leta 1956 (ok. 700.000 m'); pri tem bo zmanjšano pmizvo-dnjo iglavcev nadomestila povečana proizvodnja listavcev, ob upoštevanju, da sc bo proizvodnja pragov zaradi smotrnejšega izk-oriäcanja lesa preusmerjala k žaganju pragov. Povečana proizvodnja hlodov za furnir in luSčenje je oprta na predvideno nadaljnje razvijanje industrije furnirja, luščenega in vezanega lesa v LRS in na preusmerjanje proizvodnje embalaže iz žaganega lesa iglavcev k luščeni embalaži iz listavcev. Rafuna se, da bodo rudniki s povedano uporabo jeklenega oporja, z delno nadomestitvijo iglavcev z listavci in s smotrnejšo uporabo lesa do leta 1961 mogli postopoma pogrešati letno približno 40.000 m' jamskeg^a lesa iglavcev, Povečanje proizvodnje celuloznega lesa iglavcev, izkoriščanje podmernega lesa iglavcev in povečanje izkoriščanja žagarskih odpadkov iglavcev zagotavljajo tudi nadaljnji razvoj kemijske predelave le«a, proizvodnje lesovinskih plošč in nove proizvodnje ivernih ^ploSE. Predvidevamo tudi, da bi se moglo ob upoštevanju sečnje na ne-gozdnih zemljiščih proizvesti v LRS trajno 35.000 m* taninskega lesa, kar bi v celoti zad-oščalo za potrebe ene taninske tovarne v LRS. Skupna izraba lesa listavcev za tehnične namene bi se na ta način povečala od 32% v letu 1956 na 42% v letu 1961 in sicer pri gozdnih gospodarstvih od 33% na 50%, v dru-glh gozdovih pa od 31 % najmanj na 38%. Izralja lesa iglavcev za tehnične namene bi se povečala v povprečju od 79% v letu 1956 na 82% v letu 1961; in sicer pri gozdnih gospodarstvih od 83% na 85%, v drugih gozdovih pa od 75% na- 82%. Prizadevati si je treba in ustrezno ukrepati, da se tehnični les iglavcev v bodoče sploh ne bo vcČ uporabljal na kurjavo. Zaradi melioracije kmetijskih zemljišč lahko predvidevamo, da se bo sečnja na negozdnih zemljiščih v primerjavi s sedanjo povečala najmanj za 10%. Računamo, da se bo od te sečnje prodalo na trgu ok, 1)0,000 m® lesa. Potrošnja in izvoz lesa Z upoštevanjem navedenih sprememb v strukturi potrošnje lesa se bo potrošnja v primerjavi z letom 195Ü spremenila, kot prikazuje razpredelnica. Potrctänja na 1 prebivalca Leto Skupaj Tehnifni tes Drva % tehnien&ga le.qa 195B 1961 m' 1,30 1,20 0,85 0,89 0,45 0,35 65 72 19S!/5S 95 105 78 Po potrošnji drv se bomo leta 1961 že močno približali Švici in Nemčiji. Vendar pa ni potrebno, da bi Slovenija glede na svoje veČje gozdno bogastvo dosegla raven potroSnje teh dežel, zlasti to velja za tehtiižni les, Osnovno pri tehničnem lesu jc, zmanjšati podeželsko potrošnjo, povečati pa potrošnjo v industrijski predelavi. Ti podatki potrjujejo realnost načrtovane zmanjšane potrošnje drv. Sečnja gozdov v razdobju 1947—1961 po vrstah drevja- {v lOOOm^") 6000 scoo 4000 3000 3000 -točo CELO / TNA \ ŠECftL 'A - SEČNJA \ \ ---prirastek IJAK^ LAVC£ M LI --- >TNtf - — kASr£ H IGL. PPH ? ACTf I, J .-JJ" — T^^ » 1 19+? 46 4(P SO S) 5S 13 S5 57 Sß 59 60 bi 62 ti Sečnja gozdov v ra;zdobjii 1947—1961 po sektorjih las t »iS tv (v 1000 m^») 6000 SOOO 4000 3000 200Q / CBLO / rA/A , \ ifCM k - SEČNJA ---PRIRASTEK y S \ sects 1 t SEČH >> --1 C£ tow; prira SJEK -1 1 tri. -- — - — ^ 'pRtS. ■CSS 1ST S UTOJ )ZD.Pi HlG^Gi ■iBai aoo\ ■i' ( Zaradi pospešene vskladitve sečnje gozdov z zmogljivostjo goždov ter zaradi predvidenega nadaljnjega razvoja industrijske predelave lesa je predvideno, da se bO' izvoz gozdnUi sortimentov postopoma zmanjševal, tako da bomo v primerjavi z letom 1956, ko je bil 182.000 m®, leta 1961 izvozili najvcS 30.000 m® listavccv. Izvoz gozdnih sortimentov iglavcev sploh ne pride veČ v poltev, Zmanjšanje izvoza gozdnih soitLmentav za ok. 500 milij. din nadokradeno s povečanjem izvoza končnih lesnih izdelkov, tako da 'bo izvoz tega sektoija v primerjavi z letom 1956 povečan za ok. 1,000 milij. deviznih din, ali za 60%. Pri tem bo povečana -vrednost izvoženega kubnega metra lesne gmote od 8S0Ü din v letu 1956 na okoli 14.000 din v letu 1961, Gojenje gozdov Glavna naloga gozdarstva na področju gojenja gozdov v razdobju 1957—1961 je uvajanje sodobne nege gozdov, v prvi vrsti v bolj ohranjenih gozdovih, t, j, v gozdovih gozdnih gospodars-tev in v zasebnih gozdovih v gorskih območjih, kjer prira.stek. že presega sečnjo. Hkrati s tem pa je potrebno ustvarjati pogoje tudi za obnovo tistih gozdov, kjer se seka Se vedno več kot priraste gozdov, ki so obremenjeni s pašo ali so na kak drug način izpostavljeni degradaciji. Zmanjšanje -sečnje in melioracija degradiranih gozdov bo zahtevala sodelovanje vseh gospodarskih in političnih organov določenega območja. Ker 30 bile gozdne goličave — z izjemo krasa — v glavnem že pognzdne, je nadaljnja pogoidovalna dela vključiti v nego in melioracijo obstoječih gozdov, in sicer; S spopolnitvami in nego mladovja je potrebno zagotovili uspeh dosedanjih pogozdovanj. Z vnašanjem ustreznih drevesnih vrst v obstoječe gozdove je potrebno izboljšati drevesni sestav in ustvarjati tip gozda, ki ustreza prirodnim in gospodarskim načelom sodobnega gozdarstva. V splošnem je zlasti treba pospeševati :gojeiije iglavcev, v prvi vrsti jelke in drugih hitro rastočih drevesnih vrst, V Čiste smrekove sestoje pa je vnašati listavce, s čimer se bodo gozdovi biološko okrepili. Pri pogozdovanju krasa je potrebno nadaljevati s Širjenjem gozdnih površin, tako da se bo na krasu gozdovitost povečala od 2056 na 35%. Vzporedno s tem bodo opravljana, pogozdovalna deta in se bo vnalalo gozdno drevje tudi na negozdna zemljišča, in sicer le tam, kjer so gozdovi najustreznejša kultura in kjer gozdno drevje ne škoduje osnovnemu namenu dotičnega zemljišča (drevoredi, paäniki, vrtovi, neizkoriščena zemljišča ob rekah ipd.). Za pogozdovanje na takšnih zemljiščih naj se uporabljajo najustreznejše drevesne vrste, predvsem domaČe kot: jelka, lipa in vrba. Na ustreznih zemljiščih pa je ireba pospeševati zlasti sadnjo topolov in tujih hitro rastočih drevesnih vrst. Za učinkovitejše pogozdovanje in vzgojo biološko odpornega gozdnega drevja je potrebno v razdobju 1957—1961 okrepiti gozdno scmcnarsko in drevesniČarsko službo. 2a uspešnejše pogozdovanje krasa in za skrb nad kraškimi gozdnimi nasadi pa je potrebno najti boljše organizacijske öblikc in le-tem v pomoE osnovati zavod za pogozdovanje krasa. Za izvedbo teh nalog bo potrebno vložiti v gojenje gozdov za razdobje 1957—1961 ok. 6 milijard din. S temi sredstvi bi lahko izvršili za 23% več del kot v preteklem razdobju. Raz-delitev po dejavnostih in sektorjih je razvidna iz razpredelnice. Tako se bo pogozdovanje postopoma zmanjševalo, povečali pa bi se nega in melioracija gozdov. V tein razdobju se morajo urediti vsi gozdovi splošnega ljudskega premoženja. Od zasebnih gozdov bi ostalo za naslednje razdobje neurejenih' Že ok, 185.000 ha ali 30% od celotne površine 2a.sebnih gozdov. Spredn ja ^lmn: Vzorno negovan prebiral ni go^cl jelke in smreke (Pogačiiikovo, Leiten IIa Poliorju); foto Rainer Z.^<»(tj: Ostanki pohorski K seeenj iia golo (južni obronki Pohorja luicl Misij-njo); fotO: Beitrain SlJodaj: Gozdovi na Mrzovtu (Ti no vsili g-07-H); foto: Rainer Desna sh-au: Sonce in megle v gorskem gozclii (nad Tržitem); Foto: Beltram -CJ ■Wr' Leva strmi: Lep kmečki prebiralni goüd (KZ Biičnn); foto: Rainer Z^oiaj: Macesen, naš vvšijiski pionir (v ozadju skupina Sicrlatice): trto: Rainer Sl^xh/j.- Skupiiis-ka pdstcpna sečnja v smrekovem gozdu (Peve, GU (di-ija) Zgoraj: 'estri gozdovi po dolenjskih hribih {Mala gora): foto: Koslei- S podrt j: V itočevskcm pragozdu Rog. add, Ai-4-b); foto: Koskr Desiif! zgoraj: ;la pomladitev bukovega gozda s 5pno sečnjo (Rogozniška grapa pri Viirbergü); foto: Beltram Demo sjwlaj: J, naä zaveznik v NOB. TaboriSČe Janka Premrla-Vojka v Pevcu (Brinov grič. CU Idrija) Z^^oraj: Lije in guztiovi po knroskih gorali (Silili dcil s pkšivičke Ktrani); Jnto; Mliiišsk SjnuJaj: njski jiižliisld g(i?:rl: foto: Kajfcž Desna xirait: ikoveiii pragozdu {Trdinov vrh na Gorjancih): foto: Mtliova i i »•■'X Zgoraj: ajevanje smreke z obrobnimi secnja-Poldjuka. Čini potok): foto: Rainer !>lmdai: smrekovi sestoji na Pohorju (Staia glazuta); fotti: Urbas Dcma ürnn zgmo'}: .nje gozda in pašniika na poJiorskem nenu (Velika Kopa); foto: Beltram Dema !,hu)i spodaj: dno pomlajevanje smreke ob robu (oveg-a gozda (Krma); foto: Rainer r Zgoraj: lenjskih kmcckili gozdovili se iivc-lajo meti listavci različni smrekovi i (Dvor ab Krki); ffito: Brmar $ j) oda j: rski brc-zov gozd zaraäEa kovcev-ske paSnike; fnto: Kiisler Dcxiitt ^hn»: vih g^ozdßv imamo veliko, toda le nalo je tako lepili (Poläni-k): fnto: Rrinar l!. ■m 1 Ik Zgoraj: varuje iti vzdržuje naše visoko-kmetije (Ravenska Kočiia nad Jezerskim): foto: Beltram S podu j: zor: mešani gozd bukve in jelke i guJa nad Solčavo): foto; Brinai Dfiita stran: a — branik zgornje gozdne meje venska Kočna nad Jezerskem): foto: Beltram A rf eiiski gozd i dveh pcrsptluiv: pc'lzje in ptičje; fct(y: Mliiišek in Brinar Gozdnogojitvena dejavnost {v ha) Letno povprečje Dejavnost — sektor lastniätva Indeks 1952-1956 1957—1961 Pogozdovanje*........ 4.210 3.960 92 — redno......... 3.340 2.760 83 — pogozdovanje krasa .... 670 1,200 138 Od rednega pogozdovanja odpade na gozdcii gospoda^rstva ... t.840 1.460 79 — druge gozdove...... 1.500 1.300 87 Mdioracije......... 868 3.100 357 — gozdna gospodarstva . . , 275 1.020 371 — drugi gozdovi...... 593 2.080 351 Nega ........... 15.750 27.000 171 — gozdna gospodarstva . . . . 9.910 15.000 151 — drugi gozdovi...... 5.840 12.000 206 Urejanje....... . , 65.000 72,000 111 — gozdna gospodarstva .... 40.000 20.000 50 — drugi gozdovi...... 26.000 64.000 246 * Upoštevane so DOve pog-ozditvc in spopolnitve. Tehnična Dpremljenost gozdarstva Za intenzivno gozdno gospodarstvo potrebujemo na 1000 ha gozda -pribiilno 400 TT)'' zgradb; od tega odpade na logarnice SOOin®. na druge upravne zgradbe pa približno 100 m®. Na podlagi tega razmerja in izhaja-jot i« sedanjega stanja, po katerem odpade v povprečju. LRS na 1000 ha goadov le 68 in= upravnih zgradb in logarnic, od tega pri gözdnih gospodarstvih 17S m^, v drugih gozdovih pa 19 m^ bi bilo treba investirati za dosego predvidene ravni v gozdovih gozdnih gospodarstev se ok. 800 milijonov din. Z vsakolelnljoi vlaganjem 160 milij, din bi lahko opravili to nalogo že v petih letih. V drugih gozdovih pa bi mogli doseSi ustrezno stanje v dcselih letih, čc bi letno investirali ok, 200 milijonov dinarjev. Gradnjo gozdnih zgradb bi bilo treba izvajati smotrno in po določenem nafrtu. Prednost bi morali dati gradnji l-ogarnic v ustreznih skupinskih naseljih. Zaradi intenziviranja nege in izkoriSčanja gozdov in povečanja proizvodnje tehničnega lesa je neogibno, da tudi pri nas pospcŽtmo gradnjo gozdnih cest, ki so temeljni pogoj za izvršitev navedenih nalog, V zadnjih letih smo dosegli v naših gozdovih — £e upoStevamo le ceste, ki teko skozi gozdove, vključno z javnimi cestami — povprečno gostoto ok. 1,5 km na 100 ha gozda, in sicer v gozdovih gozdnih gospodarstev 1,40 km, v drugih pa 1,60 km {v teh gozdovih je gostota večja zaradi gostejšega omrcSja javnih cest). Ce predpostavimo, da bi naäim pogojem zaenkrat ustrezala gostota 3,3 km cest na 100 ha gozda {v Švici je ok. 6,0 km na 100 ha), imamo v gozdovih LRS ok. 50% potrebnega cestnega omrežja. Z upoštevanjem navedenega normativa bi bilo potrebno zgraditi v slovenskih gozdovih pritližno 7000 km gozdnih cest {niso vStete javne ceste, ki teko skozi gozdove), .in sicer v gozdovih gozdnih gospodarstev ok. SGOO km, v drugih pa 4400 km. Ce bi "gradili cestc s sedanjo hitrostjo (ok. 100 km cest na leto) na dosedanji način-, bi dosegli predvidena giostoto v 70 letih; to pa je vsekakor predolgo razdobje, Doslej smo gradili gozdne ceste v glavnem brez ali pa le s preprosto in povsem ne^adoistno mehanizacijo. Zato je bil uEinek le majhen. V veČini zahodnih držav so tak naČin gradnje opustili in uvajajo prav za tovrstno gradnjo prilagojene sodobne tehnične naprave. Ob upoJtevanju tega načina pospešitve in poenostavitve gradnje gozdnih ccst lahko pričakujemo, da b&mo mogli i:^vršiti predvideni obseg v razdo-bju, ki je vsaj za polovico krajSe. V tem primeru bi morali zgraditi letno namesto dosedanjih 100 km vsaj 200 km, oziroma v petih letih lOOOkm gozdnih cest. Za to bi bilo potrebno predvideti let.no pO' 700 milijonov dinarjev. Za mehanizacijo gradnje gozdnih cest ter za intenziviranje gojitve in izkoriščanja gozdov bi potrebovalo slovensko gozdarstvo v razdobju 1957/61 za dopolnitev in obnovo svoje opreme približno 1200 mil i j,, -din. Glede na zelo nezadovoljivo stanje ~ saj so omembe vredne inehanične naprave, ki jih imamo, le žičnice in kamioni za prevoz lesa, drugih rpa je le zeio malo, pa ^e te so skon-centrirane le na nekaterih območjih"'^ — je potrebno za pospešitev izvrševanja predvidenih nalog nabaviti celotno opremo do I960, ieta. Kadri v gozdarstvu Sedanje stanje strokovnih kadrov v g-ozdarstvu Se ni zadovoljivo niti po Številu, niti po strokovnosti, zato pomeni oviro za pravilen in hvtrcjSi razvoj te gospodarske panoge. S srednje in vile usposobljenimi strokovnjaki je zlasti Šibko zasedena okrajna gozdaj^ska služba oziroma na splošno «lužba za pospeševanje zasebnih j^ozdov. Gozdarska fakulteta naj bi skrbela za letni prirastek 28 gozdarskih inženirjev, tako da bi bilo predvidoma v 10 letih zadoä^cno potrebi, V ta namen bo primeren vpis ok, 40 Študentov na leto. Gozdarska srednja in nižja Sola bosta po že odobrenem investicijskem programu prenesen i v Postojno, kjer je predvideno središče bodočega srednjega in nižjega gozdarskega šolstva. Priključena jima bo tudi Šola za gozdne delavce, ki je v Sloveniji še nismo imeli. Sedanjemu primanjkljaju gozdarskih tehnikov bi predvidoma odpomogli tudi Šele v 10 letih. Če upoStevamo, da na gozdarski srednji ^oli matijrira letno po 30 gojencev. Gozdarska nižja äola ima s pomočjo ene vzporednice zadostno zmogljivost okoli 50 gojencev na leto. Potrebno bi bilo prizadevati si, da se izgrajuje gozdarski kader od spodaj navzgor. To velja za gozdne delavce, logarje in tudi za .gozdarske tehnike, S tem načinom vzgoje se bodo gozdarski strokovnjaki najlaže približali stvarnemu terenskemu delu. Gozdnih delavcev je v Sloveniji zaposlenih ok, 7500. Razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva nujno zahteva, da se gojdni delavci usposobijo in seznanijo s sodobno delovno tehniko v gozdarstvu. Za potrebe našega- gozdnega gospodarstva in glede na Število naših gozdnih delavcev bi bili za le-te potrebni dve loli. Za dogleden Čas pa je treba zadovoljiti potrebe z eno šolo, zmogljivosti ok, 20 delavcev. Ob takšni kapaciteti .Šole in ob trajanju žolanja dvakrat po 14 do 3-krat .po 14 dni bo mogoče letno izSolati ok. 200 gojencev. Sčasoma pa bo treba misliti tudi na izobrazbo sezonskih gojd- * Lani je imelo naie gozdarstvo Ic 6 kompresorjev,. S drobileev, 5 valjarjev i» 1 vibrator- iiih tJelavtev v povezavi z njihovim kmečkim delom. Zato bodo v začetku zadostovali krajci terenski tečaji. Pri šolskem centnt v Postojni, kjer bt bila tudi ^ola za gozdne delavce, naj bi se osnoval hkrati center za. proučevanje dela v gozdarstvu. Vrednost gozdne proizvodnje Celotna vrednost blagovne gozdne proi-zvodnje, kamor priStevamn vrednosti izkoriščanja Ln gojenja gozdov ter investicijske dejavnosti, se je gibaU leta 1956 pri'blizno ok. 14 milijard din. Od tega se šteje v družbenem planu kot bruto-produkt gozdarstva samo tista vrednost, ki se formira pri gozdnih gospodarstvih in ^naŠa 6,7 milijard din. Razlika ok, 7 milijard din pa se vključuje v dohodek kmetijstva. KljU'b zmanjšanju scEnje za blagovno potroSnjo v zasebnih gozdovih se vrednost celotnega brutoprodukta v razdobju 1957/til ne bo spremenila. Razlog za to je povečanje sečnje v gozdovih gozdnih gospodarstev, povečanje obsega goj'itve gozdov in predvidena povečana investicij.ska dejavnost Ob upoštevanju načrtovanega povečanja sečnje, gojenja gozdov ter investicij v gozdovih g-ozdnih gospodarstev bo narastel celoten družbeni bruto dohodek leta ]96] za 13,8%, pri tem pa je predvideno, da se bo Število zaposlenih povečalo le za 2%. To pomeni, da se bo povečala clelO'Vna storilnost za 11%, ali povprečno letno za 2,2%. ViŠjo storilnost bo mogoče doseči z boljšo organizacijo- dela, z zagotovitvijo stalnih sredstev, z izboljšanjem strokovnosti, z uvajanjem mehanizacije in pod. Ves čas po osvoboditvi se je gozdarstvo v Sloveniji finansiralo iz Ustnih sredstev. To velja ^udi za zasebne gozdove, ki so bili finansirani iz (prispevkov od sečnje gozdov. Slovensko gozdarstvo je tortj glede obnove gozdov aktivno, za razlikio od nekaterih dru|>ib republik, ki so navezane na dotacije. Predvidevamo, da bo ostalo slovensko gozdarstvo kljub zmanjšanju sečnje v zasebnih gozdovih in ob upoštevanju povečane dohodnine na ka:tastrskl dohodek aktivao tudi v naslednjih letih. Organiziranje gozdarstva v načrtovanem razdobju Izkušnje kažejo, da je bilo spričo naJega dosedanjega organizacijskega sestava mogoče uspeSno opravljati naloge in da .so le-te že prešle v vsakdanjo prakso Z utrjevanjem gospodarskih organizacij na področju gozdarstva, t. j. gozdnih gospodarstev in kmetijskih «adrug, pa so dozordi pogoji, da sc težišče gospodarjenja z gozdovi prenese na te organizacije. Ta prenos omogoča nadaljnjo poglobitev in utrjevanje gozdarstva. Ob njem pa je tudi omogočeno, da se število obstoječih predpisov zmanjša in poslovanje poenostavi. Z organizacijsko obliko gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug, povezanih v gozdarske poslovne zveze, ki smo jo, pričeli izvajati leta 1957, je enotno urejena proizvodnja lesa v gozdovih, s tem pa tudi večji del prometa z lesora. To bo omogočilo odpravo mnogih tovrstnih administrativnih omejitev, kar bo sprostilo gozdarstvo za opravljanje terenske strokovne službe, za poglabljanje strokovnosti in za uspešno upravljanje gozdov, vse to pa so temeljni pogoji za do-sego izbranih ciljev, (Prispevek je prirejen na podlagi dokumentacije, sestavljene za razpravo o družbenem planu gospodarskega razvoja LRS.) CILJI IN NALOGE NAŠEGA GOJENJA GOZDOV Ing Vladislav B e 1 t r a m, inf. Franju Jur^iar in ing. Miran B r 1 □ a v Na močno razgiban relief slovenskega gozdnega sveta vplivajo railiioi kli-matični Činitclji, značilni za Alpe, sredogorje, Panonsko- nižino in Sredozemlje. Razmeroma dolga vegetacijska doba — razen v alpskem območju — omogoča ob zadostni količini padavin in t-oplotc uspcvanje mnogih drcvesnili vrst, predvsem bukve, jelke i^n smreke, ter nudi pogoje za moČan prirastek gozdov. Prav te raznovrstne razmere pa ne dopuščajo praksi gojenja gozdov nikakršne šablone, saj obsegajo gozdovi v veliki meri zemljišča varovalnega značaja, kjer je primeren le prebiralni naČnn gospodarjenja, medtem ko je drugod mogoče raznovrstno gospodarjenje z oplodnimi sečnjami različnih vrst. Posebna značilnost slovenskega gozda je v t«n, da je 64% povrSine zasebna kmečka last in le 36% obsega splošnfl ljudsko premoženje. Zasebni gozdovi pripadajo 145.500 kmefckim gospodarstvom. Površina go/dov znala 909.000 has povprečno lesno zalogo 133 mVha. Ohranjenih gozdov je 608.000 ha {67%}, preveč izkoriščenih in degradiranih 284.000 ha (31%) ter grmiSč 17.000 ha i(2%}. Z gozdovi SLP gospodari 12 gozdnih gospodarstev z 62 obrati, ki razen gojitve od leta 1953 dalje opravljajo tudi izkoriiščaiijc gozdov. Zasebni gozdovi so bili doslej deležni le administrativnega upravljanja. 2 organizacijo gozdarskih poslovnih zvez pa prehajajo tudi ti v družbeno upravljanje ob aktivnem sodelovanju gozdnih posestnikov — kmetovalcev. V sedanjem stoletju se je površina gozdov povečala za približno 5%. Na splošno se gozd Se nadalje Siri zaradi opušiJenih pašnih površin ter intenzivnejše živinoreje v hlevski reji, Čeprav gozdovi v glavnem niso obremenjeni s paŠo, je vendar gozdna pasa pašnih upravLčcncev (nok-danji Servitut!) ponek-od na Gorenjskem in Pohorju v gozdovih splošnega ljudskega premoŽenja težko breme, ki dopušča samo smrekove mnokulture brez primesi jelke in bukve, izprija tla ter znatno kvari kakovost lesa in zmanjžuje njegov prirastek. Melioracija degradiranih gozdov Nega tal je jedro gojitve gozdov in zajema vse ukrepe, s katerimi lahko obvarujemo gozdna rastišča pred škodljivimi vplivi, ki kvarno delujejo na proizvodnost zemljišča. To nalogo v največji meri opravlja slojev:to zgrajen mešan gozd kot najprirodnejša gozdna združba. Kakšen naj bi bil tak mešani gozd, nam kažejo naši kmečki gozdovi, ki so jih kmetovalci brez podpore strokovnjakov ohranili v njihovi prvotni pri rodni obliki zdrave zmesi bukve, jelke in smreke. Velja omeniti zlasti dobre lepo raščene kmečke prebiralne gozdove okrog Črnega vrha nad Idrijo, na Notranjskcmj v območju Slovenj g rade a, pod Pohorjem in še drugje. Naši mešani gozdovi so nastali večinoma na priroden način; umetno osnovanih mešanih gozdov imamo razmeroma malo. Negi tal ter izboljžunju njihovih proizvodnih sposobnosti pristopamo s premeno (konverzijo) neustreznih sestojev, Z biološko Izvedbo premen se je v naših gozdovih pričelo Šele v zadnjih letih. Gojenje raonokultur ni naravno in more prej ali slej privesti do neuspeha. To vidimo posebno izrazito na smrekovih monokulturah nižinskih rastišč, ki smreki nikakor ne ustrezajo. Površina ok. 40.000 ha hirajočih smrekovih sestojev zahteva izvedbo dobro pripravljenih gojitvenih ukrepov, ki naj te gozdove postopoma preobrazijo v prirodnejŠo obliko meäanega goxda. Za območja z najskrajnejšimi primeri, zlasti okrog Slovenske Bistrice, Ptuja, na Ljubljanski ravnini, v Zasavju in na Dolcojskein je potrebno brez odlaSanja pripraviti premen i Ine načrte in čimprej zaicti s konverzijo sestojev. Znatne površine gozdov zavzemajo tudi Čisti sestoji rdečega bora/ v Prck-murju, na Goriškem, na Dravskem polju, ipri Radljah ob Dravi, okrog Črne (prede! Jazbine—^Požgarka) ter na Gorenjsiki ravnini, kjer so se lazvili iz prvotnih mcäanili g^t^dov kol njihov degradacijski stadij. Dosedanji ekstenzivni način go-spfldarjenja z bo-rovimi gozdovi postaja čedalje manj mogoč. Zaradi pretiranega steljarjenja je stadij degradacije tal vedno hujši. Mnogi sestoji, ki so na videz; Se dokaj dobri, v resnici le it životarijo in skoraj nič veČ ne priraSčajo. Potrebno je pristopiti k načrtnemu iirboljSaiiju teh ope^anih gozdov, V ta namen jc zlasti potrebno, da se preneha z dosedanjim načinom steljarjenja, sprva vsaj na tistih zemljiščih, ki se glede na ekonomske potrebe kmetijstva m takoj sedaj lahko izločijo za melioracijo. Napredek kmetijstva in izboljšanje krmne osnove ter ureditev gnojišč lahko Tešijo ta najtežji problem našega kmečkega gozda. Ciste borove sestoje bo potrebno spremeniti v mešane s podsaditvijo ali pod-setvjjo ustrczajofHh drevesnih vrst, V poštev .pridejo gaber, hrast, lipa. breza, jelša, trepetlika iti na 'boljšiii rastiščih tudi smreka ter jelka. Redne sečnje v borovih sestojih je potrebno äe sedaj prilagodili potrebam perspektivne premene in snovanja pnrodnih gospodarskih sestojev, Z deli na konverziji borovih sestojev se je v večjem obsegu pričelo leta 1953 v kmečkih gozdovih v gozdnem kompleksu »UdenborŠt« nad Kranjem. Dosedanje tovrstne izkušnje nam bodo koristno rabiJe pri nadaljnji izvedbi podobnih melioracijskih del. Ra7merje drevesnih vrst med iglavci in listavci znaša v povprečju Slovenije 43 : 57 v korist listavcev. Med listavci zavzema bukev kot bioloäko najmočnejša prvo mesto. Gospodarsko je manj donosna, posebno v predelih, kjer velika območja pokrivajo bukovi čisti sestoji v prav slabem stanja. Znaten del bukovja odpade tudi na močno izčrpane panjevske gozdove, k! so brez posebne gospodarske vrednosti in kažejo izredno slab prirastek in nizko lesno zalogo brez tehničnega lesa. Bukev ima spričo naših rastiščnih razmer v borbi z drugimi vrstami zmagovito življenjsko silo in nezadržno osvajalno moč, zlasti v srednjih in višjih gorskih predelih dinarskega gorstva. Ker naSe bukovje raste pretežno v svojem optimumu, se večinoma uveljavlja s tolikšno tekmovalno prednostjo, da si prisvaja obširna rastišča skoraj Se ekskluzivno, hkrati pa teži k tvorbi čistih sestojev. S teh pozicij je bukev pri nas marsikje izpodrinila prirodno primešane druge drevesne vrste, zlasti iglavce. Velika uporabnost in ztvo povpraševanje za. iglavci sta v preteklih dveh stoletjih pospešila njihovo izginjanje. Tudi svoječasna razvojna stopnja prometnih naprav je omogočala izkoriščanje iglavcev celo daleč v težko dostopnih gozdovih, prevozu bukovih sortimentov pa večinoma ni bila kos, zato so iglavce močnO' izkoriščali, bukev pa puščali. Izvajanje oplodnih sečenj na velikih površinah, ki je že nad sto let pretežna gojitvena oblika v gozdovih, kjer je bukev močneje zastopana, je ustvarjalo čiste bukove sestoje, ki jim ta pomlajevalna oblika posebno prija in jim v že itak neenaki borbi z drugimi vrstami še posebno utrjuje gospodovalne položaje. Dosedanje opuščanje iprepotrebnih negovalnih ukrepov in usmerjevalnih posegov, ki naj bi v meSanem mladju uravnavali zmes bukovega mladja in naraščaja drugih drevesnih vrst, zlasti glavcevj je v obilni meri podpiralo zmagovitost bukovja iže v roladih sestojih. Pomanjkanje poznejših redčenj pa je domir>antnost bukve Še utrdilo in jo končno dovedlo do ekskluzivnosti v obliki večjih ali manjših čistih bukovih gozdov. Končno je tudi škoda po divjadi, ki je äla na rovaš redkeje zastopanih drevesnih vrst, prizanašala večinski bukvi in uničevala močno zredčene druge drevesne vrste svoječasnih mešanih sestojev Tak razvo-jj deloma nenaraven, vsekakor pa glede na danaSnje stanje in gospodarske zahteve mflčno nezaželen, nam narekuje, da moramo s smotrnimi poicgi vjfiašati v fiste iji skoraj fiste bukove «estoje druge drevesne vrste, zlasti iglavce in jih tako gospodarsko oboga-tifci. Zaradi izboljšanja proizvodnosti je predvideno TOašanje (introdukcija) drugih drevesnih vrst, p red vsem jelke, ki naj dvigne gospodarsko vrediiost oslabelih sestojev. S podsctvijo jelke so v preteklem obdobju pri Eel i Že v mnog^i-h bukovih območjih na Kočcv>ikcm, Dolenjskem, na BlegaŠu in šc 'drugod, V prvi fazi so doseženi tudi že vidni uspehi, Bodoti razvoj podsetev bo v veliki meri odvisen od nadaljnje strokovrje n«gc mladja, ki se nikakor ne sme zanemariti. Premene bukovih panjevcev v viSjo obliko go^da je v prvi vrsti izvajati tam, kjer so rastiÜEne razmere najbolj ugodne in pri rodne pr.oizvobsCoječih drevesnic. Da bi se-uvedla potrebna načrtnost v snovanju gozdnih drevesnic; je bila leta IMfi izdana odredba, da je za ustanovitev novih oziro^ma 2a razširitev že obstoječih drevesnic potrebno predhodno soglasje republiškega organa, pristojnega za gozdarstvo. Zaradi zagotovitve potrebne kvalitete saditvenega blaga se proizvodnja gozdnih sadik nc inorc usmerjati po komercialnih vidikih. Za kakovost sadik je tjdloČu-joče, da setve in presajevanja v drevesnicah niso pregosta, V bodoče bo potrebno izbiri primernega semena in saditvencga blaga posvetiti dosledno in smotrno skrb, Neodlozno je uvajanje priznanih sodobnih načel go-zdar.ike genetike v našo semcnarsko prakso- in upoštevati provemcnčne značilnosti semenskega in saditvenega blaga, Id so po>gosto odločilne in včasih žal tudi usodne za uspeh saditvenih prizadevanj. Le s preudarno izbiro ne le rastišču primerne drevesne vrste in zaždene zvrsti iti raae, ampak tudi ustreznega porekla, bo mogoče vzgojiti biološko trdne in gospodarsko zaželene sestoje in «e zanesljivo izogniti raznim nevšečnostim, Škodljivi-m pojavom in neredko tudi katastrofam, ki imajo svoj izvor v uporabi semenskega blaga neznanih in zato pogosto skrajno neprimernih, provcnienčno pogojenih značilnosti Do uveljavitve zadevnih predpisov naj se vsak napreden gozdar pri uporabi semena in sadik drži načela: uporabno je le dobro blago, takšno pa je le tisto, ki glede na znajie in upoštevane pro-venienčnc značilnosti obeta na določenem rastišču uspešen razvoj. Pri tem pa ne smemo posameznih odločilnih lastnosti določene zvrsti ali rastiščne rase oibrav-navati kot samostojno, utrjeno, ozko opredeljeno karakteristiko, ampak jih moramo vedno prcs-ojati kot vzročna povezan splet in hkrati ugotavljati in upoštevati stopnjo prilagodljivosti. Skratka^ pri izbiri semenskega in saditvencga blaga naj bosta njegova provenienčna značilnost in rastiŠčna toleranca izhodiščni in odločujoči Čmitelj, Izbira drevesnih vrst za obnovo i-n melioracijo gozdov mora sicer sloneti v prvi vrsti na zahtevah ra^tiŠČa, vendar pa jc pri tem v čitn večji meri upoštevati tudi gospodarske činitelje. Pri uvajanju in širjenju hitrorastočih ati meliorativnih drevesnih vrst sicer ne smemo prezreti raznih eksot, ki :so sc pri nas ponekod že vcČ ali manj uspešno uveljavile, kot so zlasti duglazija, zeleni bor, rdeči hrast in pod,, vendar pa je prvenstveno pozornost posvečati domačim hitrorastočim vristam, kot so zlasti lipa, nižinska rasa macesna, jelŠa itd., ki nam dajejo izredno dober, zelo iskan in uporaben les, po svojih rastiSinih zahtevah pa ne le ustrezajo, ampak sc nara-vnost ponujajo premnogim tlem naŽih gozdnih območij. Gojenje topolov se zadnje Kasc smotrno uvaja kot dopolnilna lesna proi3-vodnja na ustreznih tleh izven našega rednega goziiitega fonda. To sodobno ffi'ba-nje se je pri nas izredno naglo uveljavilo ter obfcta postati pomemben Jinitelj, ki lahko pospešuje napredek gozdnega fonda in gozdnega ter lesnega gospodarstva, v kolikor se bo njegov razvoj gibal v mejah gospodarske upravičenosti in če bo v skladu s stopnjo gozdnogojitvcnega napredka in gozdnega ter splošnega gospodarstva, upoštevaje v zadostni meri zahteve varstva rastlin in gozdov. Nega mladja ia sestojev — osnovna gojitvena naloga Nega mladja, čiščenja gošč in redčenja sestojev so bila Se do pred tremi leti skoro ipovsod zapostavljena ali pa kvalitativno «labo izvajana. To je tudi razumljivo, saj je nega najbolj suptiloa gozdarska dejavnost, ki zahteva miru in zbranosti, dosti znanja in stalnosti gozdarskega, strokovnega in pomožnega kadra pa tudi delavcev. Prevelike naloge eksploatadje in pogozdovanja, pomanjkanje ter ncstalnost strokovnega osebja iu zelo pogostne ter korenite reorganizacije v gozdarstvu tega niso dopuščale. Tako so se razvile na posekah, zlasti bukovih sestojev g.o5J5e, ki so zaradi zanemarjene nege kakovostno nazadovaJe, zato so postali nadaljnji ukrepi Še nujnejši, obenem pa že tcŽki, kočljivi in dragi, v kolikor so sploh Se mogoči. Te goSče iso marsikje precej daleČ od cest, skrite in jiii zato malokdo vidi. Pravilna in sodobna nega je pri nas Šele v začetku. Predvsem smo »i zadnja leta prizadevali, da bi s praktičnimi terenskimi semmarji v najrazličnejših sestojih podali nažim strokovnjakom, pomožnemu osebju in delavcem osnove pravilne nege. Tudi v 'bodoče bo ena naših najvažnejših tovrstnih nalog s terenskimi seminarji v sestojih raznih drevesnih vrst, starosti in O'blik z nazornim praktičnim delom osposobiti čim več strokovnjakov, pomožnega in delavskega kadra ter ga pridobiti za sodobne načine nege, ki ne poznajo šablonskega dela. Uvesti moramo opravljanje biološko in gospodarsko pravilnega in -potrebnega dela, ki tudi od delavca zahteva znanje in pravilno .presojo ter opuščanje nepotrebnega ali celo Škodljivega početja, ki je h!Io prej marsikje v navadi. 'Pravilno izvajano delo je opravljeoo laSe, hitreje in ceneje, zahteva pa pogosto vračanje ü nego v jsti sestoj. Prav tako bo treba v posamezne obrate, kjer ta dela zelo dobro opravljajo, poslaiti na krajšo prakso strokovnjake in njihove pomočnike, da se s pomočjo neposrednega dela vživijo v to dejavnost, tako pri negi mlajših sestojev kakor tudi pri redčenju. Potrebno je, da pri tem v prvi vrsti sodelujejo tisti, ki so na svojem delovnem področju neposredno zadolženi za izvajanje nege. Medtem ko je bilo v petletju 1952—1956 negovano letno od SVOOha (1953) do 19.600 ha .(1956) ali v celoti 78.800 ha, jc za petletje 1957—1961 predvideno približno stalno povprečje 24.600 ha ali .skupno 123.000 ha, t. j. za 56% več kot v preteklem obdobju. V prejšnjem petletju" je ddez nege v gozdovih splošnega ljudskega premoŽenja znašal 63%, v zasebnih pa le 37%. V naslednjem petletju se razmerje nekoliko popravlja v korist zasebnega sektorja ter snaSa za sploäno ljudsko premoženje 57% in za zasebne gozdove 43%, medtem ko je razmerje gozdne povräine SXJ': -zasebni- sektor = 36 : 64. To ja^no kaže, da -bo treba slednjemu sčasoma .posvetiti .glede nege Se več skrbi. Iz navedenih podatkov torej sledi, da obseg gozdne nege postopoma -raste. Poraja pa se vprašanje, ali omenjene Številke zadovoljujejo potrebe in zahteve naprednega gospodarjenja? Za to nego pridejo v poštev enodobni sestoji od 1—20 ali cd o do 25 let starosti. V to kategorijo pa sodi tudi ustrezno mladje v prebi-rabiih gozdovih, ki je prav tako potrebno nege. Mladih enodobnih sestojev in mladja v iprebiralnih -gozdovih pa je zaradi velikih povojnih sečeBj izredno ■velik» ter njihov ddez v skupni g^oz-dni površini pre-sega normalno povprečje. Zato lahko z gotovostjo Tačunamo, da imamo v 909.000 ha gozdov niE manj ko.t 150.000 ha mladja enodobnih in p-rebiralnih gozdov, potrebnega nege. Sem sodijo tudi panj evci in grmiSJa, čeprav doslej Se niso bili deležni n<;ge. Ker je treba negO' od prvega vznika do starosti 20—25 let opravljati sprva vsakoletno, pri kulturah tudi po 2-krat na Je to. pozneje pa vsaka 2—3 leta aH v .povprečju vsaki 2 leti v istem sestoju, bi bila v naŠem primeru potrebna povprečna letna nega na 75.000 ha. S predloženimi. 24.600 ha ali z nakTiadnim popravkom na 27.000 ha smo daleč pod potrebami našega gozda. Vendar je ta stopnja, dasi le 36% potrebne, posledica ^;edanjih objektivnih pogojev — zlasti pomanjkanja najvišjega strokovnega kadra na terenu, nezadostnega praktičnega znanja pri .gozdarskem in pomožnem osebju, o-mejenLh finančnih sredstev, preslabe usposobljenosti delavcev, nepopolne delovne tehnike, pomanjkanja sodobnega orodja, nezadostnega cestnega omrežja itd. Kakršno koli nasilno poispcSevanje te dejavnosti na nesolidni podlagi bi bilo docela nesmotrno in zgrešeno, saj bi povzročilo mnogo veČ Škode kot koristi. Predvsem bomo morali z nazornim poukom odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, uvesti novo sodobnejše orodje, « katerim .se delo opravlja z manj napora, mnogO' hitreje .in zato ludi ceneje. Tako bo mogoče sčasoma s predvidenimi sredstvi zajeti veliko večje površine kot so načrtovane. Švicarske izkuSnje n. pr. kažejo, da je za čiščenje 1 ha goSČe, ki tudi doslej ni bila zanemarjena, potrebno povprečno 7—8 dnin, medtem ko iz lastnih izkušenj vemo, da v zanemarjenem podobnem sestoju zabteva to 2—^3-krat več dela. Tudi republiški plan 1957—1961, ki daje poudarek negi, ni tog marveS .gibljiv in dopušča opravičene spremembe. Tudi redčenje kot gojitveni ukrep je pri nas vse preveč zaostalo. Razen zmanjšanja etata, zlasti kritičnih drobnih sortimentov, je to hkrati tudi močno poslab-ialo kakovost, stojnost in biološko trdnost sestojev. Pri celotnem predvidenem sečnem etatu 2,5 milijona m^ je upoitevana masa iz redčenja v enodobnih gozdovih le z 0,1 milij, m^ {ali točno 0,123 milij. po predlogu okrajnih uprav za gozdarstvo), za SLP lin za zasebni sektor skupno. Številka je tako neznatna, da je verjetno v praksi vendarle nekaj večja. Kot je redčenje v enodobnih gozdovih zaostalo, je ta vrsta nege zanemarjena 'tudi v prebira I ni-h sestojih, čeprav se ta dejavnost ^ri tem ne imenuje sredčenje^t. Sicer pa vemo, da velika večina gozdov, ki jih uvrščamo med .prebiralne, v re.snici niso prebiralni marvcČ raznodobni. Če bi bili vsi nasi gozdovi enodobni, bi k rednemu sečnemu etatu 2,4 milij. m" morali prišteti Še 60—100% mase iiz redčenj. Prav tako pa dajo tudi prebiralni gozdovi ob pravilni sečnji in negi mnog^o večji etat s povečanim dotokom sortimentov prav iz vseh debeliaiskih razredov. Tudi 'ta negovalni ukrep, ki ga v enodobnih sestojih imenujemo »redčenje«, je v prebiralnih gozdovih prav tako važen za dvig kakovosti in prirastka. i Redčenja so bila zanemarjena iz istih vzrokov kakor nega mladja in čiščenje. Lahko ga pospešimo le s solidnim usposabljanjem strokovnega in pomožnega, osebja. Imamo sicer Že precej strokovnega kadra, vendar pa sc tej dejavnosti ni posvečalo dovolj ^krbi niti ipri obratih gozdnih gospodarstev, kjer v mnogih primerih ^e danes ni upravitelj inženir aH tehnik marveč logar. Redčenja so tudi v mlajših sestojih povečini neposredno rentabilna, saj se pri iglavcih vnovČuje-žc les, debel vsaj 4 cm. Sedaj, ko zaradi izčrpanosti zrelih sestojev postopno zmanjšujemo sečni etat od 3 milijonov {1955} na 2,5 milijona m^ {I960), je tem boli . dz^ z gojitvenim; redčenji dvigamo kakovostni in količinski prirastek primanjkljaj, ki nastaja paradi zmanjšanega letnega poseka, obenem nadomeščamo Z iesom iz red^iM^j. Pravilna ijiten/lvna neg^a najbolj varuje Jg&zd pred ujmami ter B tm v T.vezi tudi pred Škodljivci živalsktga sveta. Prav zato, ker nega gozda ni na potrebni viäinj, so mnogi naši sestoji ogroiSeni v svoji ^biološki odpornosti i,n meh an i Eni stojno^ti. Tudi uvajanje postoipnc skupinske semnje l(Svicarski »Femelschlag«) na primernih rastiščih je neprlinerno laže v negovanem ^ozdu. In končno jc v sestoju, kjer ni bilo pozitivnega izbora, potomstvo pod vplivom obroda nekvalitetnega drevja veliko slable. Med naloge kakovostne g02dne nege bo-mo morali postopoma, toda brez odlaäanja uvrščati tudi čiščenje vej. Čistost debla od vej določa o njegovi telinični vrednosti in uporabnosti lesa. Na to lastnost sicer lahko do neke mere vplivamo že z gozdnogoj'itvenimi ukrepi: 2 zadosti gosto sadnjo sadik, s pravilno nego mladja, z ustreznim čiščenjem, prlmertum redčenjem ter s smotrnim gojenjem polnilnega dela sestoja. Vendar pa moremo izboljšati kakovost in povečati delež tehničnega lesa tudi z umetnimi posegi, ki oblikujejo lepa in čista debJa, Obža-govanje vej je iz ekonomskih razlogov tunestno le na določenem Številu dreves v sestoju. S tem delom je -začeti razmeroma zgodaj in ga ponavljati po daljSih časovnih razdobjih. Pri tem je zlasti skrbno paziti na to, da se ta negovalni ukrep opravlja glede easa in načina v skladu s tovrstnimi dognanji. Pri nas je pred leti pričel Gozdni obrat Pokljuka s čiščenjem vej v eno-dobnlh smrekovih sestojih na PokljuSki planoti. Koristno bi bilo, da si gozdarji, ki so tudi drugod že začeli s tovrstno nego, ogledajo 'te sestoje. Prvi pogoji za izpolnitev gojitvenih jiaiog Škoda po divjadi postaja Čedalje bolj pereča. Srnjad v mnogih goratih predelih, kjer sneg spomladi zgodaj skopni, m /pr. v Trnovskem gozdu ter na Rogu in Gorjaneih resno ogroža ob&ioj jelke pa tudi smreke. Hudo škodo povzroča jelenjad z lupljenjem debel v smrekovih sestojih, slasti v dolini Kokre in na jftsenih v Kamniški Bi&lrid. Divjad pa nc uničuje le mladih sestojev in dobrih nasadov, ampak je hkrati osnovni in odločilni vzrok, ki onemogoča melioracijo degradiranih sestojev — teh pa pri nas ni malo. Kajti spričo tolikšne škode po divjadi, kot se je dogajala zadnja leta, jc vnašanje premnogih rastiščno pogojeoih drevesnih vrst, ki imajo hkrati .mcliorativni značaj in prvovrsten gospodarski pomen, nemogoče io v naprej obsojeno na popoln neuspeh vie dotlej, dokler se sedanja škoda po divjadi z učinkovitimi ukrepi ne zmanjša za znosno mero. Vsakodnevna opažanja in neposredne izkušnje nam dokazujejo, da je spričo sedanje s-ituaeije glede škode po divjadi iluzorno in nesmiselno še nadalje poskušati s saditvijo in vnašanjem številnih drevesnih visi, čeprav uporaba le-teh v mnogih primerih pomeni najustreznejšo in večkrat celo edino primerno gozdnogojitveno in ekonomsko sanacijo degradiranih gozdov in S'labo iz'korisceniJi gozdnih zemljišč. Skrb za uspešno rešitev problema škode po divjadi mora torej postati ena glavnih m prvenstvenih nalog naših gospodarskih in političnih organov ter lovskih organizacij, strokovna odgovornost za uspešno izvedbo tega pogoja pa neogibno lezi na vodilnih m izvršnih gozdarskih -organih kot tudi na vseh gozdarskih strokovnjakih, od katerih more in mora vsak v svcvjem raznovrstnem delovnem področju najti ustrezne prijeme za učinkovito ostvaritev znosnega stanja, Načelo smotrjiega umetnega izbora si je povsod v »a-prednih deželah že pridobilo zasluženo upoštevanje, zalo je z oziroin na priTnerno stopnjo razvoja našega g'ozdarstva toliko manj opravičljiva naša dosedanja zaostalost glede proučevanja in uvajanja v prakso sodobnih met^id, zasnovanih na poznavanju in uporabi naČel gozdarske genetike in umetnega lizbora. Zlasti je potrebno •seme-narsko slu.žbo brezpogojno in takoj vskladiti z načeli sodobnih dognanj in smei-nic — n-e glede na to, ali in v kolrko bodo le-te pri nas v kratkem uzakonjenCi IzloJanje semenskih sestojev bo neposredno vplivalo na količinski, zlasti pa na kakovostni prirastek naših gozdov ter na njiliovo biološko stabilnost in odpornost, v zvezi s tem pa tudi občutno dvignilo, njihovo ekonomiko vrednost. Kontrola gozdnega semenja in uravnavanje prometa z njim sta nalogi, ki ne preneseta več nadaljnjega odlaäanja m nujno asivarjenjc v bodoče ne sme ibiti več prepuSČeno ožjemu ali sirSetnu strokovnemu horizontu in osebnemu gledanju nekaterih strokovnjakov. Spričo oK^ežaih in korenitih posegov v zgradbo sestojev, ki se postavljajo v zve?.i fi premeno iglavcev kot tudi % vnaSanjem le-teh v bukove gozdove, nadalje z meliorativno .introdukcij-o določenih drevesnih vrst v degradirane sestoje, mora biti ena naših glavnih nalog ne le fenotipsl«) zasnovan umeten izbor prizadetiJi drevesnih vrst, ampak tudi uspcSna genotipsko utemeljena, gozdnogojitveno usmerjena in ekonomsko pogojena' selekcija glede na upo^tevajnjc in pospeševanje oziroma izločanje obstoječih ras naših glavnih drevesnih vrst Istočasno si moramo prizadevati spoznati, ovrednotiti in nato pospeševati ali pa odstranjevati pom-ereibne ekotipe gozdnega drevja. Pri obravnavanju in reševanju mnogih naSih problemov gojenja gozdov vedno Knova trčimo ob nerešeno vpra.^anje .gozdne paše, ki pogosto ovira in celo onemogoča prizadevanja za gozdnogojitveni napredek naših gozdov. Ta problem je izredno pereČ v naših najpomen^bnejSih kapitalnih gozdnih predelih pod Košuto nad Tri i čem, na Jelovici, Pokljuki in na z-natnem delo Pob or j a. V teh gozdovih opažamo porazno dejstvo, da se zaradi gozdne paše redek smrekov gozd nasilno vedno bolj redči in 2lasii jelka in bukev iz njega vedno bolj izginjala. Na skupnih posvetovanjih gozdarjev in kmetijskih strokovnjakov j-e 'bilo že ponovno obojestransko sporazumno ugotovljeno, da gozdno in pašno gospodarstvo nista združljiva na isti površini. Umno izvajanje sodobnih bioloških na^el gojenja gozdov ter dosledno uporabljanje goidnotchniČnih ukrepov ne do,puščata gozdne paše. Zahteve pašnega gospodarstva ogrožajo obstoj gozdov. V interesu intenzivnega gozdnega kakor tudi pašnJskega gospodarstva jc, da .se brez odlašanja začne s konkretno ureditvijo odnosov med gozdom m paso, in da se ob upoštevanju koristi obeh gospodarskih panog na terenu izvrši laz mejite v gozdne paše oziroma, da se v določenih razmerah uj-e,di sožitje med gozidom in pašnikom. Pri tem velja poudariti, da resnični napredek pašniškega ^gospodarstva ni toliko v povečanju pašntih .površin, ampak veliko bolj v njihovem intenzivnem, izboljšanem in smotrnejšem -načinu oskrbovanja, ki bo zagotovilo količinsko največji in kakovostno najboljši donos. Ponekod 'bo g-ospodarno, da se določeni gozdovi prepustijo za pašne namene in spremenijo v paŠnvke, da bi se zato v drugih gozdjoi.h predelih paša pov-sem opustiJa in tako omogočila intenzivnejše gozdno gospodarjenje, ki zaradi paše ni mogoče. Pravna podlaga za raKmejitcv gozda od paže je podana v Zakonu o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivŠth agrarnih skupnosti (Ur. 1, LRS, U. 7/56) ter v uredbi za izvrševanje tega za-kona (Ur, 1. LRS, št. 27/57). Po tolikih reorganizacijah, ki smo jih -doživeli v 13 letih po osvoboditvi, smo končno prilli do oblike, .ki omogoča intenzivnejše gospodarjenje tako v gozdovih splošnega ljudskega premoženja kakor tudi zasebnega sektorja. Ko bodo imele gozdarske poslovne zveze in kmetijske zadruge dovolj strokovnega kadra, bo Jaiko pritegniti tudi gozdne posestnike k aiktivnemu sodelovanju v j^ojenju in negi gozäov za dvig njihove proizvodnosti. Gozdnogojitvenc naloge, ki jih perspcJttivni plan razvoja gozdarstva v LR Sloveniji postavlja pred gozdarsko osebjei so dalekosežne in gozdarji se jih lotevamo strokovno pripravljeni z zavestjo odgovornosti. 2a izvedbo nalog, tako v gozdovih sploSnega ljudskega premoženja kakor tudi v zasebnih gozdovih, je podana trdna materialna osnova o gozdnih iskladih. Po besedah eksperta FAiO dr. .Leibiindguta, ki se jc poleti 1957 mudil na tritedenskem obisku v naäih gozdoviii, smo pri nas na začetku pomembne prelom-Dice v .gojenju gozdov. Zastarele iatlonske metode in nazori sov glavnem opuSŽeni in vedno bolj je viden razvoj gozdarstva v smeri, ki temelji oa zdravih bioloških načelih in popolnejši gojitveni tehniki. VSKLADITEV UREDITVENIH DEL Dr. ing. Rudolf Pipan (Ljubljana) Splošna načela Ureditev nekega gozdnega kompleksa oziroma sestava gozdnogospodarskega načrta (v daljnjem; ureditvenega elaborata) za dolo£cno go.ipodarsko enoto obsega vrsto različnih delovnih postopkov, ki se medsebojno razlikujejo po znanstveni osnovi, po delovni teihniki, zlasti pa .po neposrednih dljih pojameznih stopenj ureditvenih del. Pri tako sestavljenih izdelkih se kaj lahko pripeti, da elaborati oziroma njihovi deli med seboj niso v skladu: nclco vpraŠajije je včasih preobširno obdelano in je po nq^otrcbnem porabljen denar, drugo vprašanje pa je zanemarjeno. Zgodi se tudi, da «o trditve v enem delu elaborata v protislovju z drugim delom; nekaj jc izpuščeno in določena opažanja ter analize nimajo zveze s postavljenim ciljem. Ureditveni elaborat mora biti zaokrozena celota ter se morajo posamezni deli medsebojno ujemati in dopolnjevati, Čeprav se postopki in vsebina posameznih delovnih stopenj medsebojno šc tako razlikujejo. Spričo očitne raznolikosti ureditvenih del je ravno ureditveni namen tista vez, ki združuje vse raznoterosti v celoto. Namen urejanja gozdov pa je prizadevanje za dosego gospodarskega cilja. Pri tem uporabljamo razne znanosti: geodezijo, imate-mati ko, dendrometrijo itd. V zvezi z urejanjem gozdov opravljamo tudi "razna raziskovanja, ki pa nimajo teoretično znanstvenih namenov, čeiprav tudi teoretične znanosti dostikrat lahko uporabijo naše izsledke; vendar pa mora imeti taksator vedno pred oČmi gospodarski cilj, drugače nc bo uspeSno opravil svoje naloge. To svojo trditev bom najlaže utemeljil, če se ozrem na zgodovinski razvoj teorije in prakse urejanja gozdov. Pri tem bomo ugotovili vzročno povezano.it gospodarskih ciljev in tehnike urejanja gozdov. Naj navedem nekoliko primerov, Kadaikoli in kjerkoli se je med civiliziranimi ljudmi pojavil strah, da preostali gozdovi nc bodo mogli več preskrbovati neke družbene skupnosti, mesta aH dežele, je nastala zahteva, naj se uredi gospodarjenje 2 gozdovi, uredi izkoriščanje le-teh. Edini namen takih ureditev je bil, zagotoviti trajno dotekanje gozdnih proizvodov, zlasti drv. Prvotni in najpreprostejši način take ureditve je bil v tem, da so ipovrŠino gozdov razdelili na toliko parccJ, kolikor let je potrebno, da drevje zraste do tistih dimenzij, ki jih jc neka skupnost najraje uporabljala. Prvi ■taksatorji so torej bili geometri, ki niso potre- bovali ne biologije ne dendrometrije ter si niso belili glav z ekonomskiOTi vpraia-nji, kajti gospodarski namen jim je W1 natanSno določen. Seveda je takšno urejanje zadošSalo !c za panjevce s kratko obhodnjo. Seie modemi industrijski razvoj je določit urejanju gozdov nove cilje. Ko je pred dobrimi 500 leti posta! les vedno boJj cenjena industrijska surovina, so se odprli novi viri dohodkov za gozdne posestnilte, k! jim je prostranost njihovih gozdov omogoiala vsakoleino prodajo lesa. To so bili ila^sti raznj vladarji, fevdalna aristokracija, samostani, cerkve itd., ki so svojo konservativnost izražali v gospodarskih ciljih urejanja gozdov. Zahtevali so, naj se gospodarjenje z gozdovi uredi tako, da bodo od prodaje lesa zagotovljeni Čim večji trajni dohodki, največja gozdna renta. Za to pa ni veČ zadoSčala !e geodezija, temveč je bilo potrebno odkriti primerne metode za merjenje lesa. Geometrija in matematika sta dali osnovo za na.^anek nove uporabne znanosti — dendrometrije. Razen tega je moral taksa.tor tudi ugotoviti, od česa je odvisna veličina gozdne rente. Gozdnim posestnikom ni 'bilo težko dokazati in jih prepričati, da bodo lahko prodajali trajno toliko več lesa, čim veČja bo v gozdu lesna zaloga. Reakcija na gozdnogospodarsko politiko fevdalcev je nastala razmeroma po-&no in to v Nemčiji, kjer so to politiko najbolj dosledno izvajali. Najizrazitejši glasnik nove smeri je postal znani nemäki gozdarski ekonomist dr. Maks Endress, ki je bil trdno prepričan, da se bori za uveljavitev načel kaj>itaUstične rentabilnosti tudi v gozdarstvu, vendar laliko iz njegovih del vidimo, da je 'bil prvi, ki je poudarjal načelo največje produktivnosti gozdnih zcmljlŠČ ob upoštevanju trajnosti donosov. Gospodarjenje po načelu «največje gozdne rente« jc bilo namreč Škodljivo, ker je zaradi dolgih obhodenj kopičilo v gozdovih velike lesne zaloge večinoma prestarih dreves s sla;bim prirastkom in pogostimi tehničnimi okvarami. V takih razmerah je Endress upravičeno priporočal skrajšanje obhodnje in uvajanje rentabilnostnega -računa tudi v gozdarstvu. Ko so bili presmagani predsodki konservativnih gozdnih posestnikov, je razvoj napredoval hitreje in je potekal v smeri, ki jc resnično ustrezala miselnosti in metodam kapitalističnega gospodarskega sistema, ki je razvijal lesno industrijo kol samostojno panogo. Gospodarski račun je -pokazal, da je izkoriščanje gozdov rentabilne j še, če se sečnje sosredijo in se naenkrat poseka firo več lesa. Zato je lesna industrija nudila gozdnim posestniko-m viSje cene, če so svoje prodaje prilagodili njihovim željam in težnjam trgovine. Razen tega jc bilo vedno več takSnlh .gozdnih posestnikov, ki so hoteli svoje gozdno premoženje spremeniti v denarni kapital. Spričo takšnih razmer je postalo načelo trajno.sti letnih donosov ovira za uresničenje kapitalističnih teženj. Zato je neogibno morala nastati nova Sola urejanja gozdov, šola t. i. «sestojinskega gospodarjenja«, ki je upoštevala le omenjene gosjjodarske cilje. Čeprav je ta Šola prvotno skušala Še močneje poudariti načelo največje produktivnosti gozdnih zemljiSč in se osvoboditi togih vezi stalne obhodnje, je vendar na ta naČln ogrozila načelo trajnosti, V tedanjih kapitalističnih gospodarskih odnosih je bilo omogočeno nebrzdano izkoriščanje gozdov. Našteli bi lahko vrsto primerov, kako so tudi v Sloveniji izmaličili načelo trajnosti donosov in so gozdni posestniki pridobivali izredne dohodke od prodaje lesa, nara pa so zapustili dolžnost, da zavoženo gospodarstvo spravimo zopet v pravi tir. Pri vseh, do sedaj odpisanih gospodarskih ciljih je predpostavljeno g-oipodar-jenjc z enodobnimi gozdovi. Pri tem načinu niso primerno upo.števani vplivi gojitvenih ukrepov v gozdu. Rentabilnost je v največji meri odvisna od dolžine obhodnje, Sele, ko je bil tudi prebiralni gozd priznan za napredno gospodarsko obliko, je postalo jasno, da jc velikost letnega prirastka v veliki meri odvisna od načina gospodarjenja, v glavnem od pravilnega odkazovanja. Pokazalo se jc, da je prebiralno gDspQbne naloge r Čim prej urediti vse gozdove v Sloveniji. Ce bi ho'teli zadostiti vsem katastrskim predpisom, bi si s tem naprtili dolžnost, da pod nadzorstvom katastrskih organov opravimo revizijo zemljiäkega katastra, da nadoknadimo zaostanke v vodenju katastrske evidence, ki so se sto let kopičili. Taka naloga pa presega naše zmožnosti kakor tudi okvir naših rednih dolžnosti. Izredno vclikü razliko med stvarnimi gozdnimi površinami in katastrskimi p&datki bi mogli v krajSein Jasa odpraviti le tako, -da sc zadevni katastrski predpisi Ijistveno poenostavijo. Menim, da bi mo-gli najti izhod v postopku, pri katerem bi jemale katastrske uprave naše spiske sprememb po parcelah 'in posestnikih za podlago sprememb v svojih evidcncah^ pri tem pa naj bi uporaWjale tudi naie karte v merilu' ] : 10,000 a!i pa iijemoma tudi v merüu 1 • Katastrski organi bi lahko na terenu tu in tajm 'kontrolirali nataTiEnost podatkov, TakSna poenostavitev jc tudi zato upravičena, ker porabljaJ zgoraj opisanega načina dr. Schneider-Orellija, ker je ta način precej kompliciran in zamuden, hkrati pa se pri tej metodi prav lahko zgodi, da zaradi nezadostne pazljivosti ne dobimo natančnih podatkov. Zato sem za preiskovanje obravnavanih vzorcev uporabil entomoIoŠke zaibojčke (5). ^ Schneider-Orelli si ni prizadevaj ugotoviti povprečnega števila h^oš^ev velikega smrekove.ga .pisarja na povrünsko enoh> tal, ampak jc skiisal dognati k to, ali je utemeljena njegova domneva, da ta lubadar prcziirtuje tudi v /emlji. Tudi ni določil ključa la ugotavljanje števila Iftvnih dreves, ki je potrebno za preprečevanje nadaljnjih 5kod po lubadarju. Kakor bomo videli, smo pri obravnavi vprašanja, ali lubadarji tudi pri nas preii-mujcjp v zemlji, raivskovanja opravljali sistematiSno, tako da smo mogli zanesljivo odgovoriti na postavljeno vprašanje, hkraü pa smo zbrali osnovne podatke, ki aa potrebni za ugotovitev povprečnega Števila v zemlji prczimujoüh lubadarjev ter razäirjen^st v tleh naseljenih lubadarjev. Tako ^mo ugotovili elemente, ki so potrebni za določitev Števila lovnih dreves T-H) bioloSki formuli, Notranje dimenzije teh za-bojčkov so; dolžina 3D, širina 20 in viSina 10 cm. Na dmi in na pokrovu zabojEka sta zaradi veolilacije po dve odprtini, ki sta za^strti s tako gosto mrežo, da tudi> najmanjši luhadarjl ne tnorcjo skozi njo. Na prednji strani zabojčka je izvrtana luknja, v katero je zavrtana izpraznjena žarnica, ki odlično nadomestuje paralelne laboratorijske epruvete, V zabojček smo stresli zemljo enega vzorca, ga nato pokrili ^ pokrovom in označili s številko doti^nega vzorca. Vse, taio z vzorci napolnjene in označene zabojčke, smo nato zložili v sobi, ki je bila stalno primerno topla {slika 4). /K LV 1*6 r Slika t! Adamičeva i>arce-la Blato pri G r o 5 li p 1 j a h. Srafirana površina- 19,3 m-; Površina vsakega vzorca (I do 15): t düi"; L: smreka lu-■badarka; razdalja talnih vjor-cev od lubadarke; ], 3, -ä, 5, e, 7 = 2m; a, Ö, tO, 11 == 10—20rm, 2, M, 15 -- I m; 12, 13 = 3 m, V neposredni okolici je bilü äc S lubadark v razdalji od L: 7, 6,5 4,5 5, 3, 3, 4 in 4 m, (Skico in podatke o položaju vzorcev je priskrbel takratni grosupeljski okrajni goidar Jože Ba-ril.) Ni trajalo dolgo {l—S dneva), ko so ae v ožar.nicah« pojavili prvi hroiči. Pod vplivom toplote so se prebudili iz latentnega stanja in ■—^ to je pri.rodno — silili proti svetlobi, Ker pa je prodirala svetloba v notranjost zabojčka le skozi odprtmo, v katero je bila zavrtana votla žarnica (odprtine za ventilacijo so bile primerno zasenčene), so se vsi hrošči morali naibra-ti v »žarnici«. Tako smo mogli -vse hrošče, ki so prezimovali v talnejn vzorcu, natančno determinirati, prešteti in registrirati. Mimogrede bodi omenjeno, da so .se pri tem'v »žarnicah« pojavile tudi druge vrste žuželk; oslce, muhe, pajki, itd. Ker pa nas le-te za sedaj niso zanimale, jih nismo upoštevali. Talni vzorci so biLi odvzeti pri Grosupljah na 15 mestih (površina vsakega vzorca J dm=. Pri Mirni peči na 23 mestih (površina vsakega vzorca 1 dm^) in v Kamniški Bistrici na 20 mestih (površina vsakega vzorca 2 dm"). Tako smo ugotovili, da je v tleh prezimovalo naslednje število lubadarjev: pri Grosupljah v 15 vzorcih skupno 51 lubadarjev^ pri Mirni peči v 28 vzorcih skupno 38 lubadarjev in v Kamniški Bistrici v 13 vzorcih skupno 35 lubadarjev. Medtem ka smo pri Grosupljah .ugotovili lubadarje v vseh vzorcih, je bilo pri Mirni peči in v .Kamniški Bistrici veČ vüorcev brez prezimujoČih lubadarjev. Prazni vzorci pa so bili vsi na periferiji, t. j. izven »kužene (šrafirane) talne površine. Pregled 1. Vrsta in Število lubadarjev, k; so pozimi 1951/1952 pri Grosuplja-h pre-zimili v zemlji; (glej tudi sliko 1!) St. vzorca Vrsta Število S(. vzorca Vrsta Število 1. Ips typographus 1 g. Ips typographus 4 2. Ips typosraphus Pityogenes chalcographus 2 1 10. Ips typographus 3 11. Ips typographus Pityogenes chalcographus CrypturgTis cincreus 5 3. [ps typographus 4 1 1 4. Ips typographus 3 12, Ips typographus Pityogenes chalcographus 2 I 5. Ips typographus 3 6. Ips typographus Pityogenes chalcographus 2 2 13. Ips typographus 1 14. Ips typographus 2 7. Ips typographus 1 15, Ips typographus 1 8. !ps typographus Pityogenes chalcographus 7 3 Povzetek- Ips lypoffraphus .......-11 hrogf.ev Pityogenes chaleo^.raphus .... 9 hroSčev Cryplurgus cinercus ... f hroš? Skupaj ... 51 hroščev Tabli VKOrci so bili v cntomoloSkih žabojih od 22. .'KI. do i. IV. 1G52. V »žarnicah« enlomoloSkib jabojcv so st nabiral! Uibadarjj od 24. do 29. tli, 1952. Pojav, da so bili pri Grosupljah v vseh vzorcih lubadarji, je razumljiiv, ket^ je bila lubarka (L), okoli katere sm& vzeli vzorcc, V sredini skupitie 8 lubadark, ki so jih v jeseni leta 1951 in v teku zime 1951/1952 posekali in očistili, medtem ko sta bili lubadarki pri Mirni peči in v Kamniški Bistrici v svojem okolju edini okuŽciii drevesi, Priin-cra pri Mirni peči in v Kamniški Bistrici nam kažeta, da se z vezanjem razdalje od lubadarkc zmaajäuje Žtevilo v tleh prezimujoJih lubadarjcv, kot trdi tudi dj. Schneider-Orclli, Taksnega xmanjievanja števila pa nismo ugotovili pri rar.iskövajiju vKorccv iz Grosupelj, kar je razumljivo, saj so bila tla, kjer smo vzeli vzorce, naseljena tudi po lubadarjih s tistih lubadark, ki so bile okrog luibadarke »L«, Tako smo z obravnavanimi raziskovaiiji ugotovili, da snuekovi lubadarji tudi pri nas presimijo v zemlji. — Mimogrede pa naj bo omcnjmo, da sem na podoben način poskuSal dognati morebitno prezimovanje v zemlji tudi za jeltine lubadarje. Raziskovanje sem napravil za 2 lubadarki, vendar je bil rezultat v obeli primerih negativen. Vsekakor pa je potrebno, da takšno ramkovanje napravimo tudi za lubadarje drugih drevesnih vrst. Na podlagi navede-nih rezultatov moreino ugotoviti tudi približno število v zemlji prezimujoJih lubadarjev za vse tri primere, t. j. za površine, ki so na slikah. ^v* o ■- "a 0« Slitca 2: Gozd »Nad iKovfki* pri Ivanji vasi, KI,O Mirna pcE. Srafirana površina 44 m^; povrSina v.sakega vzorca (I do 2S); 1 dm^; L t smrtka lubadiirka; nadmorska viSina: 328 m; ratdalja ta.lnih vzorcev od lubadarker I, S, 3, 4 -= O,lim; 12, H, 10, 9 = Im: 7, 6, 5, 8 = 1,5 m; 13, H, 16 = 4m; 17. 2Ü. 33, 36 = 3m; 18, 21, 24, 27 - S m; 19, 22, 25, 28 = 5,3 m, (Skico in podatke o položaju vzorccv je priskrbel Stefan P-odtesek. takratni gozdar v Novem mestu.) Slika 3; Gozd »Za Belo« v Kamniški Bistrici. Srafirana ,povriina- lOin-; površina vsakega talnega vzorca O do 20): 2dni=; L; smreka lubadarka; nadmocsfca viSina; 540 m; rSLzdalja talnih vzorcev od lubadarkc: L, 2, 3, 4 = 0,2 m; 5, 7, 11, 19 = 1,0 m; 9. 13 = 1.2 m; 17 m; 12 = 2,5 m; H = 2,6 m; 6. 8, 20 = 3,0 m; 10 = 3,2 m, 13 = 3,4 m; 16 = 3,7 m, (Skico in podatke o razporedu vzorcev je priskrbel Franc TJriit, logar v KamntSki Bistrici.) 1—3 srafiranc. Pri Grosnpljah znaSa ta povrSina okoli l^In^ skupna površina vzorccv pa 15 dm'. Povprečno odpade na enega od teli vzorcev 51 : 15 t. j. 5,4 hroSJa, na vso Srafirano površino pa 1900 X 3,4 = 6460 hroj^ev ali 340 na m'. Pri Mirni peči zraäa Srafirana povrSina okoli 11 m^ skupna površina vzorcev z lubadarjl pa 18 dni=. Povprečno odpade na eii vzartc 38 : 18 t. j. 2 hrožča, na vso šrafirano povrSino pa 4400 X 2 = S800 hrogČev ali 2D0 na m^. V KamniSki Bistrici znaša šralirana povrSina okoli 10 m^ skupna površina vzorcev z lubadarji' pa 26 dm^. Povprečno lorej odpade na I dm= vzorca 35 : 26 1. j. 1,3 hroSča, na vso Šrafirano povriino pa 1000 X 1.3 = 1300 hrožčev. V konkretnih primerih je prezimii veliki smrekov pi^ar v tleh z nelo majhnimi površinami. Ne smemo pa pregreti dejstva, da prt kalamitetah tega škodljivca nimamo o-pravka le z malimi žarišči, kakrSna so bila n. pr. obravnavana, temveč tudi z iariSči, ki obsegajo več arov in tudi hektarov, s stotinami in celn tisoči lubadark, in kontno, da jc takšnih ŽariSČ večkrat tudi üdo veliko (Bosna 1929—1932). Slišal sem že trditev, da se zatečejo v zemljo in tam prezimijo samo tisti lubadarji, ki so se pri čiščenju lubadark in lovnih dreves rešili. Ugotovitev z Taziskovanjem lemlje okoli lubadark pri Mirni peči m v KamntSki Bistrici doka-2ujc, da ta trditev ni točna. Vsaka obravnavanih lubadark je 'bila v svojem okolju «dino po velikem smrekovem pisarju okuženo drevo in je tedaj, ko so bili odvieti Slika 4: EntomoloŠfcl z^i-bojüki s talnimi vzorci v laboratoriju katedre za. gozdarsko entomologijo in varstvo fordov FAGV v Ljubljani (/oto: FAGV Ljubljana) ■'I '.'I Pregled 2. Vrsta in Število lubadarjev, 'ki so pozimi 1951/1952 pri Mirni pe£i prc-zimili v zemlji (glej tudi sliko 2!) Št. vzorca Vrsta Število Št. vzorca Vrsta Število 1. Ips tjfpo^aphus 2 9. Ips typographus 2 2. Ips lypograpiiiis 3 10. Tpü typographus 2 3. Ips typograpiiui Pityogene« chalcographus 2 1 11. Ips typographus 4 12. Ips typographus 2 ' -3. Ips typographus Pityogenes chalcograpbus 3 I 13. Ips typographus 1 14. Ips typographus 2 5. Ips typographus 1 17. Crypturgus cinercus 1 6. Ips typographus 1 18. Ips typographus 1 7. Ips typographus 1 26. Ips typographus 1 8. Ips typographus 5 28. Ips typographus 2 Povzetek: Ips typographus.......35 hroščev Pifyogcncs clialcographui , , . . 2 hroiža Crypturgus cinereus......1 hrošč Skupaj 38 hroš^ev V »žarnicah« eolotnoloikih zabojev so se lubadarji nabirali od 13. do 16, I.V, 195-2. Talni vzorci so bili v ctomoloških zabojih od IL do 25, IV. .19.55. Pregled 3, Vrsta in število liibadarjcVj ki so pozimi 1951/1952 v Kamniški Bistrici prezimili v zemlji (glej tudi sliko 3!) Št. vzorca Vrsta Število Št. vzorca Vrsta Število L Ips typop-aphus Cryipturgus cinercus 2 1 9. Ips typDgrapbus 1 U. Ips typographus 2 2. Ips typographus Pityogen« ehaleographus l ) 12. Ips typographüs 1 3. Ips typograpbiis 4 Ctypturgus cinereus ) - Pityogenes chalcographus l 13. Ips Lypographus 3 4. Ips typograpbus Pityogenes chakographus 3 l 17. Ips typographus 1 5. Jps typographus 2 19. Ips typographus 5 7. Ips typographiis 2 20. Ips Lypograptiüs I Povzetek; Ips tipoffraphus . , . Pityogenas chalcographus Grypturgiis cmereiis , . 29 hroSčcv 5 hroŠEi 3 hrom Skupaj 35 hroŠEev Talni vzorci so bili v eniomoloSk-ih zabojih od 18 do M, IV. I9ia, V »zarDicalm entomoloäkih zabojev so sc nabirali kibadarji od 19. do IV. 1952. falnl vzorci, šc ^Ula. Sicer je pa že dr. Schneider-Orelli ugotovil, da v jeseni Številni stari in mladi lirašČi tega pisarja — včasih tudi vsi —■ zapuščajo lubadarkc in odhajajo v tla na prezimovanje (2). Po Schncider-OrelJiju naj sc zatirajo v zemlji prezimujoči smrekovi pisarji tako, da na vsakem lanskoletnem žarišču spomladi (najpozneje do sredine marca) nastavimo lovna drevesa, eno ali več, up-oStevajoČ pri tem obsežnost žarišča (2). Takšen ukrep Kadolča za najmanjša in majhna žarišča. Koliko lovnih dreves pa naj pripravimo na večjih in zelo velikih žarlSčih? bkuänje kaŽcjo, da je odrejanje števila lovnih nastav Ic na podlagi približne ocene zelo dvomljivo, brez koristi in navadno celo škodljivo. Iz tc zagate nam .odlično pomaga Tragardhov in Butovičev obrazec za določanje števila lovnih dreves {4), Ta obrazec gla^h i N — 0,73 N 2 X 2,25 X Y = F X M ali F N X Y ]8M V tej forimuli pomeni: N = število hrolčev po hektaru^ 0,75 = predpostavljena umiljivost mladih hroSfev od rojstva do rojenja; '/a = scksnalni Indek.s; Številčni delež samic {ž) na celotni populaciji sajiiic (Ž) in saroccv (m) je torej ^^^ = poligamni koeficient, t, j. število samic na črvino .(izjedlno) in znaša pri hibadarju Ips typographus' H,25 pri monogamnem velikem borovem strženarju {Mycbphilus pioiperda) pa 1; y = najmanjäa površina, ki jo zavzema ena črvina; M = površina, sposobna za nalet (raivoj) v m" na posameznem lovnem drevesu, t. j. na deblu do obrŠe; F = Število lovnih dreves na hektar. Primer za hrosce, ki so v Inbadarkah: S poniočj-o poskusnih lubadark smo ugotovili, da jc na 1 hektar I milijon velikih smrekovih pisarjev {mladih hroSčev). — Maksimalna gostova napada znaša 500 na m^; najmanjSa povrSina Prvine je torej 1 : 500 = 0,002 in-. Za drevo, ki ima 20 cm prsnega prtmera, znaSa »M« = S m^. 1,000.000 X 0,002 F --- 22 18 X 5 Za preprečevanje nove škode po velikem smrekovem pisarju, ki je v luba-darkah, je torej v konkretnem primeru potrebno najmanj 22 lovnih dreves na hektar. Na podoben način lahko po tem obrazcu ugotovimo tudi potrebno Število lovnih dreves za tiste hrolče velikega smrekovega pisarja, ki prezimujejo v zemlji. Pri tem pa moramo računati s tem, da je .po mnenju Schneidcr-Orellija umrljivost tega lubadarja v zemlji znatno manjša od umrljivosti na lubada,rkah. Tragardh-Butovjčev obrazcc pa ne velja samo za velikega smrekovega pisarja, temveč za vse vrste lubadajjev, seveda pod pogojem, da pri odrejanju, posameznih elementov formule .(umrljivosti, seksualnega indeksa, poligamnega koeficienta in najmanjše površine črvine Y) upoštevamo biološke lastnosti dotiČne vrste lubadarjev. Obravnavani obrazec ni matematičnega, temveč biološkega značaja. Zato moramo pri ukrepanju na podlagi njegovih rezultatov vedno upoštevati, da biologije ne moremo obravnavati tako kot matematiko, ker je poslednja Ka biologijo le metodično pomožno sredstvo. Elementi bioloških obrazcev se namreč spreminjajo in so redkokČas nalogea. Ne moremo se n, pr. zadovoljiti z definicijo' iz mehanike, po kateri je delo = sila X pot, ker ostanejo pri tem med drugim vsa statična g'ibanja izven pojma i>delo-. 1845. 11 Cedrus Link 1831. Cedra. C. atlantica Maneiti 1844. Kiiltivirano. — Syn,: C. cedvus Huth snbsp. atlantica (Manetti) Asciiers. et GraeLn. 1913; Pinus aÜaniica (Man.) Endl. 1847; Abies atlantica (Man.) Lindl, et Gord. 1850; Cedrus elegans Knight. 1850; C. libani var. atlantica (Man.) Hook. 1862. C, deodara (Roxb,) Lawson 1858. Kultivirano. —Syn,: Pinns deodara Roxb. 1832: Abies deodara (Roxb.) Liadl. 1853. C. iibani A, Richard 1825. Kultivirano. — Syn.; Pinus cecZi'us L. 1753; Cedrus cerfnjs Huth 1S93; C, Hbanotica Link IS51; C. libanensis Juss. 1825, 12 Larix Mill. 1754. Macesen. L. decidna Mill. 1768. — Syn,; Pinus larix L/ 1753; Lari.v europafa DC 1805, Pri nas saiiio; siibsp, decidiia — Syii.: L. decidtia Mi H. sttbsp. puropoea (DC.) Domin 1955. L. leptolepis (Sieb, et Zticc.) Gord. 1858. Kultivirano. — Syu.; Ahies lepiolepis Sieb, ei 2ucc. JS42. 15 Picea Agosti 1770. Smreka. P. aJties (L.) Karst, 1S80—18S3. — Syr).: Pinns ahies L. 1755; Abies picea Mill. 1768; Pmii.s excehus Lam. J 778; Picea e.vceJsa (Lam.) Link 1841. Pri nas samo: subsp. abies — Syu.: Picea a/iieü s\ibsp. vulgaris (Link) Domin t955: P, exceha (Lam.) Link subsp. oulgaris (Link) Aschers, ei Graebn, 1913 P. falcata (Rat.) Valck. — Snringai' 1922, Kultivirnno. — Syn,: Abies falcata Raf. 1852; Pinns sitcheiisis Bongard 1832; Picea sitchensis (Bong.) Carr. 1S55; Picca sitkaeiisis MayT 1890. P. omorika (Pane.) Purkyne 1877. KiiUivirano, — Syii.: Pi^ius o^to- rika Pančič 1876; Abies omorr/ca (Pane.) N\ni. 1SS2. P.pimgejis Engelm. 1879. KnltiiTraco. — Syii.: P. parryana Barr, et Sarg. 1895. 14 Pinus L. J753. Bor. P, eembra L. J753. Kultivirano. P.liölepensis Mili. 1768. Ktiltivirano. P.heldreieliii Christ 1862. Kultivirniio. — Syn.: P. leucodermis A.u- toine 1864; P. prenjä Beck 1887; P. piiidica Formaji, 1890. P. miigo Tnrra 1765. — Syn.: P. monitma Mili. 1768;-P. mitghus Scop, 1772 s. lat.; P. mugo siib.sp. mughus (Scop.) Domin 1955; P. pitmilio Haenke 1791 s. lat. forma mugo — Syn.: P, inaginis Scop. s. str.; P. mugo Tnrra var. mii^hus (Scop.) Zenari 1921; P. moiiiaiia Mili, snhsp. luughus (Sco-p.) Aschers, et Graelin. 1897. forma pnmilio — (Haenke) Mayer (com)?. Jiov.). — Basionym: Pimis pumilio Haenke 1791. Beob. Riesengeb.: 68, s, str. — Syn.: P. mugo Tiii-ra Tar. pumilio (Haenke) Zenan 192); P. monlaiia ,Mi)i. subsp. pumiUo (Haenke) Asciiers. et Graebn. 1897. P. nigricans Host 1826, -— Syn.: P. nigra Arnold 1785 (nom. prov.!); P. ausiriacä Höss 1825 (nom. prov.!); P. ai(f.-iiriü (KirscliL) Janciien 1953: Prunus aoiuTn L. -var, siloeslris (Kirscbl.) Dierb. 1863. subsp, duracina (L.) Jancheii 1953. Kultivirano. — Syn.i frii/ii/s ,cecastj.s- var, duracina L. 1753; P. tmium L. subsp, duracina (L,) Arcan^, 1882; P. aotum L, var. duracina (L.) Willd. 1800; Ccrasus avium vor. duracina subap, juliana (L,) ;L,) Pojark, 1941. aucben 1953, Kultivirano, — Syu,: Prunus cerasus var. iuliä.na L, [753; P. avium L. subsp. jidiana ^L,) Ar-eang, 1882; P. avium var, julimia (L.) Koch 1837; Cerasus avium var, juliana (L.) Pojarh. 1941. * C. Diahaleli (L.) Mili, 1759. — Syn.: Prunus mahaleb L. 1753. C. vulgaris Mill, 1768, Kultivirasio in siibspontano, — Syn.: Prunus cerams L. 1753, 34 Chaeaomeles Lindl. 1822. Japonska kutiaa. Ch. speciosa (S-vv'eet) Nakai 1929, Kullivirano in snbspontano. — SyD.: Cydania speciosa Sweet tS18; Chaenomeles japonica auci. mulL., iion Lindl. 1822; Ch. lagenaria (Loisel.) Koidz. 1909; Cyclonia lagenaria J,x)isel. 1335. 35 Cotoneasler Agoali 1770. Panesplj«- C. integerrima Medik. 1793, — Syn.: Mespilus cotoneaster L, 1753; Coioneaster vulgaris Lindl. 1822. C. tomentosa (Ail.) Lindl, 1823. — Syn.: Mespilus iomentosa Ait 1789; M. orienialis Mill. J 768, 36 Crataegus L. J753, Glog, C, azarolus L, 1753, Kultivirano in subspontano. — Syn.: Mespilus azarolus All, 1785. C, monogyna Jacq. 1773. — Syu.; Mespilus monogyna All. 1785. C. oxyacantlia. L. 1753. — Syn.; Mespilus oxyacaniha (L,) Crantz 1763,168 3? Cydoni« Mül. 1754. Kutina. C. olilonga Mill, 1768. Kultiviraiio in siibspojitauo. — Syn.; Pyrit.«; cydonia L. 1755; Cydonin maliformn Mill. 1768; C. vul^aria Delarli.' 1800. 5S Dryas L. 1755. Velesa, D. octopetflln L. 1~53, Pri 3ias saiuor subsp. eil am aetlry folia (Crantz) Garns 1W5. — Sy».; Geiitn cha-maedrijfulium Crantz 1763. 59 Mnlus Mill. 1734. JaliijiTia. M. JasypUyHa Borkh, 1803. — Syn.: Malus communis Lara, t^g") subsp, dasyphjjila (Borkli.) Dippel 1895; M. commtiiiis Lani, sub.sp. pitmilci (Mill.) Gams ^ar. tomeniosa (Kach) Gains 1923; Pynis malm L. var. iomentosa Kocli 1837; Pyrus dasi/ph\jlla (Borkh.) Bluff et Fiiigerh. i825, M, domesfica Borkh, 1803. Kultivirano, — Syn.: Malus pumila auct., non Mill, 176S s, str.: M. communis Ltun, 1795 subsp. pumila (Mill.) Gams 1923 p. p.: M. siioestris Mill, subsp. pumila (Mill.) Domin , 1935; M. siloeistris Mill. s. lat. subsp. mifw (Wallr.) M'ansf. 3 940; M. pumila Mill. var. dcmesiica (Borkli.) C K. Schneid. 1906; M, cojn-munif! Lam. var. irsUoa. DC, 1805; M. sa^ioa (DC.) Dum. — Conrs. 1811; Pyrus malus L. var. mitis Wallr. J983; P. malus L. snhsp. 7nitis (Wallr.) Syme J864; P. malus L. siibsp. pumila (Mill.) Aschers, et Graebn. 1906, IVl. silvestris (L.) Mill. 1768. — Syn.: Ptjrus malus var. sihesiri>> L. 1755; Malus acerha .Merat 1812; Pyrus malus L. subsp. RCerba (Mer,) Syme JSöi; P. malus var. sUvesiris (Mill.) Aschers, et Graebn. 1906; Pyrus acerba (Mer.) DC. 1825; P. malus I... var. Koch 1857; Malus siloesiris Mill, subsp. eusiioastris Domin 1955; A/. silvestriv subsp. acet'ba (Mer.) Mansf. 1940; M. couimujii.s Lam. 1793 subsp, siloesiris (Mill.) Dippel 1893; M, communis var. silvesiris (Mill.) DC. 1805. 40 Mespilus L. l?53. Nešplja. M. genaanica L. 1755. 41 Pndus MiU. 1759. Creinsa. P. avium Mil L 1759. — Syn.: Prunns padus L. 1753; P. racemosa Lniii. 1778; P ad US racemoaa (Lam.) C. K. Schneid. 19ö6. 42 Persica Duham. 1755. Breskev. P, vulgaris Mill. 3768. Kulti vi rano in subspoiiiauo. — Syn.: Prunus persica (L.) Baiscli 1801; Amygdalus pcrsica L. 1753. 43 Physocarpus Maxim. 1S79. Pokalcc. P. opulüoliiis (L.) Maxim. 1879. Kultivirano in subspontano. — Syn.; Spiraea opulifolia L. 1753. 44 Pyrus L. 1753, Hruška. P. achras Gaerfn, 1791, — Syn,: P. comrmunis L. var. ac?)ra,s (Gaertn.) Wallr. 1882. P. amygdalilormis Vili, 1807. - Syn.; P. paroifhra Desf. 1808: P. ■ oblongifolia. Spacb 1834. P. comrniinis L. 1753. Kultivirano, — Syn,; P, communis L, subsp. commimw; P. saiioa Lam. et DC. 1805; P. communis L. subsp. satioa (Lam. et DC,) Aschers. et Graebii. 1906. p. nivalis Jacq. 1774 — Syn.; P. communis L. aubsp. nioalis (Jacq.) Gams 1923. Pri nas samo; forma austriaca (Kerner) C, K. Schneider 1906, — Syn-: Pyrus äusiriaca Kerncr i896. P, pyraster (L.) Borkh. 1S03. — Syn.: Pyrits comwui^its L. var. pyra-s ter h. 1753: P. commwms sulisp. py raster (L.) AscKers. et Graebn. 1906. 45 Prunus L. 1753. Sliva, P. eerasifera EKrh. 1767. Kultivirano. — Syn,: P. domesiica L. var. myrobalana L. t753; P. eerasifera Ehrh. subsp. myrobalana (L.) C. K. Schneid. 1906; P. myrobalana (L.) Loi.s. 1812. P. domestica L. 1753. KuUivirauo, — Syn.: P, domesiica, L. s. str.; P. domesiica L. subsp. damesiica; P, oeconomica Borkh. Iti03; P. domesüca L. subsp. oeconomica (Borkh.) C. K. Schneid, 1906. P. instititia Juslen. 1755. Kultivirano. — Syn.: P, domextica L. subsp. ijisiiiitia (Jusl.) C. K. Schneid. 1906. P. spinosa L. 1753. 46 Rosa L. 1753. Sipek. R. agrestis Savi 1798. — Syn.: R. sepiiim Tliuill. 1799. R. arvensjs Huds. 1762. — Syn.; R. siloestris Herrm. 1762; ß. repens Scop. 1772. R. caQina L. 1753. subsp. cauina — Syn.: R, caiäna L. .subsp. gemiiaa Lange 1864-; R. caiiina subsp. Dui^arti* Keller et Garns 1925. subsp. dumctorum (Thuill.) Hartm. 1849. — Syn.: /f. dumetorum Tliuill. 1799. R. coriifolia Fries 1814. — Syn.: R. afzeliana Fries 1818; R. dumalts Bt'ckst. 1810, amplif. Bouleng. 1927, utui auct. subsp. coriifolia — Syn.; R. coriifolia Fries J814 s. str.; Ä, afzeli-ana Fries sutrsp. coriifolia Keller et Gams 1923. subsp. vosagiaca (Desp.) Dostal 1950. — Syn.: R. oosaf(iaca Desp. 1828; R. afzeliana Fries subsp. oosagiaca (Desp.) Keller et Gams 1923; R. glauca Vill. 1809, uon Pourr. 1788; R. coriifotid Fries subsp. glauca (Vill.) Maust. 1940; R. reuieri God. 1852. R, eglanteria L. 1753. — Syn.: R. rubiginosa L. 1771. R. elliptic» Tausch 1819. — Syn.: R. graneoienx Gren. 1847. R. gallica L, 1753. — Syn.: R. austriaca Crantz 1763; /f. pumila Jacq. 1779. R. jundzillii Bess. 1816. — Syn.: R. trachyphylla Raa 1816. R. majalis Herrm. 1762. Kultivirano in subsponlano. — Syii.: R, cin-namomea L. 1759, nun L. 1755; R. spinosissima L. 1755, non L, 1753. R. micrantha Sm, 1812. R niODtana Chaix 1786. — Syu.: R. glabrata Vest 1823, R. obtusifolia Desv. 1809. — Syn,: R. tammtella Lemau 1818; R. inn-dora Hook. 1817, PH Jias samo: subsp, obtusifolia — Syn.: R. obtu&ifolia De.sv. snbsp. tomentella (Lemaji) Herrm. 1762. R. pendulina L. 1753. — Syn.: R. alpina L. 1762; R. cinnamornea L-1753. non L. 1759. R. pomifera Hernn, 1762, — Syo-t R. oillosa L. 1753 p. p.; R. mollis Srn. 1812, Pri nas samo; siibsp. pomifera — Syn.: J?. Dillosa L. subsp. pomifera (Hernn.) Crepin 1895. . Pri nos samo: vat. resinosa {Sternb.) Keller 1900. — Syn.: R. resinosa Sternb. 1826. R. rubrifolia Vili, 1789. — Syn.; R. glaitca Pourr. 1788, noii Vil L. 1809; R. ferruginea auct., nön Vili. 1779. R. sempervirens L. 1755. R. spi nosi ssitna L. 1753. — Syn.; R, pimpinelUfalia L, 1759, R. toinentosa Srn, 1800. 47 Riibus L, 1753. Robida, R, bayeri Focke 1868. — Syn.: R. hirtus Waldst. et Ki(, 1805 subsp. bayeri (Focke) Miirr 1925; R. atteiiuatus Freyn 1900. non Grenili 1870. R. bellardii Weilie et Nees 1825. R. bifrons Vest 1821. R. breguliensis Kerner 1871. — Syn.; R. menkei Weibe et Nees 1825 var. bregtäiensiif (Kerner) Focke 1902; R, menkei subsp, breguti-ensis (Kern er) Sudre 1911. R. caesiiis L. 1753. R, cnndicans Weibe 1832, ~ Syn,; R. ihyrsotdeus Wimm. 1840 subsp. candicans (Weilie) Sudre 1913, R, carpinetoruin Freyn 1S81, R, clusii Borb. 1887, — Syn.; R. gremlii Focke 1877 subsp, clusii (Borb,) Hayek 1909. R, constrict us Le f. et M Uli. 1859. — Syn.; R. candicans Weibe 1332 subsp. consiricius (Lef. ei Müll.) Janchcn 1937; R, thyrsoideun Wimm. 1840 .subsp, constrictwi (Lei. et Müll) Sudre 1913; R. vesiii Focke 1877; R. suJcatus var. jj-estii Focke 1902. R. dalinaticus Tratt. 1824. — Syn.: R. ulmifolius Schott ISIS var. dal- maiicus (Tratt.) Focke 1902; R. arnoenus Port. 1832. R. ebneri Kern er 1871. — Syn.; R. scaher Weihe et Kees 1825 var. einen (Kerner) Focke 1902. R. «uenfheri Weihe et Nees 1825. — Syn,; R. hirtus Waldst. et Kit. 1805 subsp. guentheri (Waldst. et Kit.) Sudre 1910. R, hirtus Waldst, et Kit. 1805. — Syn.: R. glandulosus Rcbb-. 1832 p. p.; non Bellardi 1793. R. idaeus L. 1755. R. istricus Posp. 1898. R. koeblcri Weibe et Nees 1825. R. latifrons (Progel) Hayek 1909. — Syn.: R. hirtus Waldst. et Kit. 1805 subsp. latifrons Protei 1839. R. niacrophyllus Weibe et Nees 1825. R. metschii Focke 1887. R, nessensis Hail. 1794, — Syn.: R. suherectus Anders, 18(5. ' R. phyUostachy« Müll. 1856. — Syn.; R. ikyrsoideus Wimm. 1840. subsp. phylloatachys (Müll.) Sudre 1915; R. candicans WeÜie 1852 subsp. phylostachys (Müll.) Gayer 1922. R, piletostacKys Godr. 1847. — Syn.: J?. mscrophijll.its Wethe ei Nfies J325 forma piletost&chys (Gortl.) Focke 1911. R, pilocarpus Gremli 1S"0. — Syn.; R. obtruncaius Müll, 1859 subsp. pilocarpus (Greinli) Sudre 1912. Pri nas samo: siibsp. pilocat-piis — Svn.: R. püocarpiis stibsp. gremlianus Havek 1909. R. plicatus Weihe et Nees 1822. — SyJi,: R. fruticosus L. 1755 p. p, R. phtsiacanthiis Borb. J892. — Syn,: R. hirliis Waitlst. et Kii. 1805 subsp. pliisiacanihus (Borb.) Gayer 1922. R, procerus Müll. 1864. — Syn,; B. hedycavpus Focke 1877; /?. rnacro-stemon Fockc 1877; R. discolor Weihe et Nees 1825 p. p, R, pubesceiis Weihe 1831. R. nidis Weihe et Nees [825. R. saxatilis L. 1753. R, schleickeri Weihe ei Nees 1825. R, sparseglandiilosus Hayek 1901. R. suavifolius Gremli 1870. — Syn.: R. menkm Weihe et Nees 1S25 subsp. siianifolms (Greaili) Focke 1911. R, siibacTileatns Borb. 1883. — Syn; R. spinomlus Siidre 1900. R. suleatiis Vest 1S21. R. thyrsanthus Focke 1897. — Syn.i E. thijrsoUleus Wimm. 1840 subsp. ihfjrsanthns (Focke) Siidre 1915; R, candicaiis Weihe 1832 subsp. ihyrsanihus (Focke) Hayek 1909. R. thyrsiflorus Weilie et Nees 1825. R. tomcntosus Eorkh. 1794 — Syii.: R, canescens DC. 1813. R. trifolißtus Posp. 1898. R, iilmifolius Schott 1818. — Syn,: R. rusticänufi Mere. 1861; R. ulnii-fotius oar. rusäcanus (Meie.) Focke 1902. 48 SorJjus L. 1753. Jerebika. S, aria (L.) Crantz 1763. — Syn.: Crataegus aria L. 1753; P.yrus äria (L.) Ebrli. 1789; Mespihs aria (L.) Scop. 1772; Aria nioeü Host 1851. S. aucuparia L. 1755. forma ancuparia — Syn.: S. aucuparia L. var. /j/pica C. K. Schneid. 5906; S. aunuparta subsp. au.cuparra (L.) Hcdi. 1901; S. ianuginosa Kit. 1814; 5. aucuparia v ar. lanuginosa (Kit.) Beek 1890. forma glabrata (Wimm, et Grab.) Mayer (comb. nov.). —Basionymr Pynis aucuparia var. sl^braia Wimm, et Grab, 1821. Fl. Scliles. 2/1: >21. — Syn.; Sorbus glabra Cilib. 1731; S. aucuparia var. gla-braia (Wimm, et Grab.) C. K. Scbiieid. 1906; 5. aucuparia snbsp, glabrata (Wimm, et Grab.) Hedl. 1901; aucupariä var. alpestris Wimm. 1841. S. austriaca (Beck) Hecllund J901. — Syn.: S. mougeoiii Soy. et Godr. 1858 subsp. austriaca (Beck) Hayek 1927; S, mou^eofii var. austriaca (Beek) C. K. Schneid. 1906; Aira mou^eotii CSoy. et Godr.) Beck var. austriaca Beck 1892. S, chamaeraespilus (L.) Crantz 1765. — Syn.: Alespilus chamaernes-pilus L. 1753; Pt/rus chamaemespilui (1.) Ebrh. 1789; Airä cha-maemespilus (L.) Host 1831. s. dojnesHcn L. 1753. — Svii.; Pyrnü domestica (L.) Sm. 1796; Cor- miis domesiica (L.) Spacli 1854 S. formniaiis (L.) Crantz 1763 — 3yu.: CTaiaegas iorminsUs L. 1755; Pijrus torminnlis fL) Ehrh. 1789; Aira iorminalis (L.) Bet:k 1890. 49 Spiraea L. 1753. Medvejka. S, media F. W. Schmidt 1792. — Syn.: S. oblongifolia Waldst. et "Kit 1912; S. media var. oblongifolia (Waldst. et Kit.) Beck 1904. S. saliciJolia L. 1753. S. ulmifolia Scop. 1772, — Syn..' S. chümaedrfjfolia L. 1755 rar. ulmi-folia (Scop.) Maxim 1879. Papijionaceae 50 Amorpha Xj. 1755^ Amorfa. A. Iruticosa L. 1753. Knltiviruiio in suljspontano. 51 .Argyrolobiiim Eckl, ef Zeyh. 1836. Relikn. A. linnaeauum VValp. 1839. — Syn.: Cytisus ärgenteus L. 1753; Argy-rolobiiim ar^enieitm (L.) Willk. ISSO. noTi Eckl. et Zeyh. 1836; Genisia argeniea (L.) Noul. 1837, 52 Cerois L. 1753, Jadiko-vec, C. siliqiiAsfrum L. 1753, 53 Chnmaecytisus Eink 1831. Relika. C. austriacns (L.) Eink 1831, — Syii.: Cyiisub äusiriacus L. 1753; C. supinusi^. .^ubsp.'fliwiriacit^ (L.> Briq, 1894; Viborgia. audriaca (L.) Moeuch 1794. C. hirsuhis (E.) Eiuk 1831. Syii.: Cylisus hirsutus E. 1755. suLsp. hirsutus — Syn,: Cytisus hirauiUE L, subsp, hirsutus {E.) Briq. var. ^enumu.s Briq. 1894; Cyiisus hirsuius L var. iypicus Bpck 1892; Viborgin hirsiita (E.) Moeiich 1794. subsp. polytrichus (MB.) Mayer (comb, nov.), — Basionym: Cytisus polytrichus MB. Fi. taur. - caiic. 5 : 477, — Syii.: Cyüsiis hirsuius E. subsp. hirsutus (E.) Briq. var. polytrichus (MB.) Briq. 1894; Cytisus hirsutus L. subsp. polytrichus (MB.) Hayek 1927; Chamaecytisns polytrichus (MB.) Rottini. 1944; Cytisus hirsuius E, subsp. alpesiris Arcajig, 1882, subsp. ciliatus (Wahlenb.) Mayer (comb. nov.). — Basionym; Cy-iisus ciliaius Wahlenb. 1814. Fl. Carp.: 219. — Syn,: Cytisus hir-siUuB E. subsp. ciliatus (Wahlenb.) Briq. 1894; Chamaecytisus ciliatus (Wahleub.) Rothm. 1944. C. purpureas (Scop.) Eiuk 1831. — Syn.: Cytisus ptirpureus Scop. 1772; Viborgia purpurea (Scop.) Moencb 1802, C, rotisbonensis (Scbaeff,) Rotbm. 1944. — Syn: Cylisus ratishonensis Scllaeff. 1760; Cytisus hirsuius E, subsp. ratisbonensis (ScLaefE) Briq. 1894. C.supinus (L.) Link 1831. — Syu.: Cyiisus supinus E. 1755; Cytisus capiiatm Scop. 1772; Cytisus supinus E. subsp. supinus (L.) Briq. 1894; Viborgia supina (E.) Moencli 1794; Viborgia capitata (Scop.) MoeacE 1802. 54 Colutca E. 1753, Meharka. C. nrborescens E. 1753. 55 CoroDilla L. 1753, Smanaa detelja. C. eineriis I.. 1753, subsp. emerus — Syji.: C. emerits L. 1753 s, str.; Emerns major Mili, 1?68. subsp, e.meroides (Boiss, et Spriiii.} Hayek 1927, — Syn.r Coro-nüla emeroidf.s Boiss, ei Spruu. 1843: C. emerus L, var, emeroidea {Boiss. et SpruTi.) Wohlf, 1892. 56 Cytisiis L. 1753. Relika. C. diffusu.'i (Willd.) Vis, 1S50, — Syn.; Geninta diffusa. Willd. ISOO; G. pediLnculäiä I.'Herif. subsp. diffusa {Willd.) Garns 1924; G. p^^dunculata var. diffussa (Willd.) Fiori 1S99; G. pro.tiraia Lam. subsp. diffma (Willd.) Arcang. 1382. C. nigricans) [j. 1753. subsp, nigricans — Syn.: Cytims nigricans L, s, str. subsp. australis (Freyn) Mayer (comb, nov,)^ — Basionyjn; Cyii-sus nigricana L. var. ausimlis Frey». 1897. Zur Fl. d. Mte Maggiore. Terniesz. fiiz. 3:275. — Svii-: Cytisus australis (Freyn) Rolhm. 1944. 57 Dorycniiim Mill. 1754. Španska detelja. D. germaniciiin (Grenili) Rikli 1900, — Syn.: D. jordani var. germa-nicum Grerali 1890; D, pentaphylhim Scop, siib.sp. germarncum (Gremli) Gams 1924; D. sericeum (Neilr,) Borb. (8%, non {DC.) Sweet 1827; D, pentaphyüinn vav. sericeum Neilr. 1846; D. suffru-ticosum aiict., iion Vili. 1789. D. herbaceujn Vili. 1789. — Syn,: D. pentaphyUum Scop, subsp. her-baceum fVill.) Gams 1924. 58 Genista L, 1753, Košeničioa. G. germanica L. 1753. G. bolopetala Fleischjn, 1843. — Syn,: Genisiä radiaia Scop. var. Jiana Spach 1844; Cytisanihus kolopeialus (Fleischtn.) Gams 1924; Cytisus holopetalus Fleiscbm, 1857, G. ovatn Waldst. et Kit. 1802, — Syji.: G. iinctoria L. subsp. ooaia (Waldst. et Kit.) Arcang. 1882. G. pilosa L, 1753. — Syn,; G. repens Lam. 1778. G. radiata (L.) Scop. 1772. ~ Syn.: SparUum radiaium L. 1753; Cyii-sus radiaius {L,) Mert. et Koch 1839; Cytisanihus radiatus (L.) Lang 1843. G. sagittalis L. 1753. — Syn.: Gems^a herbacea Lam. 1786; Genisiella sagHtalis (L.) Gams 1924; Cyiisus sagiUatis (L.) Kocb 1837, G.sericea Wulf, 17SS. G. silvestris Scop. 1772. forma silvestris — Syn.: G. siloesiris L. var. genuina Rcbb, 1867; Cyiisus silveslris Vis. var. innocua Vis. 1852; Genisia silvesiris var, innocua (Vis.) Aschers, et Graebn. 1907. forma areuata (Koch) Mayer (comb, nov.) — Basionyjn; Genista arcuata Koch 1837. — Syn.: 154. — Syn,: G. sihesiris L. var. arciiMa (Koch) RcKb. 1867. G. tinctoria L, 1753, subsp. tinctoria — Syn,; G. ünctoria L. subsp. euiinctoria Domin 1935; G. iinctoria subsp. Dulgaris (Spacb) Dostal 1950. subsp. elatior (Koch) Simk. 1887. — Syn.: G. elaüor Kocli JS44; G. elafa (Moencli) Wender. 1840; G. iincioria L. subsp. ßlaia (Moencli) Domin 1955; G. ünctoria, L. var. elaia (Moench) Aschers, et Graebn, 1907; G. iinctoriB. L. var, elatior (Koch) Rchb". f. 1869; G. oirgäia Willd. IStlj non Lam. 1786; G. tinctoria L, var. uirgaia (Willd.) Kocli 1859. G. iriangutaris Kit. 1802. — Syn.: G, januensis Viv, ISOS; Cyüsuji iri-(XÜ.) "Vis. 1852; Genisis. iriqueira Waldst. et Kit. 1805. 59 Gleditsia L. 1753. Gledicija. — Syn,: Gleditschia L. l?^^ corr. Scop. 1?77. G. ^riacantJios L. 1755. KuHivratio än subspoiitaijo, 60 Lfiburitiini Fabric. 1759, Neguoj, L. anagyroides Medik, 17S7. — Syn,; Cyiisus laburnum L. 1753; Laburnum aulgave Griseb. 1845. subsp, anagyroides — Syn.: L. anagyroides subsp, jacquinianiis (Wettsl) Hayek 1927: Cyiisus labunutm L. s\ibsp. jacquinianus Wefist. 1890; L. anasyroides -var. iypicttni (Beck) C, K. Schneid. 1912, subsp. alschmgeri (Vis.) Hayek 1927, — Syn.: Cytisus alschingeri Vis', 1852; Cylisus laburnum L. subsp. ahchingeri (Vis.) WeUst, 1891; L. anagyroides var. alsckingeri (Vis.) C. K. Schneid, 1912 L. alpimira (Mill.) Griseb. 1845. — Syn.; Cyiimn alpinus Mill, 3768. 61 Ononis L. Gladež. O. anliquornm L. 1755. — Svn.: O. spinosa L. subsp. antiquorum (L.) Bnq, 1913, O. repens L, 1755. Pri nas samo: subsp. repens — Syn.: O. repens L var. oulgarii Sirjaj. 1932; O-procurrens Wallr. 1S32; O, spinosa L. subsp. procurrehs (Wallr.) Briq. 1915; O, repem L. "subsp, procurrens (Wallr.) Asciiers, et Graebn. 1907. O. spinosa L. 1753. — Syn,; O. spiVtosa L. subsp. spinosa; O. legittma Delarbre 1797; O. spinosa L. ^:ubsp. legiUma (Delarbre) Briq. 1915; O. aroenšis L. 1767 p p., non L. 1759; O. camp^s(ris Koch et Ziz. 62 Robinia L. 1753. fiobinija. R. pseudo-acBcIa L, 1753. Knltivirano in subspontano. 63 Sarothamnus Wimm, 1852. Metla, S. scopariiis (L,) Wimm. 1837. — Syn,: Spariium scoparium L, 1753; Cyiisus scoparius (L,) Link 1822; Genisia scoparia (L.) Lam. 1786. 64 Sophora L. 1753, Sofora. S. japoniea L, 1767. Kulüvirano, 65 Spartium L. 1753. Braistra. S. junceum L. 1753. — Syn,: Genista juncea (L.) Scop. 1772. Thvmelaeaceae 66 Daphne L. 1753. Volčin. D. alpina L. 1753, — Syn.: Thymelaea Candida Scop. 1772, D. blagayana Freyer 185S. D. cnettrum L. 1753. — Syn.: Thynielaea cneonim {L.) Scop. 1772, D.laureola L. 1755. D. mezereum L, 1753, D. striata Tratt. 18J2. Elaeagiiaceae 67 ilippophne L. 1753. Rakitovec. H. rhamnoides L. 1753, Myrtaceae 63 Myi'tiis L. 175J, Mirta, M. communis L. 1753. — Svii.: (If. italica Mili. 1768. Puiiicaceae 69 Punica L. 1755. Granatno jabolko. ; P-granatam L. ■J753. Kultivirano in subyponlaiiü. Malvaceae 70 Hibiscus L, 1753. Oslez. H. syriaciis L. 1753, KuKivivano in subspontano. T i 1 i £i C e a e 71 Tilia L. 1755. Lipa. T. argentea l5e,sf. 1S15. Kultivirano. — Syii.: T. tomen/osa auct., vix Moeiich 1785; T. alba Wählst et Kit. 1799, non Ait. 1789. T. cordata Mili. 176S. -— Syn.; T, europaea L. 1753 p. p.; T. ulmifolia Scop. 1772; T. paroifoHa. Elirh, 1790. T. platyphyllos Scop. 1772. — Syn.r T. europaea L. 1755 p. p.; T. grandifolia Ehrl». 1790. subsp. platyphyllos — S>ii.: T. plafyphyllos Scop, subsp. euplatij-phyllos C. K. Scliiieid. 1912; T. plaiyphyllos .Scop. 1772 s. str. subsp. pseudorubra C. K. Scbeitl 1912. — Syn.: T. pseudorubia (Schneid.) Wagner 1930; T. obliqua Host 1822; T. nibr& auct. nou. DC. 1824. R u t a c e a e 72 Ruia L. 1753. Rutica. R. divaricata Tenore 1811. — Syn.; R. graoeohns L. subsp. dwaricata (Ten.) Gams 1925. R.graveolens L. 1753. Kultivirano in .sidjspontano. — Syii.: R- hor-iensift Mill 1768; R, graveolens L. snbsp, liorterijiis (Mill.) Gams 1925. R. patavina L. 1753. — Syn,: Haplophyllum p&taoinum (L.) Juss. 1325; H. linifoUitm Rcbb. 1878. Simaroubaceae 73 Ailanthus Desf. 1789. Jeseuovec. A. peregrin» (Buc.) Barkley 1937. Kultivirano in snbspontano. — Syn.; Albania peregrina Buc'hoz 1733; Ailanthus glandulosa Desf. 1789. Polygalaceae 74 Polygala L. 1753. Grebenuša. P. chamaebuxus L. 1793. — Syn.i Chamaebuxus alpesiris ,SpacIi 1839; Polygaloides chamaebuxtis (L.) Schwarz I9i9. A]iaca rdiaceae 75 Cotinus Duliam. 1755. Ruj. C, coggygria Scop. !772. — Syti.: Rhiit: coiimts L. 1755. 76 Pistacia L. 1753, Rujevina. P. IcnüscusL, 1753. P. terebiuthus L. 1755. 77 Rhus L. 1753. Octovec. H. birta (L.) Sudw. 1S92. Kultivirano in subspontaDO. — Syii.: Datisca hiriä L. 1755; Rhus iyphina Torner 1759. R. radicaus L, 1753. Subspontano. — Syn.: R. toxicodendron L. var. radicans (L.) auct.; Toxicodendron vulgare Mill, 1768. Aceraceae 78 Acer L, 1753. Javor. A. campestve L. 1753, ' var. campesfre — Syii.: A. campesire L. var. leiocarpu.m (Opiz) Wal]r. 1823; A. leiocarpum Opiz 1824; A, campesire L. subsp. leiocarpum (Opiz) Tausch 1829. var. criocarpura Wallr. 1823. — Syn.; Acer campesire L. var. hehe-carpum DC. 1824; A. campesire subsp, hebecarpum (DC) Pax 1901. A.monspessulanmn L. 1753, — Syn,: irilobahim Lam. 1786. A. aegundo L. 1753. KuUivirauo. — Syi).; Negundo aceroides Moench A. obtiLsatuBj Kit. 1805, — Syn.: A. opalus Mill, 1768 subsp. obiusaium (Kit,) Gams 1925; A. opulifolitim Vi]l, 1768 var, iomentosum Koch 1837; A. opulifolium var. obiusaium (Kit.) Vis. 1852; A. opuUfoliiim. Schloss. et Vukot. 1869, non Vill, 1768. A.platanoides L. 1753. A. pseudoplatanus L. 1753. A. tataricum L, 1753. Hippocastauaccae 79 Aesculus L. 1753. Divji koslanj. A.hippocastanum L. 1753. KuUivirauo in subspoutano. — Syn: Hippoca^tanum vulgare Gaerln. 1791. A. X carnea Hayne 1822. KuUivirauo. — Svn.: A. hippocasianum L. X A. paDia L. 1755. Aquifoliaccae 80 Ilex L. 1753. Bodika. I, aqnifolium L. 1755. — Syn.: Aguifolium ilex Scop. I7T2, Celastraceae 81 Evonymus L. 1753, Trdoleska. E. europaea L. 1753. — Syn.: E. vulgaris Mill. 1768. E. latifolia (L.) Mill. 1768. — Syn.: E. europaea var. laiifolia L. 1753. E. verrucosa Scop. 1772. Staphyleaceae «2 Staphylea L. 1753. Kloček. S. pinna ta L. 1753. R h a ni n a C e a e 85 Fr«ngii)fi Diiham. 1755. Krblika, F. alnns Mili. 1768. — Syn.: Rkamnns frangula. L, 1753; Frangulit rudgaris Rchb, 1832. F. rupcslris (Scop.) Brongii. 1826. — Svii. Rhamnus rupestris Scop. 1772; R. rvulfenii Hoppe 1823; Frangula ivulfenii (Hoppe) Rchb. 84 Paliurus Duhaiij. 1755. Dh-aka. P, spijia-chrisfi MiH. 176S. —, Syn.: Rhamtuis psUurus L. 17^3; Pa~ liurus australiš Gaertii. 17S8; P, acideatits Lam. 1796. S5 Rhainniis L. 1753. KrhHka. R. ala^emus L. 1753. R. catKartica L, 1755, R. fallax Boiss. 1856. — Syn.: R. caniialica Keraer 1870; R. alpina J.. 1755 siibsp. füUax (Boiss.) Be^er 1925. R. puniila Turrn 1765. R. saxaiilis Jacq.. 1762. V i t a C e a e 86 Partkeiiocissus Plaiicli, 1887. Vinika. P.pubesccns (Schieclilend.) Giaebi). 1900. KiiUivirano in subspon-fano, — Syi!.: Ampelopsis pubencens Sehlechten d. 1855; Quina-ria radicantissima (Lauche) Koehiie 1892; Parthenocisms radicanii-ssima (Lauche) Koehne et Graebn. 1900; P. quinquefolia (L). Planch. 1887 p. p., sensu Hitcbc. IS9+, Rehder 1905. Sdineider 1912, Mansfeld 1941 et auct., non Hedera quinquefoUa L. 1753, P. quinquefolia (L.) Planch. 1887, emend. Graebo. 1900. Kulli\Trano-in subspontano. — Syn.: Hedera quinquefolia L. 1753; ViiU (Ampelopsis) inserta Kerner 18S7; Quinaria quinquefolia (L.) Koehne 1892; Pavthenodssits miac Vrba. S. alba L. 1755, S. alpina Scop. 1772. — Syu-: 5. fiisca .]acq. 177S: S. jacquinii Host 1797; S. jacquiniana Willd. 1805; S. myrsinites L. subsp. jacquini-ana (Willd.) Arcang. 1882; S, myrsinites var. jäcquiniana (Willd.) Kocb 1837; S, myrsijiiies var, alpirea {Scop.) Koehae 1895. S.appentiieulata Vill. 1789. — Syn,: S. grandifolia Ser. 1815. S.auTita L. 1753. S, babylonica L. 1753. Kultivirano. S. caprea L. 1753. S, cinerea L, 1753. S. daphuoides Vill. 1789. S. elaengnos Scop. 1772, — Syn.: S. incana Sclirank 1789. S. fragilis L. 1753. S. glabra Scop. 1772. — Syn.: S. pkyliicifoUa Wulf. 1788; S. ruulfe-niana Willd. 1805. S.hastata L. 1753. S. herbaeea L. 1753. S, nigricans Sin. 1802. — Syn.; S. myrsiniies Hoffm. 1787, non L. 1753; 5. myrsinifolia Salisb, 1796 {nom. illeg-it.). S. pentandra L. 1753. S. purpurea L, 1753. S.repens L. 1753. sübsp. repens — Syn.: S. repen s L. subsp. genuina Čel a k. 1872; S. repejiä subsp. eurepens (Seemen) Domin 1935; 5. repens L. 1753 S. str, snbsp. rosroarinifoUa {L.) Celak. 1872. — Syn.: S. rosmarinifalia L. 1753, S. reticulata L. 1753. S. retusa L. 1763, — Syn.; S. retusa. L. subsp. reiusa. S. serpyilifolia Scop, 1772. — Syn.: S. reima L. subsp. serpyllifoUa (Scop.) Arcang. 1882; S. retusa var. serpyUifolia (Scop.) Ser. 1815. a^riandra T,. 1753. — Syn.: 5. amygdalina L, 1753. S. viminalis L. 1753. S.waldsteiniana Willd, 1805. — Syn.; S. prunifalia Schwarz 1949, non Sni. 1804; S. arbuscula anci., non L. 1753; 5, arfjüscu/a subsp. waldsieiniana (Willd.) Br,—Bl. 1933; S. arbuscula var. roaldsteini-ana {Wi]ld.) Koch 1837. M o r a C e a e 101 Ficus L. 1753. Smokvovec. F, carica L. (753. 102 Moms L, 1753. Murva, M. alba L. 1753. Kultivirano. M. uigra L. 1753, KuHivirano. U 1 ra a C e a e 103 Celtis L. 1753. Koprivovec. C. australis L. 1753. 104 Ulmiis L. 1733, Bvesi TJ. cai-pinifolia Gled. 1773. — Syn.: U, čampesitis L, i753 p. p., em. HtkIs. 1762; U. glabra Mi]I. 176S, noii Hticls. 1762; U. faliacea Gilib, 1792; U. mberosa Moench 1785 s. laf. vat. carpiaHolia — Syn.: V. carpinifolia Gled, s. sir. var, suLerosa (Moench) Rebder 193S. — Syn.: JJ. suherosa Moench 1785 s. Str., V. glabra. Mil], -vat. suberosa (Moench) Giirke 1797; V. campesiris L. var. suberosa (Moench) Wablenb. 1805: U.laevis Pallas 1784 — Syn.: V. effusa Willd. 1787; U. pedunculata ■ Foiig, 1787, Tj.scahra Mili. 176S. — Syii.: V. camp^üris L. 1733 p. p.; Ü7. glabra Huds. 1762, non Mili. 1768; V, mont?tna Siolces 178". Santalaceae 105 Osyris L. 1753. Metlina. O. alba L. 1753. Loranibaceae 106 Areenthobium MB. 1819. (nom. cons.) Brinova omela. — Syn.: Razou- momskya Hoffm. 1808. A. oxycedri (DC.) MB. 1819. — Syn.: Vhcum oxycedri DC. 1S05; Eazoumoroskya oxycedri (DC.) F. W. Schultz 1878—1882. 107. Loraathus L. 1762. Ohmelje. L. europaens L. 1762. 108 Viscnin L. 1733. Omela. V. album L. 1753. subsp. album — Syn,: V. album L. snbsp. mali (T\ibeijf) Janchen 194.2; V. album var. plaiysperrnum Keller 1890; V. album var, m&U Tubeuf 1923; V. album var. typicum Beck 1893. siibsp. abietis (Wiesb.) Abromeit 1924. — Syn.; V. aasiriacum Wiesb. var, abietis Wiesbaur 1884; A. album L. var. aiteiis (Wiesb,) Beck 1892; V. abieHs (Wiesb.) Fritsch 1922; V. laxum Boiss et Reut, subsp. abieds (Wiesb,) Schwarz 1949; V. laxum var. abieiis (Wiesb.) Hayek 1908. snbsp, aiistrincDm Vollm. 1914. — Syn.: V. album L. subsp, piiii (Wiesb.) Abromeit 1924; V. ausiriacum Wiesb. var. pini Wiesbaur 1884; V. album L. var. pini (Wiesb.) Tubeuf 1923; V. laxum Boiss, et Reut, subsp, pini (WiesK) Schvfarz 1949; V. laxum var. pini (Wiesb.) Hayek 1908. r C h £ n o p o d i a C e ft e 109 ArtliTOcuemuin Moq. 1840. OsoČnik, A. glaucHin [Del.) Uug.-Sternb, 1876. — Syii.: Saticortua glauca Deliie 1813; S. macrostachya Moric. 1820. J10 Ohione Gaertn. 1791, Loboda. O. portulacoides (L.) Moq. i840, — Syn.: Ah'iplex porfulacoides L. 1755; Halimione pofiulacoides (L.) Aelleii 1958. 111 Salicoriiia L. 1755, Osoenik. S. fntticosa L. 1762. Buxateae 112 Eiixiis L. 1755. Pušpan. B. semperviiens L. 1753. Pl atanaceae 113 Platanus L. 1753. PJaiana. P. hybrid« Brot. 1804. Ktiltivirano. — Syn.: P, acerifolia (AU.) Wüld, 1805: P. orient&lis L. var. acerifolia. Ait. 1799. P. opcidentalis L. 1753. Knltivirajio. P. orientalis L. 1753. Kiiltiviraiio. Pyi'olaceae JJ4 Chimapliila Pursli 1S14. Zelenček. C. iimbelUta (L.) Bari 1817. — Svii.: PyroU itmbellaia L, 1755, Ericaceae 115 Andromeda L. 1755, Rožmarinka. A.polifoHa L. 1755. tl6 Arbutus L. 1755. Planika. A. wnedo L. 1753. Kultivirano in sutspontaoo. 117 Ai'ciostaptylos Adans. 1763. Gornik. — Syn.: Uoa ursi Mili, 1754. A, uva-ursi (L.) Spreng. 1825. — Syn.: Arbiäun uva-ursi L. 1753; 118 Arctous Niedenzu 1889. Gornik. A, alpina (L.) Niedenzu 1889. — Syn.! ±irbuiits alpina L. 1753; Ardo-stAphylos alpina (L.) Spreng. 1825. 119 Callnna Salisb. 1802. Vresje. C. vulgaris (L.) Hull 1808, — Syn.: Erica oidgaris L, 1753. 120 Erica L. 1753. Resjc, E. camca L. 1755. 121 Loiseleuria Desv. 1813. Alpska azaleja, L. procumbens (L.) Desv. 1813. — Svn.i Azalea procumbens L. 1753. 122 Rbododendron L. 1753. Slec, R. terrugineum L. 1753. R-hirsiitum L. 1753. R.luteum Sweet 1830, — Sym.: Azalea pontica L. 1753; A. flaoa Hoffin, 1826; Ithododendron flaDUm (Hoff.) C. D(on 1834, non Pallas 1776, Anikodendron poniicum (L.) Rchb, 1827; A. flaoum RcJib, 123 Rhodofhamnus Rcbb, 1827. Slečnlk. R. chamaecistus (L.) Rcbb. 1827. — Syn.; Rhododendron chamae-ct^sius L. 1753. Yacciiiiaceac 124 Oxytoccus Hill J756. Mnhovnica. O- quadripetaliis Gilib. 1781. — Syji.: V&cciniuin oxycoccos L. 1755; Oxycoccm pahisiris Pers. 1805; O. milgdris I'ursb 1814. subsp. quadripctalns — Syii.: Vacchiiutn oxycoccos L. s. sir. auot. juylt; V. oxycoccos subsp. oulgare Elylt 1906; Oxycoccua palustris Pers. irar. oulgaris B!ytt lSr4-: O. palu-sirh subsp, nalgaris (Blytt) Mayer 1952. subsp, microcarpus (Tiircz.) Hegi 1927. — Syii.; Oxycoccm micro-carpun Turcz. 1848; VACcinium oxycoccos L. subsp. microcarpum (Tutcz.) Blyll 1906; V. oxycoccos var, microcarpum (Turcz.) Aschers, et Graebn. 1S99; Oxtjcoccus pahisiris Pers, siibsp, micro-carpus (Turcz.) Berlin 1884. }25 Vaccinium 1. 1753. Borovnica. V. myi-tillus L. 1753. V. uliginosum L. 1753. subsp. iiligmosuni — Syn.; V. u,U;S^nosum L. subsp. gemiinum (Ha-gerup} Mayer 1952; V. uliginosum f, nenuina Hagerup 1933, subsp. jnicrophylliini (Lange) Mayer 1952. — Syii.: V. uliginosum L. var. microphylhim Lange 1880; V. uliginosum f. microphyllum (Lauge) Hagerup 1933. EiJipetraceae 126 Einpetrum L. 1753, Mahunica. E. Kenuaphrodiium (l,ange) Hagerup 1927. — Syn.: nigrum L. var. hernmphrodita Lange 1880. E. nigrum L. 1753.» Solanaceae 127 Lycium L. 1753. Knstovnica. L. halimifolium Mill, 1768. KuUivirano in subspontano. — Syn.: L, vulgare Dun. 1853; L. turbiiiaium Poir. 1801. Scroptulariaceae 128 Paulownia Sieb, et Zucc, 1835. Pavlo-vnija, P. tomentosa (Tbunb.) Koeb 1872. ICultivirano, — Syn.: Bignonia tomentosa Thuub. I7S4; Paulomnia imperialis Sieb, el Zucc. 1835. Globulatiaceae 129 Giobularia L, 1753. Mračica. G. cordifoHa L. 1753, subsp. cordtfolia ~ Syn.: G. cordifolia L. subsp. cordifolik (L.) Wettst. 1895, subsp. bellidifolia (Ten,) Wettst. 1895. — Syn.: G. bellidifolia Tenore 1811; G. cordifolia L. subsp. meridionalis Podp. 1902; G. meridionalis (Podp.) Schwarz 1938. ' Po vse; verjetnosti ti« raste v Sloveniji! BigJioiiiaceae 130 Catnipa Scop. 1777. Katalpa. C. big no BIO i (I es Waif, l?S8. Kulti virmio in subspontano, — Syn.: Bignonia cčitalpa L. 1755. VerbeJiaceae 131 Vitex L. 1753. KoDopljika. V. ngnus-costus L. 1753. L a b i a t a e 132 Hyssopus L. 1753. Ožep. H, otJicinalis L. 1753. — Syn.: H, officifialh L. svibsp. officinalis (L.) Briq. 1S93. 153 Lavandula L, 1753. Sivka, L. angnstifolia Mill, 1768. — Syn.: L. officinalis Cliaix (786; L. spica L. 1753 p. p., em. Uisel. 1807; L. oera DC, 1815, 15i Rosmaritiug L. 1753. Rožmarin, R. officinalis L. 1753, 135 Salvia L, 1753. Žftjbelj. S. officinalis L. 1755. 136 Saturcja L. 1753. Seliaj- S, monlana L, 1753. var, montana — Syn.: S. moniana L, var. comrmini,? Vi«. 1Ö47; Micromeria montana (L.) Rcbb, 1830—1832, var. variegata (Ho^) Vis. 1847. — Syn,: S, variegaia Host 1831; Micromeria variegaia. (Host) Rchb. 1830—32. S. subspicata Vis. 1826, — Syii.; S, montana L. var, subspicata Vis. 1847; 5. pygmaea Sieb. 1855; Micromeria pygmaea Rckb, 1830 do 1832; Saiureja illyrica Host 1831. S. thymifolia Scop. 1772. — Syn.: S. rupestris Wulf. 1788; Calamintha rupestris Host 1831; C. ihymifoiia Rcbb. 1830—1832, non Host 1831; MicromeTia rupestris (Wulf.) Benth, 1848; M. thymifolia (Scop.) Fritsck 1890. 137 Teucriuuj L. 1753. Vrednik. T. chamaedrys L. 1753. — Syn,: T. officinale Lam. 1778. T. flavum L. 1753. T. montanum L. 1753, T. polium L. 1753. 138 Thymus L. 1753. Materina dušica, T, alpestris Tauscb 1871. — Sya.: T. serpyllum L. sul>sp. alpesier Eriq. 1895; T, serpyllum subsp. alpestrU Lyka 1927; T, serpyllum subsp. irachselianus Lyka 1927 p. p.; T. serpyllum subsp. chamaedrys Lyka 1927 p. p.; T, irachselianus Fritscb 1922, non Opiz 1826. T, alpigenus Kerner 1891. — Syu.,- T, serpyllum L, suJbsp. tra.chseli-anus Lyka 1927 p. p,; T. serpyllum subsp. pf&ffianus Lyka 1927; T. irachselianus Fritach 1922 p. p., non Opiz 1826; T. potyirichus Fritscb 1922 p. p., non Kerner 1890. T. balcanus Borb, 1890. — Syn.: T, longicaulis Presl L ciliatus Maly 1923. T, froelicliianus Opiz 1831. — Syn.; T. savpylhim L. subsp. c&rnioli-CU.S Lyka 1927; T. serpylliim subsp. paruifionts Lyka 192? p. p.; T, carnioUcus FrHseli 1922, noii Boib. 1889. T. iUyricus Ronn. 1950. T. longicaiilis Presl 1S26. — Syn.; T, ser p y Hum L. A, vulgavh d. dalmaiicuš Rchb. 1857; T, effusus f. longicauUs Borb. 1890; T. pet-teri Presl 1885; T, serpyllum subsp. dalmaiicus Lyka 1927. T, Jongidcns Velen. 1905. — Svn-: T. humifiims var. loiigidens Velen-1902. T. polytriciuis Kerner 1890. — Syn.: T. serpyllum L. subsp. poly- irichus Lyka 1927; T. polytrichus (Kerner) Fritsch 1922 p. p. T. praecox Opiz 1824. — Syn.: T. serpyllum L. subsp, cliDorum Lyka 1927; T. aerpyUum subsp. praecox Lyka 1927; T. praecox (Opi/,) Fritscb 1922; T. badensis Fritscli (922. T. psendocJiamaedrys (Braun) Ronn. 1944. — Syn.: T. loeuynnus f. pseudochamaedrys Braun 1911; T. serpyllum L. subsp. decipiens f. pseudochamaedrys Lyka 1927. T, pulegioides L, 1753. — Syn.; Cujit/a thymoides L. 1762; T. serpyllum L. subsp. effusus Lyka 1927, subsp, monianus Lyka 1927, subsp. paroifloTus Lyka 1927 p. p. et subsp. chamaedrys Lyka 1927 p, p.; T. ODätus Fritscli 1922. subsp. eHusus (Host) Ronn. 1931, — Syn.: T. effusus Host 1851. subep. montanus (Waldst. et Kit,) Rami. 1931. — Syn,: T, mo)i-iatms Waldst. Kit 1802. subsp. pulegioides — Syu.; T. pulegioides L, subsp. pulegioides Ronn. 1931; T. pulegioides L. s. str. T. vulgaris L. 1753. Kultjvirano. Apocynaceae 139 Neriom L. 1753. Oleander. N. oleander L. 1753. Kultivirauo. 140 Vinca L. 1753. Zimzelen. V, major L. 1753, V, minor L. 1755. 01 ea eeae 141 Froxinus L. 1753. Jesen. F. americana L. 1755. Kultivirano. — Syn,; Fraxinui noua-anglia Mill, 1768; F, slba Marsh. 1785; F. canadewsia Gaertii. 1788. F. excelsior L. 1753, F, oriins L, 1753. — Syn.: Fraxinus florifera Scop. 1772. F. oxycarpa Willd. 1806. — Syn.; F. oxyphylla MB. 1808. 142 Forsylhia Vabl 1805. FoiziÜja. F. suspensa (Tbunb.) Yahl, 1805. Kultivirano in subspontaiio. — Syn.: Syringa suspensa Tbunb. 17S4, F. -viridissimtt LindL 1840, KiiltiviraTJO in subspontano, 14.3 Ligustrum L. 1755. Kalina. L. vulgare L. 1755. 144 Olea L, 1753, Oljka. o. euTopaea L. 1753. siibsp, eiiropaea — Syn.: O. oleaster Hoff'm. et Link 1809; O. euro-pam L. var. oleaster (Höffm. et Link) DC, 1844; O, siloestris Mill. 3768: O, europaea L. subsp, sihesfris (Mill.) Rouy 1909. subsp, saUva (Hoffm. el Link) Rouy 1809, KiiJiifirano in subspon-tano, — Syn.: Olea satioa Hoffm. et Link 1809; O- earopaea L. var. säiiva (Hoffm. et Link) DC. ISii; O. gelUca. Mill. 1768; O. officinarum Crantz 1766. t45 Phillyrea L. 1753. Zelenika. P. latifolia L. 1753. var. latifolia — Syn.: P'. laiifolia. L. s. str.; P. laiifoliä L. var. iljpica C. K. Scbneiä. 1912; P. npinosa MiU. 1768; P. Uicifolia Willd. 1806. var. media (L.) C. K. Schneid. 1912, — Syu.: P. media L. 1762. 146 Syiinga L, 1753. Španski bezeg. S. vulgaris L. 1753. Kultivirano in subspoiilano. Cap rifoliaceae 147 Lonicera, L. 1753. KosteniČevje. L, alpigena L. 1753. — Syn.; Ca-prifolium alpinum Lara. 1778; C, alpigenum Gaertn. 1788. L. caprifoliura L. 1753. — Syn.: L. pallida Host 1877; C^prifolium rotundatum Moercb 1794. L. caerulea L. 1753, — Syn.: Ca.prifoUum coeruhum Lam. 1778; lylosteum coenäeum Dum. 1802. L. efrusca Santi 1795, — Syn.: CaprifoIUtm etruscum R. et Sdi. 1819; Lonicera. cyrenaica Vi v. 1824; L. saxntilis Mazz. 1835, L. nigra L. 1755. — Syn.; Caprifoliicm roseum Lam. 1788. L. xylosteiim L. 1753. — Syn.: L dumetorum Moench 1794; Capri-folium dumetorum Lara. 1778. 148 SainbucHs L. 1753. Bezeg. S. nigra L. 1753. S, racemosa L. 1753. 149 Viburnum L. 1755. Brogovita, V. lanfana L. 1753, — Syn.r V. opulus L. 1753. — Syn,: s!is Moench 1794. V. finus L. 1753. — Syn.; V. lucidum Mill, 1768; V. laurifolium Lajn. 1778; Tinus laitrifalius Borkh. 1779. V, iomentosum Lam. 1788. F. lobaium Lara. 1788; Opulus gl&ndulo- Compositae J50 Artemisia L. 1753. Pelia. A. abrotanum L. 1753. Kultivirano in subspontano. A. alba Tuna 1765. — Syn.; A. camphorata Will. 1779; A. humilis, Wulf, 1790; A. rupesMs Scop. 1772, non L. 1753, subsp. alba — Syn.:. .4. a.lbä Turra s. str.; A. alba subsp. lobelii (All.) Gams 1929; A. lobelli AJl. 1774. Pri nas samo; var, alba — Syn.: A. alba Turra snbsp. lobelii (All.) Gams. var. canescens (DC.) Gams. 1929; A. camphorata Vill. var. caneicejj.v DC. 1837. subsp. hiasoletliana (Vis.) Gams 1929. — Syn.: A. btaaaieHlann Yis. 1836; A. lohelii All. velt. hiasnleftiana (Vis.) K. Maly !923. 15( H«Uclirv5Tiin Mill. 1754 {corr. Pers. 1807). Smiljc. — Syn.: EUchrysum Mill. 1754. H, italicum (Rotli) Guss. 1843. — Syu.: Gnap/iaimm italicum Roth 179Ö; G. stoechas Scop. 1772 ct auci, non L. 1753. MONOCOTYLEDONES L i 1 i a C e a e 152 Asparagus L. 1753, Belns. A, atuHfoliiis L. 1755. 155 Ruscus L. 1753, Lobodika. R. aculcatns L. 1753. R. hypoglossum L. 1753. (54 Smilax L. 1753, Tetivica, S. aspera L. 1753. Ubci-sicht der spontanen Deadroflora Sloweniens (Z u £ a m^ni. enfassun g-) Verfe-^ser gibt einlcitftnd eijien kurzgefassten hisl&riseilten überblick über den Werdegang und die Entwicklung der bofanisclien Nomenklatur und weist auf die wesentbclisfen Bestimmungen des Cod-c 1956 hin. Die vorliegende Ubeisicht wird nicht nur streng anf die spontane Deudrcvflora Siofweniens beschränkt. Es werden auch solche Taxa berücksichtigt, die entweder sehr häufig kultiviert werden und in der Gestaltung der Landschaft ma^sg^bead beteiligt sind, oder die in Slofweni&n mit + Erfolg- zu Versuchszwecken kultiviert worden, wie ferner auch jejne, die schon jaiirzehntolang + häufig- oder verbreitet siibspontan vorkommen und gänzlich eingebürgert sind. Die Reihenfolge der Familien beruht auf taxonomischen Gesichtspunkten Gymnospermae, Angiaspermaet Dicotyledones — Dialypetalidae (MagnoUsceae — AräHaceae), Äpeiahdae (Beiulaceae — Platanaceae), Sympeialidae (Pyrolaceae — Compositae}; lHonocotjjledones]. Dagegen sin-t) aus Uborsicttlir.hkeitsgründen die Gattungen injierhalb der Familien und die Arten innerhalb der Gattungen alphabetisch geordnet. Gegenüber msinetn tSeznajn* (= iVerzeiclinist; Mayer 1952) wurden, abgesehen von den sich neu ergübenden Namensänderungen, in dieser Arbeit nachstellende taxonomlsche Umänderungen getroffen: Ericaceae subfam. Vaccinioideae werden als selbständige Familie Faeeimaceae bewertet; Cyiisus L. -s. lat. wird nach Rothtnaler 194+ in Chamaecytims Link und Cyiisus L. s. str, gegliedert, dagegen wird Saroihamni/s "Wimm, als Gattung belassen; Cyt'sanihus Lang wird unter Genista L, eingezogen; als selbständige Gattungen werden Biota Endl. von Thuja L., Frangula Diihaui. von RAamnus L. und Areiou& Niedenz. von Arciostaphylos Adaiis. beiausgelioben. Neue Bewertungen und die entsprechenden neuen nomeaklatonscBen ICorabina-tionen wurden in den Formenkireiseu von Pinus mugo, Sorbui aucuparia, Cfiamae-cytisus hirsiitus, Cijüsiti nigricanu nad Genisia xilnesiris vorgenommen. Für einige comenklatorische Hinweise danke ich auch an dieser Stelle den Herren Prof. Dr. E. Janeben (Wien) und Dr. A. Becherer (Lugano). Lileratiirai 1867. Lois de la Momenclature Boteniciiie, sidoptees par Ic Coofres international de Bolanique ienu. ž Paris en aofit lß&7. 19(H. Code of Botanical Nomenclature Buli. Tor rev Bot. Club 51. 1M6. Regies internationales de la NO'imeuclature botaniqiie, adoptžes par le Congres inierDational de Botanicjne de Vieone ]905. 1907. American Code of Bolanicai Nomeiidatitre. SulL Torrey Bot, Club 1912, Reales internationales de la Nomenclature botanicpie. adoptees par le Congres international Oe Bolanique tie Yiennc 1905. Deuxieme edition mise an point d'apres les decisions tJu Congres international de Botanicjue de Bruxelles 1910. 1921 Type-Basis Code of Botanical Nomenclature. Science 1935. International rules of Botanical Nomenclature, adopted by Üie International Botanical CoEgresses of Vienna, 1905, and Biussels, f9lO. Revised by the Icternationol Botanical Congress of Cambridge. 1930. 1952, International Code of Botanical Nomenclature, adopted by ike Seventh International Botanical Congress, Stockholm, July 1950. 1935, Huitieme Coogtes international de Botanique, section Nomeuelaturc. Taxon 4/6, 7, 1956. International Code of Botanical Nomenclature, adopted by the Eighth Irtercational BotanicaJ Congress, Paris, July .1054. * B e e h e r e r A. 1932—1956. Fortschritte in det Systematik und Floristik der Schweizer flora. Bcr, Schweiz. Bot Ges, 41—66. — 1956, Florae Vallesiacae Sup plemen tum, Denkschi. Sc.hweiz. Nat. Ges. 81. — 1956. Bemerkungen zur Nomenklatur der Farn- nnd Blütenplanzen der Schweiz, Ber. Schweiz. Boi, Ges. 66, Beissnei L. & Fitseheo J, 1950, Handbuch der Nadelbokkunde, ed, 5. Ciferri R. (SrGiacomini V, 1950—1954. Nomenciator Florae Italicae 1, 2/t. Clapham A. E., Tutic T. G, & Warborg E. F. 1953. Flora of the British Is^ies, Domin K. 1935. Plantarum Cechoslovakiae enumejaiio-. Preslia 15—15. Dostal J, 1950. Kvetena CSR. — 1957. Botanicka nomenklntnia. F ritsch K. 1922. Exkürsion&flora für Österreich und die ehemals österreichischen Nachbargebiete, ed, 3. Harlow W. M. & H a r r a r E, S. 1950. Textbook ot Dendrology, ed. 3. Hayek A. 1927--19K. Prodromus Florae peninsulae Balcajiicae 1—3. He g i G. 190S—1931. Illustrierte Flora von Mitteleuropa, ed. I; ed 2 : l (1936), 2 (1939). Hylander N. 1945. Nomenklatorischc und systematische Studiea über nordische Gefässpflanzen. Uppsala Univ. Arsskr. 7. Janchen E. 1908—1944.. Zur Nomenklatur der Gaitungsnamen I—III, ÖBZ 58; Repert. spec. nov. 53, 53. — 1941. Vorschlag« zur Benennung der Blütenpflanzen Deutschlands. Repert spec, nov. 50. — 1944, Die wissenschaftliche. Benennung der heimischen Bliiteupflanien und Farne. Der Biologe 15, 1 Navedena je le najvažnejša literatura, ker bi naštevanje vse strokovne in nomenkla tori Ene literature preseglo okvir te publikacije. — t944 Aiiregriitig zur Sdioiiiiug' einer AiisnahmsliEte für die Namea der Pftau^^eii - Arten. Repert spec, nov, 53. — 1930—1955. Beitrflge zur Benennung, Verbreitung ynd Aoordnuag der Farn-uucl Bliitonpflanzen Österreichs I—IV. Phyton 2. 5, 5. — 1956—195?. Catalo^rus Fl&iae Austriae 1/1, 1/2. — & Neil may er H, 1942—1944'. Beiträge zur Benennung, Bfcwtjrtuu^ uad V'erhrcining der l-'arn- und ölütenpflanzeu Dtiitsclilaiuls 1—IH. OBZ 91, 93. L a 11 j o u w J 1950, Botanical Nomenclalure and Taxotiomy, Chron, Bot. 12/1-2. Man sf el d R, 1958—1945. 2ui Woraenklfitui der Farn- jmd Bliifespflaiizen Deutschlands I—XII. Repftrt. spec, nov. 44—52. — 19il, Ver2eiclinj& d'er Farii- iind Blütenpflanken des Deutschen Reiches. Ber. Deutsch. Bot, Ges. 56 a. — 1942. Werden und Wesen der wissenschaftlichen PflanvZenbenenuuiig und ihre Regelung- Verb. Bot. Ver. P rov. Brali d cub, 32. — 1945, Die Nomenklatur im »Verzeichnis der Farn- und Btütenpflanzen des Deutschen Reichest. Ber EVätitseh. Bot. Ces, 60. — J949. Dia Technik der wissenschaftlichen Pfianzenbenennung. M a^y e r E. 1952, Sezmata praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, razr. prirodosl. medic, vede, dela 3, inst, biol, 3. Morgenthftl J. 1955. Die Nadelgeliölze, ed. 3. Rotlunaler W. l940--t94'3, Nomen kl a tor i s dl es, taeist aus deui westlichen Mittelnieergebiet II—IV. Repert spec. cov. 49, 30, 52, — 1944. Die Gliedernng- der Gattung Cytisiis, Repert. spec, nov. 53. Se bin 2 H. & ThelUajs A. 1906—1927, Beiträge zur Nomenklatur der Schweizerflora I-XVI Bidl. Hei'b, »Biss, Vierteljahrsdir, Nat. Gcf^, Zürich 51, 53, 58, 60, 61, 66, 68, 69. 71, 72. Schneider C. K. 1906—1913. Illustriertes ilaadbuch d&r Laubholzkucde 1, 3. Schwarz O. 1949, Beiträge zur Nomenklatur und Systematik der mitteleuropäischen Flora. Mitt. Thüring', Bot. Ges. 1, So6 R- 1940. 2nr Nomenklatur der GefässpElanzen der iii\^arisch&n Flora. Acta Geobüt. Huugar 3. — 1941, Zur Nomenklatur der Gefässpfhinzen der ungarischtD Flora, Anhang. •Acta GeoboL Hun^ax, 4. — 1953. Systematisch- nomeuklatorische Angabea und Bemerkungen zur Flora Ungarus. Acta bi&t. Acad, sei. Hungar. 3. — 1954. Neue Arten und neue Namen in der Flora Ungarns. .Acta bot Acad, sei. Hungar, 1. — & Javorka S. 1951. A Magyar NöveiiyviUg Kezikönyve t, 2. Stafleu F. A, 1954. Nomeuclalitre at the Paris Congress. Taxöa 3/8. KAZALO RODOV (Številke pomenijo zaporednos-t v tekstu) Alpska azaleja — Loiseleuriit , . I2t Breskev — Persica ...... 42 Amorfa — Amorphet..... . 50 Brest — Ulmus ...... 104 Breza — Beitila....... 91 Belnš — Asparagus..... 151 Brill — Juniperus...... 5 Bezeg — SambuciLs...... Brinova ümela — Arceuthobium 106 Bodika — ]lex....... . 80 Bniistra — Spfirtiiim..... 65 Bor — Pinus ........ 14 Bro^ovita — Viburnum . . . . 149 Borovnica — Vaccimum . . . . . 125 BrSkin ~ Cistus....... 23 Bršljau — HeeierR . Bukev — , . Cedra — Cffdrus Cipreso — CwpressKs Cesmiü — Berheris , Češnja — Cerasus . Cremsa — Padus . Crni gaber — Ostrye Čusa — Tsitga . , Diraka — Paliurus . . . . Divji kostanj — j4esciiJüs . DomaSi kostanj — Cnšianen Dren — Conms .... Duglazija — Pieiuhtmga Forzitija — Forsythia Gaber — Carpinus .... Gladež — Ononis .... GLedičija — Gleditsia . -Glog — Crai&egtis .... Gorcik — Afcio^iaphylo^ . — Arcious .... Granatoo jabcvlko — Pufttca Grebenoša — Polygala . . Hrast — Qiierciis . . . Hruška — Pi/ru5 ... Jablana — Malus . . . Jadikofec — Cercis , japonska kutina — Chaenomei .Javor — Acer . ... . jeika — ^^bies .... Jelša — Alnus .... Jerebika — Sorbus . . . Jesen — Fraarmws , . -Jesenovec — Ailanihus . Kalina — Ligusirum Kapra — Capparis . Katalpa — Cai&lpii Klek - BMä . . , — Thuja. . . Klocek — Siaphyiea Koüopljika — Viiex Koprivovec — Cellis Kosteničevje — Lonicera •les 80 96 II 4 tO 53 41 94 16 84 95 88 15 142 52 61 59 56 117 118 69 74 97 4.1 >9. 52 34 78 10 90 4S 141 73 Košeničica — Genista ^ , . Krblika — Frangtila , . . — Jikamnu^ . ■ ■ Kriptomerija — Crijpiomeria KustovTiica — Lycuim . . Kitlina — Cythnia .... Lt'ska — Corijlu^ .... Lipa — Tilia...... L.obocia — Ohwne , ... . Lobodika — Ruscus . , . Lovori kd — Launts , , , Maccsen — Larix . . . . Mabonija ~ Mahonia . , , Maliovnica — Oxycoccus , Mahuniea — Empehum . . Mandljevec — Amygdalus , Maieiica — Armeniaca . , Maierina duSica — Thym.u!' Me.dvejiia — Spiraea Mebiirka — Coluien Mella — Saroihani7iuü Metlina — Osyris , Mirta — Myrtufi . . MraSica — Globularia Murva — Morus , . Negnoj — Laburnum Neäplja — MespUus Octovec — Ähus . , Obmclje — Loranihus Oleander — Nerinm, Olika — Olee . . Gm d a — Fl scum , Oreh — Juglans , . Oslež — Hibiscus , Osocnik — ArihTocnemum — Saliconiia Ožep — Ui/ssopus . . . 143 Pacipresa — Chamaeci/parin 22 Panešplja — Coioneasier . 130 Pavlovjiija ~ Paulomnia , 2 Pelin — AHemisia . . 6 Planika — . . 82 Piatana — Plafanus . 131 Pokaicc — Physocarpus 103 Poljanka — Fi/mana . 1^7 Pnspan — Bk.vks . 5S 83 85 7 12? 95 71 11Ü 153 19 12 20 124. 126 51 32 138 49 54 63 105 68 129 102 60 40 77 107 139 144 lOS 98 70 109 lit 132 3 35 128 150 116 113 45 24 112 Bäk i lovec — Uippophae Relika — Arg.ijroiobiiim — Chaniuecyiisus — Cntisits fiesjc - Erica . . -Ribež — Ribe^ Robida — Rubii» Robinija — Robinia . Ru/ninrin — fiosmsriniAs . Ro/,niitrinka — Androjneda Riij — CoiHiiis ... Hujeviiia — Pii^täciä . . Rutica — Ruia . Sckvojfl — Sequoia . , , Sivka — LavandnJa . . Skobotovec ~ Phiiadelphus Sleč — Rhodoeleiidron SleGüik — Rhodolliamnus Sliva — Prunm . . . , Smilje — J7eJjc?irysKm , Smokvovec — Ficus . . Smmka. — Picea . , Sofora — Sop/iorn . . . SoTičece — HeliarUhemum Scobot ~ Clemotis . ■ , Sirojevfic — MfjTicaria . 6? 51 5j 56 120 29 4: 62 134 115 73 76 72 S 135 28 J 22 125 45 151 fOl 64 25 21 26 Sciraj — Stiiureja . 156 Šipek — Rosa...........46 Smaijia (letclja — Cpronilla ... 55 Šmarnu lirijšica — Auielanchier . ' 50 Španska detelia — Dorijoiiam . . 57 Spauslti bezes — Syriiiga .... 146 Tiinißi'isa — Tamarix ..... 21 Tetivjcii — Smila,\.......154 Tisa — Tn.xus..................i Tisovec — Tnxodium............'J fopoi — Papulus.......QO Tuloleska — EDonymiis 81 Trta — Vitimi.........87 Tulipovec — Liriodeinlron ... IT Velesa — Dryas .......38 Vinika — Payilienocisms .... 86 Volčin — Dapiine.......66 VvedDik — Teitcrium......157 Vi-ba ~ Salix ........1ÜÜ Vtesie — Celluna 110 Zelenček — Chiinaphila.....114 Zelenika — PhiU)/rea......143 Zimzelen — Vitus.......140 Žajbclj — Saloia.......135 PALINOLOGIJA IN NJEN POMEN ZA GOZDARSTVO Alojz Sercelj [Ljubljana) Palinoloigija (pelodna analiza; neraSko: PolleTiana.lyse; ime izvira iz grŠkc besede pal^o — posipavam. potresam) je Se zelo mlada botanična veda. V prvih začetkih jc bila njena naloga preiskovati pelodna zrnca iz raznih jezerskih usedlin, v katerih sc cvetni prah kljub svoji neznatnosti {10—120 mikronov) prav dobvo ohrani. Na podlagi teh preiskav je bilo mogoče ustvariti ši približno slike vegetacije oziroma gozda iz Časov po ledenih dobah. Po vegetaciji pa so mogU sklepati tudi na okolje, podnebje, vplive človeka, spremembe tal, gibanje ledenikov itd. Zalo je razumljivo-, da sc jc palinologija razvijala v začetku v tesnem sodelovanju arheologov in botanikov. Podatki, ki so jih ugotovili botaniki-palinologi, so zelo dobro rabili arlieologom in prazgodovinarjcm, ki so ob sicer skopih podatkih izkopanin vendar ic mogli ustvariti siiico o davnih dobah, o okolju, v katerem je človek živel, o njegovi kulturni ravni, o njegovi hrani itd. Po drugi strani pa se arheologi niso Ic okoriSčali 2 izsledki botanikov. S časovno določitvijo izkopanin iz plasti, v katerih je bila ugotovljena določena vegetacija, je .bilo tudi nedvomno ugotovljeno, kdaj je rasel na preiskovanem ozemlju tak in tak gozd. Vendar pa se je kljub obojestranski koristi to sodelovanje arheologov in botanikov kasneje zrahljalo in polcnanalitiki so začeli hoditi svoja pota, čisto botanična pota. Ko so že imeli nekaj časovnih mejnikov, so začeli podrobneje preiskovati vegetacije rajnih obdobij; ni jim zadoščala le grozdna vegetacija. Na Široko so zajeli v svoje deio tudi drugo rastlinstvo. Zanimali so se predvsem za zaporedje rastlinskih združb, kot so si sledile v preteklosti. Ni jim zadoščalo le raziskov^anje postglacialnili flor; lotili so se tudi ledenodobnih, pleistocenskih. Se dalj nazaj so poseg^li, v terciar, mKJocoik, celo v karbonskih premogih (pred ok. 200 milijonov let) so preiskovali ostanke cvctnc^a prahu {oziroma spor) tedanjega rastJinstva. Prav zadnje case pa so se patinologi otresli historično-floristične smeri in so začeli preiskovati zgradbo membran raznih pelodov; odšli so torej v čisto morfološko smer. To pa jim je oniogočil šclc elektronski mikroskop; gre namreč za. strukture milimi kronski h velikosti. Ta smer ima pomen za natančnejšo diagnostiko, delno pa tudi za čisto sistematiko. Ker ima ta uala veda sedaj že več skoro popolnoma samostojnih smeri, se vedno bolj uveljavlja ime »palinologija«, ki naj bi popolnoma »enakopravno« obsegalo vse te tri smeri. Rastlinskega historika, to je palinologa v prvem pomenu, zanima predvsem vegetacija holocena, to je časa od zadnje ledene dobe do danes {pribl, 20.000 let). Iz teh postglacialaih združb so se namreč razvile današnje rastlinske formacije in zato je neogibno, da poznamo «starše«, čc hočemo proučevati »otroke«. Poglejmo na kratko, kako ugotavljamo take podatke: Kakor vsi organizmi, proizvajajo tudi rastline moSke spolne celice* v velikanskih množinah. Posebno razsipne so v tem pogledu tiste rastlinske vrste, pri katerih je prenos pcloda na ženski cvet nezanesljiv. To je pri vseh vertrocvetkah, katerim posredujejo oploditev zračni tokovi. Večina gozdnih dreves -prepušča vetrovom svoja ženitovanjska opravila. Ker pa so vetrovi v vsem, pa tudi v tem kaj nezanesljivi, jc razumljivo, da ta drevesa spomladi tako obilno sipljejo po zraku cvetni prah. Ob časU' cvetenja gozdov je zrak naravnost ^.nasičen« s pclodom različnih drevesnih vrst. Vendar le malokatero od pelodnih zrnc doseže svoj cilj — oploditev. Večina peloda, ki se razprši na daleč po zraku, se kasneje polagoma enakomerno in nevidno vseda po tleh kot »pelodni dež« t{ncmŠko: Pollen regen). Prav ta enakomer-nost vsedanja -omogoča raziskavam zaželene rezultate. Opazovanja so pokazala, da pade v enem letu na 1 cm^ talne površine od 4000 do 2/.00Ü irnc cvetnega prahu {Firbas, 1949), Kljub ogromnemu številu pelodnih zrnc pa se tudi od tistih, ki se vsedejo na lla, ohrani zelo malo; velika večina jih kmalu propade, Ohranijo se le tista, ki padejo na ugodna tla, »Ugodna« so stalno vlažna tla ali pa stoječa voda, kajti v takih okoljib je malo kisika. Tudi tu se sicer vsi »živia deli razkrojijo, nedotaknjena pa ostane zunajija pla^t membrane, eksi7ia. Sestavljena jc nauiTtč i« najbolj odpornih organskih snovi, sporopokninov, katerih kemijskega sestava še ne poznamo. Ta eksina se torej ohrani in fosilizira ter ostane spoznavna po tisočletjih in celo milijonih let. Tako najdemo dandanes v glinah, šotah in podobnih močvirskih tvorbah različnih starosti subfosilna ali fosilna zrnca pelodov v razmerju, v kaJcrŠnem so se vsedala in v kakrSnem so rasla drevesa, ki so la zrnca producirala. Popolnoma točno sicer ni, da so zrnca v direktnem razmerju s Številom dreves, kajti nekatere rastline producirajo manj cvetnega prahu, drugi se slabše ohrani itd. Na srečo pa so prav gozdna drevesa tako glede količine kot tudi glede odpornosti na do- * Pravzaprav pelod sc ai prava s[jölna ceiica, temveS le nosikc apohic cclice in njenih spremljevalk. brcm Zato take razlike navadno »niolce'ii laneinarlmo, zavedajoč se, da moraroo pri slabših producentih podatke vedno nekoliko »povečati«, vzeti veČji odstotek, pri dobrih pvoduccntih pa jih nekoliko ali precej zmanjkali. Oče moderne palinologije jc Švedski paleontolog Lennart v. Post (1864—1950). Sedaj živeči vodilni palinolog pa je tudi Sved Gunnar Erdtman, ki ima v Stock-holmu najmodernejši inätitiit, v celoti opremljen .od Amerikancev. V. Post je izdelali tnetodiko za laboratorijsko obdelavo majtcriala, mikroskopske preiskave ter statistično obdelavo rezultatov. Za preiskavo namenjeni material (ok. Vem") gline, šote ali podobne usedline, ki vsebuje cvetni prah, prepariramo na poseben način s kislinami, lugom itd. Na ta način odstranimo čim več tujih snovi, mineralnih ali organskih, da ostane po možnosti le se to, kar je najbolj odporno: pclod. Pa tudi pelodu, ki se jc v usedlinah deformiral in »mečkal, jc treba vrniti Čim bolj naravno sestavo in obliko. Ko je kemična prcparacija opravljena, se iSele začne pra-va: preiskava z mikroskopom. Tu je treba na podlagi pelodnih zrnc določiti zastopane ra.stlinske vrste in prešteti, koliko so udeležene. Štejemo jih od loO do 2000 glede na namene preiskave. Ko jc končano določanje in ätetjc, izračunamo razmerje med drevesnimi vrstami. Zelllfa in grmičja izračunavamo posebej, nato pa določimo še razmerje med drevesnimi in »nedrevesnimi« vrstami. Te Številčne rezultate nanescmo na aibseiso z označenimi odstotnimi vrednostmi. S tem smo dobili t, i, ipektriim. Spektrum nam prvkaziuje povprečno sliko rajstlinstva oziroma go>ada nfike pokrajine za določeno dobo v pretckIos.ti. Toda ta velja Ic za krajše Časovno razdobje. Da -pa ne bi mora-li .pisati iTii:eTi .raziiih drevesnih vrst, uporabljamo za vsako vrsto poseben .simbol, Iti ga vnašamo v Spektrum na tisto me&tfl, ki ustreza izračunanemu odstotku udeležbe dotične railme. Diagram dobimo, če večje število spektrov vrišemo na ordinato v rajdaijab in zaporedju kot so pri profilu, iz katerega so vKorci. Zaradi boljäega pregleda zvciemo istovrstne simbole navzgor sledečih si spektrov ,s črtami, da tako laze spremljamo gibanje, t. j. porast in upadanje posamezne drevesne vrste. Ob levi strani vrišemo vedno tudi ustrezen profil zemeljskih plasti z oznakami sedimentov (glej diagram!)- Iz takega diagrama moremo z enim samim pogledom razbrati ne le stanje vegetacije v določenem časovnem izseku, ampak tudi v daljših dobah, tisočletjih ali celo stotisočletjih, kolikor pač obseže preiskovani profil. Pa ne samo to. Ves tisočletni boj za obstanek v rastlinstvu se nam zrcali jasno kot malokje. Tu vidimo, kako so se določene rastline ali rastlinske združbe naseljevale na naSe ozemlje, sv priborile prostor, sc razbohotile, pa že priŠIe druge, jih počasi, toda nenehno izrivale in končno popolnoma izvini le. Toda tudi le-te jc zadela ista usoda, da so morale napraviti prostor novim svežim in mlaJim prišletrem. Podroben Študij diagramov nam omogoča daljnosežne sklepe glede zgodovine in razvoja gozdov ter vsega, kar jc s tem v zveji. Kako pa je z raziskavami pri nas? 2e nemäki paleontolog Goeppert, ki je preiskoval žveplonosne plasti iz Rodoboja pri' ;Kraplnj, je oipozoril (1841), da bi bilo mogoče iz preiskav fosilnega peioda ustvariti st sliko vegetacijc preteklih dob. Toda Goeppertovo opozorilo jc ostalo dolgo časa brez odziva. Sele mnogo kasneje so začeli severnjaki s prvimi poizkusi, saj imajo prav oni najpripravnejšc terene in že marsikaj drugega. Za nase ozemlje jc prvi obdelal 4 poskusne vrtine z Ljubljanskega barja češki Nemce Franz Firbas, tedaj v Pragi, sedaj pa profesor botanike v Göttin-genu. Svoje izsledke z Ljubljanskega barja jc objavil v študiji: Pol len analytische Untersuchungen einiger Moore der Ostalpen. Lotos. Prag. 1923. Ker je inislil, da je s profilom dosegel ledenodobne Sedimente, je verjetno napačno determiniraj oziroma zamenjal pelod jdke in smreke, ki sta si v marsičem na prvi pogled podobna. Iz tega je naredil za tedaj ncpolialen« sklep, da je bilo obmoSje Ljubljane v ledenih dobah »refuginm«, zatofiščc za smreko. Kasneje pa je na podlagi natančnejšega Študija profilov uvidel, da to ni mogofe (verjetno je segel s profilom največ da atlantske dobe, to je 4000 let nazaj) in je te trditve preklical oziroma popravil. Zato rezultatov njegovih analiz nc bom podrobneje navajal. Od Firbasovih objav dalje je pri nas nastopil zopet molk. vse do druge svetovne vo-jne, ko je 1. 1944 izSla prva publikacija, v kateri je dr. Ana Budnar-LipoglavSek obdelala mamutov profil iz Nevelj pri Kamniku. Rezultati so naslednji: Pinus (borovec) popolnoma dominira s preko 70% ; dvomljivo so zastopani t-opoli z ok 3i% ; riad 10% doseže samo še vrba (Salix). Od drugih vrst imajo sklenjeno Črto, torej nastopajo skozi ves profil: macesen, smreka in breza, Spo-radično, le mest&ma .pa se pojavljajo Se gaber, jelša, celo bukev, hrast in brest. Celo Pterocarya, ki je pri nas po ledenih dobah ni več, naj bi bila zastopana. Neveljske plasti torej kaSejo zelo pestro floro, tako da so nekateri začeli dvomiti o tem, da so to jezerske plasti, ampak jim vedno bolj pripisujejo značaj recneg'a dolinskega zasipa. Leta 1955 je objavil A.lojz Sercelj — avtor tega članka — v Arheološkem vestnlku SAZU Članek: Palinološki profil kolišča pri Kamniku pod Krimom, V njem podaja rezultate analize cvetnega prahu iz polcdenodo^bnejra iprofila, v katerem je bilo odkrito eno od mnogih koliSč na Ljubljanskem barju. Ta profil bo na naslednjih straneh malo podrobneje opisan. Tudi nekajj večjih holocen.^kili profilov z Ljubljanskega barja in enega pleistocenskega je obdelal avtor tega članka in bodo predvidoma letos objavljeni. Veliked brezo in borom dokončno zmaga bor, toda tudi tega začne kmalu izpodrivati leska, ki končno prežene borovce iu kot vmesna grmiŠSna formacija pripravi tla za mešan hrastov — brestov — lipov gozd (EMW — Eichcntnischwald). 2aradi vlaŽnotoplega podnebja popolnoma prevlada vegetacija EMW, ki od vzhoda dobi primes smreke. Podnebje postane suho in toplo {menda najtoplejše podnebje po ledenih dobah), zato začno sestoji EMW izumirati in njihovo mesto zmagovalno osvoji bukev, ki doseže v tem času svoj višek. Bukev popolnoma pravlada. Od leta 800 po n. š. nastane doba iztrebljanja in ponekod že začetek gojenja gozdov, 20 000—12.000 arktična doba ]2.0Ö0—lO.OOO subarktična, doba 10.000—9000 Allcröd äOOO—3000 mlajši Dryas SOOO—6SOO preboreal Ö80Ü—5500 boreal _ 5500—3000 at lan tik 30 00—700 subboreal 700 do -h 800 subatlantik Takale zaporedja gozdnih vegetacij veljajo približno za vso Srednjo Evropo. Verjetno bij ^ri nas zaporedje v bistvu isto, toda čas pomaknjen nekoliko nazaj in sestav gozdov morda malo drugačen. Vse to pa je za sedaj zapisano le Še v zemeljskih pJasteh, ki jih bo treba »dešifrirati«. Za ponazoritev, kako se zgodovina gozdov, zapisana, v zemeljskih plasteh, razbira, naj nam služi profil z Ljubljanskega barja (glej diagram!). Poudariti pa je treba, da gre tu za arheološki profil, ki vsebuje kulturne ostanke iz določene dobe. Tak je za rastlinskega historika najpripravnejši, ker nam arheolog vsaj en Spektrum postavi v določeno razdobje. V našem primeru je to naselbina koIiSčar-jev z Ljubljanskega barja, ki jo arheologi postavljajo v začetek bronaste dobe (nekako 1800 — pred n. š.). Kaj vse nam pove diagram? Na njegovi skrajni levi strani vidimo ozek profil zemeljskih plasti od globine 1,80 do 0,60 metra. Te plasti so po sestavu različne, kot so se pač v različnih Časih vsedale (glej legendo!). Ta profil plasti nam služi istočasno tudi kot ordinata. Na aibsciso v vodoravni smeri so nanesene odstotne vrednosti rezultatov analize vzorca pripadajoče plasti. To predočuje spekturm. Diagram je torej sestavljen iz 9 takih spektrov, ki ^i sicer ne sledijo navzgor v enaJcib razdaljah, ker so vzorci vzeti tam, kjer se plasti spremenijo; to pomeni, da so se tudi zunanje razmere spremenile. VaiSnejSi del diag^rama zavzemajo gozdna drevcsaj ob desni strani pa sc vnašajo tudi vrednosti zelišKnih rastlin, grmičja, vodnih ali tudi kulturnih rastlin; te zadnje upoštevamo, čc.nam g;re za to, da zvemo kake podrobnosti ali posebnosti, Z branjem diagrama začnemo od spodaj navzgor, to je od naj starejših plasti. V času, ko se je vsedala polžarica {jeaerska kreda), so se na ljubljanskem prostoru začeli uveljavljati bukovi gozdovi, delno pomešani z jelko. Tem pa sta se morala umikati smreka in bor; hrast kot edini zastopnik EMW sc ni niti posebno raaiSiril. V g'lobini 150 cm, to je v kulturni plasti {v subborealu), dosege bukev svoj visele, jelka pa je zaradi vročegfa in suhega podnebja začasno upadla. Toda ne za dolgo. Bukev začne kmalu pn svojem viSku upadati, poskuSa Se enkrat z drugim sunkom osvojiti življenjski prostor, toda zaman; v zmernovlaznem subatlantiku jo izpodrine jelka, ki v divjem vzponu obvlada teren. Druga gozdna drevesa: hrast, gaber, črni gaber, smreka in borovec so tema dvema glavnima tekmecema le sprtmljevaici, ki razen smreke in hrasta ne dosežejo posebne gostote. Poglejmo še desni del profila, kjer nam rastlinje kaze čisto lokalne razmere. Ko se je vsedala polžavica, še ni sledov o vodnih rastlinah, to je znak, da je bila voda zanje pregloboka. V 'kulturni plasti liajdemo že dve značilni vodni rastlini: rmanec in blatnik. Ker sta to rastlini mirnih in plitvih voda, je znak, da je bilo koliSČe postavljeno v plitvi vodi ali pa tik oh bregu. Da je bdo jezero v neposredni bližini zaraslo, nam pričajo pelod vresnie in spore praproti. Za Časa koliSČarjev je torej bukov gozd dosegel visek, saj je bilo tedaj podnebje najbolj toplo In suho; v nadaljnjem pa je bukev zc začela ponovno izgubljati tla. Vidimo torej dva vzpoaa; prvega na začetku, drugega v sredi profila. Toda kot je videti iz tega, bo bukev vsaj za:časno podlegla jelki. Dandanes pa vemo, da so pri nas veliki gozdni kompleksi, kjer je bukev popoln gospodar položaja in ne pusti v svojo sredo nobenega tekmeca .iZhita dolia« bukve — subboreal ko je bukev dosegla svoj višek, jc že davno za nami in bukev klimatično ni v'cČ na najboljših pozicijah. Kje moremo torej iskiti vziolte njene moči? Take primere, da se vegetacija ne ujema s klimatičnimi «dogmami«, imamo na Jjubljanskem prostoru, celo v bližnji okolici Ljubljane, Borove gozdove, ki bujno rastejo po kislih terenih v okolici Ljubljane, imajo nekateri za ledenodobne preostanke, reliktne gozdove. Doba borovca pa je v gozdni zgodovini boreal, to je čas pred ok, 9000 leti, .-^li je torej verj-ctno, da to ostanki oziroma nadaljevanje borovili gozdov iz boreala? Kdo bo verjel, če količkaj ^botanično« misli, da more ista rastlmska vrsta rasti na istih tleh nepretrgoma 9000 let nc da bi svoja tla popolnoma izčrpala In bi jo katera koh druga zlahka izrinÜai' Ali Šc konkretneje: na kateri njivi bi mogla dobro usi>evati pšenica 200 let zapored? Breza je dandanes predstraza cirkumpoiarnih krajev pred tundrami, [sto je bila v Evropi v preboreatu in prej, to je pred ok. lO.OOO leti. Komu ni znano, da imamo tudi sedaj pri nas precej brezovih sestojev? Ali bomo tudi te imeli za deset tisoč let stare rdikte? Kdor količkaj opazuje, bo videl, da se sedaj pred »našimi očmi« to hladnodobno drevo uspešno razvija in kljubuje -močnejšim tekiriecem, vendar to zmore le na sveže razgaljenih, kislih mineralnih tleh, posebno skrilavcih in ilovicah. Iz navedenih primerov moremo povzeti naslednje: Gozd ni in ne more biti le posledica kltmati-čriih vplivov, kot so to do zdaj trdili, ampak pri naseljevanju in izginjanju gozdnih formacij morajo sodelovati še nekateri čini tel j i, ki so najmanj tako važni, kot je klima, Vseh faktorjev gotovo ne poznamo, toda eden od odločilnih mora biti pedogenetski razvoj gozdnih tal in edafske razmere Gozdni sestoj in tla, na katerih ta raste, sta neločljiva biološka celota, kajti gozdna tla niso le mineralni ostanki kamenite podlage, temveč vsebujejo razen tega Se talno mikrofloro in mikrofavno, ki usmerjata razvoj tal in s tem v veliki meri vplivata na rastlinstvo na teh tleh. Če se na nekem ozemlju naseli dolaEena gozdna zdruSba, je to gotovo na tleh, ki so zanjo najugodnejša, kajti sicer v ostri konkurenci ne bi zmagala, Z dokončno naselitvijo pa se zanjo tla ne začno izholjSevati, ampak slabšati. Kajti ista gozdna združba enostransko izčrpava hrano iz tal, odmrli rastlinski deti so podvrženi bakterijskim in drugim razkrajanjem, pri ccmer se spremljevalne bakterijske vrste in virusi, specifične za to združbo, tako namnožijo, da -postanejo končno Škodljivci ali celo paraziti. S tem oslabijo življenjsko sHo in odpflmost gozdnih osebkov, ki so bili zc itak preslabo hranjeni. rNa. ta način oslabi ves sestoj, dokler končno popolnoma ne ostari in opeša. Namesto njega pa nastopi druga formacija z drugačnimi prehranjevalnimi potrebami, drugimi spremljevalnimi mikroo^rga-nizmi v tleh, pač v odvisnosti od klimatiČnih in talnih razmer. Gozdna zgodovina oziroma palinologija je ugotovila zgodovinski razvoj ^ozda z naslednjim zaporedjem naselitve: 1. Gola mineralna tla obrastejo brezovi s^.-itojj, ki pripravijo tla 2. borovim sestojem; ko pa ti omagajo, zasede njihovo mesto začasno 3. leska; zato nastanejo čisti leskovi sestoji kot predhodniki pravega gozda listavcev, in sicer: 4. mešanega gozda hrasta, bresta in Hpe (EMW). Ti so ustvarili že dovolj zemlje in humusa za 5. bukov gozd, ki je prejšnje drevesne vrste neusmiljeno izrinil in pri na."! dobil jelko ko-t gosta. Tako so se razvili sedanji S. bukovi-jelovi gozdovi kot zadnja razvojna stopnja. Vsa ta zaporedja so vezana na določeno časovno in klimatično obdobje, zato je sklep o klimatični pogojenosti nastal takorc.koč kar sam od sebe. Vendar je dejstvo, da so v sedanji dobi, ki je klimatično precej drugačna od vseh prejšnjih^ zastopane paralelno vse stopnje, močan dokaz, da navedena ugotovitev velja le deloma. Tudi drugje palioologi ugotavljajo »fazne premike« v sestojih, ki nc sodijo v njihov čas. Kako pa naj potem razložimo istočasnost različnih sestojev? Kaj preprosto: Po zadnji ledeni dobi se je na tedanja razgaljena ali slabo porasla mineralna tla nedvomno naselila breza, za njo borovec, itd Gotovo pa se ti gozdovi niso popolnoma enako razvijali; nekatera tla so bila mehkejša, druga trša in razvoj je napredoval počasneje. Elementarne katastrofe, kot požari (moremo jih ugotoviti v raznih usedlinah po velikih množinah oglja) pa tudi človek so povzročili ogolitve večjih gozdnih po-\TŠin. S tem se je razvoj pomaknil nazaj, spet na svoj začetek. Na pogoriščih borovih gozdov se torej ni naselila združba, hrasta, bresta in lipe, ki bi normalno sledila, ampak tla je jopet zarasla breza. To sicer mi nič novega, kajti isto doživljamo tudi dandanes, toda samo vedeti je premalo, če se pri obnovi in gojenju gozdov po tem tudi nc ravnamo. Na ta način bi tudi veliko laže razložili devet alt deset tisoč let .stare »relikte« borovih gozdov, ki niso nič drugega kot zaradi kakrSnih koli katastrof zapozneli in časovno na^aj pomaknjeni sestoji, ki 5e niso mogli dohiteti sedanje razvojne stopnje gozdov. Povsem jasno je, da tudi razvoj tal zahteva svoj čas in da se T\e da umetno izsiliti. Prav te ugotovitve in posledice, ki iz njih izvirajo, utegnejo Imeti v prihodnosti velik pomen za gozdarsko prakso. Ce bomo temeljito proučili vse vzroke in posledice, ki jih je »lapisalas (v zemeljske plasti) zgodovina razvoja gozdov, s pTehitevanjem ne bomo izsiljevali na neprimernih tleh neprimerne vc^etacije, saj tudi narava teg^a ne dela. Na ta naJin se bomo izognili marsikaterim težavam in neuspehom, Literatura Firbas, F-' Spit- und nacbeiszeitUche Waldgeschichte Mitteleuropas nördlich der Alpen. Jena, 1949 Iversec, J.- Landoam i Danmarks Stenalder. Kobenhavn, 194]. Aichinger, E.; Vergleichende Studien über prähistorische und historische Wald-eotwickjung, 1942. Erhart, H.: La genese dej sols en tanl que phenomine gcologique. Paris, 19i6. PALYNOLOGIE — DIE GESCHICHTE DER WALDENWICKLUNG (Zusammen fassung) Im ersten Teile dieses Artikels werden die Forstfaclileute mit der palyaologiscben Arbeit, mit ihren Resultaten fiowie mit dem Nut/cn, die die Forstwirtschaft davon bat, vertraut gemacht Im zweiten Teile beschäftigt sich der Verfasser in AnJehnunj an das heilicftcndc und an andere, noch nkht veriiffentlichtc palynologiscbe Diagramme, mit der Problematik der Waldentwickluog in uuserem siidalpinen Ratimc, Auf Grund eigener Beobachtungen versucht der Verfasser nebst den Klimaeinflüssen, die allerdings anerkannt weiden müssen, auch andere, ebenso wirksame Faktoren mil der postglaiialen Waidenwickiimg im Zusanunenhang zu bringen. Der allenk^ichligste dieser Faktoren soil pedologisch-edaphi.schtr Natnr sein, Die bisher als kümabedingt angesehene Waldentwicklungsfolge; Betula-Pinus-Corylns-E-MW-Fagus kann in alien ihren Stufen auch in der Jcitieit, unter den gegenwärtigen Kli-maverhiiltnisstfl, sn/usagen vor nnsevcn Augen, sich abwickelnd beobachtet werden. Die Betula- und Pinusbestünde, die nach dem Glaiial in Mitteleuropa, heute aber in nordlichsteo Waldregionen, beimisch sind, gedeihen auch heutzutage bei uns ebenso gut, trotz schärfst«' Konkurrenz der unmittelbar henacbbarten Bvchen-, Eichen-, Fichten- u. a,-Besfände, und für sie «ungünstigen" Klima. Sind daher Betula- und Pinuswälder als Glazialreliktc zu deuten? Nach manchen Btttauikecn, ja. Pollenanalytisch ist dies aber nicht nachweisbar Die Pinus-Kurve sinkt seil dem Präbortal ailmahlich ab, um im Subaüantikum wieder stark zu steigen. Das bedeutet: Zwischen den spätglaiialen «nd den heutigen Pinus-Wälderu besieht ein mindestens 5000jähriger Hiatus. Wie solite das anders gcdeutef werden? Bei eingehender Untersuchung ergab es steh, dass Birkenbestande nur an bestimmten Böden fussgreifen können. Erstens werden saure, frisch dermdierft Mineralböden, auf denen die pwiogcnetische Vorgänge in den ersten Phasen sind, von der Birke bcvcrzugL Zweitens (und das ist io Slovcnien meistens der Fall) werden die Bödcw^ die lange Zeit unrichtiger weise als Weiden und Strcuhcidtn benutzt und somit volkommen degradiert worden siurf, nur von der Birke besiedelt. Die Bkke ist also eine klima unabhängige, in allen Zeitperioden auftretende Pionierart der Waldhodenentwiekiung, wo immer es zu einer vom Menschen oder Natur verursachten Bodcnvernicbtung kam. Auch die Fohren ansiedeln iicb dort an, wo die Birken ihre Hpflicht« schon erfüllt haben, oder an Waldhöden, die als solche noch nicht vollkommen entartet sind. In unserem Raum fangt die [lOstglazialc Waldentwicklung, wahrscheinlicb wegen nicht voUkommener Bodendegradieiung, gewöhnlich mit Pinus au. Der zweite Anstieg der Pinus-Kurve sdt Endf des Subboreals kann auf natürliche Brande und Menschliche Rodungen ittrückgeführt werdeni So ninss das vom Walde wiedercrobertes Land vom neuen den gajizen WaldbodeneatwickluDgsgang; durcbzugehen, bis daj »Klimax« ermcbt wird. Aus dem an geführten folgt: Wald und "WaJboden sLod eine untrennbare biotogUche Einheit, die nithl in so grossem Masse den Rlimacinfliisscn 7u uuteriicgen scheinen als es man bisher angenoniniett batte. Der Wald und sein Boden entwickeln sich parallel, biw, die Bodenentwickiung ist um eine Stufe voraus, in dem Sinne, das: der jetztige Wald den Boden ^iir den zukünftigen vorbereitet. Die sogenannten i^Gtazialrelikte« sind keine echtea Relikte, sondern nur eine spatere Wiederholung einer oder anderen Entwicfclungspbase. NOV PREDLOG ZA POENOTENJE DELITVE DELA IN DELOVNEGA CASA PRI GOZDARSKEM PROUČEVANJU PORABE CASA Prof -dr. Paavo- Aro (Helsinki) (Nadaljevanje) Čas za oddih jc dvovrsten: samovoljni oddih določajo dclavci po lastni potrebi, predpisani oddih pa doloma delovno vodätvo glede na njegov začetek in dolžino. Vnaiiji činitclji, kakor so: slabo vreme, ureditev dela, dodatna dela litd,, povzročajo često presledke, ki ne glede na voljo delavcev in delovnega vodstva motijo- redni potek dela. Tak čas motenj se pojavlja pri delu ali redno aji izredno. K rednim presledkom sodijo med drugim rama čaka:nja, ki so poseLno značilna pri skupnem delu. Izredni presledki so vse pri delu pojavljajoče se nepričakovane motnje, ki jih povzročajo morebitni obiski dcl-ovodij, poškodbe orodja al p strojev, vremenske ncprilike itd. Te motnje silijo delavca, da prekinja svo'ja delovna gibanja. Izbežni presledki nastajajo večinoma zaradi pomanjkljive strokovne sposobnosti delavcev in zaradi napačne organizacije dela. Vsem takim presledkom se lahko izxigemo z razumno izbiro delavcev in z načrtno organizacijo dela. Presledki so torej tako stanje med delovnim časom, pri katerem so prava delovna gibanja popolnoma prenehala. Na sliki prikazana in zgoraj opisana razdelitev delovnega časa sloni na fizioloških dogajanjih, ki se pojavljajo pri delu; istočasno razvršča te procese v take skupine, ki se lahko po vseh deželah združijo z istimi' pojmi Četudi je razdelitev že sama ob sebi pripravna za Študij Časa, je obenem takSna, da je mogoče s sestavo različnih Časovnih skupin priti tudi do drugačne glavne razdelitve, ki se pri proučevanju Časa često kot pomembna uporablja. Pri taki razdelitvi se lahko ločijo .porabljeni Časi, ki se nanalajo na delovni objekt sam ali pa na druga potrebna delovna gibanja kakor ludi za razne prekinitve, ki spremljajo delo. Na desni strani pa je prikazano to razvrščanje Easa v skupine. Tam je čas naloge razdeljen v tri skupine: na efektivni čas, na čas oddaljevanja in na ča-s prekinitev. K efektivnemu Času prištevamo ves čas, ki sc porablja na dotičiiem delovnem objektu za glavna in po.sebna gibanja — to je, za efektivna gibanja. C a s o d d a 1 j e v a n j a pa obsega čas, v katerem so bila opravljena produktivna oddaljujoča se gibanja, pri Čemer gre za dmge delovne objekte kakor pri efektiiTiem času. Proizvodni čas prve razdelitve časa je bil torej razdeljen na dve skupini tako, da je bil ves glavni čas in od stranskega Časa posebni čas s pripadajočimi podskupinami združen kot efekitvnv Čas, čas oddaljevanja pa vključen kot druga glavna časovna skupina v^ stranski čas. Tretja glavno časovno skupino dobimo, če združimo -ncprolzvodm £a.s. ki sIcct-sodi k Času giha-nja, z Sasoin presledkov. Nqjroizvodna gibanja namrcE podobno kot presledki prekinjajo gibanja, potrebna -za dosego postavljenega cilja. To tretjo glavno skupino imenujemo prekinitve. Lahko še na ra^nc druge načine med seboj združujemo časovne skupine, r^aj omenim dve nadaljnji možnosti, ki sta bili tu io ia^n v rabr; predpisani oddih in redni' presledek, od katerih sodi prvi' k času 7,a oddih, drugi pa k času motenj, lahko združimo v posebno skupino presledkov. Tak prisilni oddih je oddih, ki ga uvrščamo zaradi oiganizacije dela ali pa zairadi svojevrstnosti dela, Čeprav s statiSČa delavcev ,ne bi bil potreben Združevanje neizbežnih presledkov v podskupine je potemtakem naslednje; samovoljni oddih, prisilni oddJh m izredni presledki. Pri rasnih proučevanjih časa izločajo tudi čas izgube kot posebno skupino. Ta časovna skupina nastane na ta naČin, da zdrušimo čas motenj rin izbeŽne presledke. K tej skupini moremo po mili volji prištevati od Časa gibanj tudi neproduktivni čas, Ni potrebno navajati nadaljnjih možnosti razvrščanja v skupine, ker logično izdelana razdelitev časa omogoča poljubna razvrščanja v časovne skupine. Avtor je že prej večkrat predlagal, da naj se kot temelj mednarodne razčlenitve časa' uporabi po njem izdelana in pri gozdarskih proučevanjih časa na Finskem uporabljena razdelitev. Delo in delavcev čas za nalogo lahko na različne druge načine razdelimo. Cestokrat se delo- na ta način razdeli, da se vecjä ali manjSa množina delovnih gibanj ali gibalnih serij medseboj poveže, tako nastanejo delovne stopnje (faze), delovne podstopnje ild. Tem podrobnim delom damo potem oznake po gla^Tiih gibafijih dotičnega podrobnega dela, Na ta načiti opravljena podrobna dela so zelo heterogena, ker obsegajo najmanjši deli vedno le ista gibanja, največji deli pa včasih različna gibanja in tudi presledke, Cestokrat je težko vedeti, iz katere dejavnosti je sestavljeno tako podrobno delo. Ker je število gozdnih del zelo veliko, in ker ra^en tega nastajajo z naraščajočo mehanizacijo dela vedno- nove vrste dela in so zelo velike možnosti za razdelitev dela, n, pr. na osnovi glavnih gibanj.■ je izdelava take razdelitve dela za mednarodno rabo zelo zamotana naloga. Najprej bi bilo potrebno našteti vse vrste gozdnih del, nato se domeniti, na kakšna podrobna dela bi bilo treba razdeliti vsako delo in katera gibanja je treba uvrIČati v določeno podrobno delo. To pa bi nas utegndo pripeljati v prehude težave, kajti v raznih deželah sta potek in oblika podrobnih del lahko različna. Tudi različnost strojev lahko privede do popolnoma drugačne opredelitve podrobnih del. Zato je brez pomena razdelitev dela In delovnega časa, ki je zasnovana na glavnon gibanju, temveč zadošča preprosta razdelitev, zgrajena na opažanjih fizioloških procesov, gibanj in presledkov. Vsak raziskovalec pač lahko uporabi takäivo razi'lelitev, k.i se mu zdi primerna. Če razen svoje lastne uporablja — zaradi primerjave svfljih raziskovalnih izsledkov z drugimi — zgoraj opisano, na fizioloških dogajanjih osnovano razdelitev. Na vsak način mora ugotoviti za gibanja in presledke porabljeni čas, pa naj si izbere kakršno koli razdelitev. Tudi pri podrobnih delih je treba vedeti, ali so gibanja proizvodna ali' ^leproizvodna. glavna ali postranska, če se nanaSajo na isti a'li na več delovnih objektov. Pri vsakem podrobnem delu je dalje važno poznati vrste prekinitev in presledkov. To pomeni, da je razdelitev časov podrobnega dela glede na čas fiai«-ložkih dogajanj ravno tako vaina, kalior tista, ki se nanaša na ves čas delovne naloge; kajti po Časih dogajanja se struktura podrobnega dela laze vidi kot pa samem času podrobnega dela. Ako ugotovljeni čas ni vezan na do-Iofeno podrob* no delo temveč na gibanja in presledke, se lahko vsa dela, za katera je bil ugotovljen ^as dogajanj, med 5eboj primerjajo. Glede na važnost dela je pri' primerjavi za, določeno podrobno delo, n. pr. 2a beljenje (lupljenje) pri raznih raziskovanjih izmerjenega časa veliko korisi-neje preiskati, koliko časa je bilo porabljenega za proizvodna ali neproizvodna gibanja kakor tu
  • i>staja togost ožilja, zaradi poroznosti prazno, in krče-Ei se les ne more imeti žaradi tega pri stav.bah nobene trpežnosti. Drevesa pa, ki rastejo rta sojiEnih straneh, postanejo trdna, ker med žilami niso po-rp7,na in so od suŽe izsesana. To pa zato, ker sonce izvleče v!a:go ne samo ii zemlje, ampak ludi iz drevei. Tako so dvevesa na son?nih legah zaradi gostote žil in brez poroznosti trdna, in ce se )e-ta izdelajo kot stavbni les, rabijo zelo konslno do viaokc starosti. Zaradi lega sö »spodnjemorske« jeike, ker sa s sontnih suhiii leg, boljše od »gornjernor-skih" ii senčnih leg. Nekaj komentarjev k prevodu (X — 1 Nil Apeninskem polotoku jt Knantkc .pomladi ustaljeni jugozapadni veter, latinsko imenovan »Favtmius* .(/en). Piiateljeva primerjava drevesa v letni — rastni dobi z iioscco ženo razodeva globoko doživljanje narave. V podkrepitev dejstva o prizadetosti žene v leni stanju omenja tudi odnos do nosečih suicbj. V takratni sužnje lastniški družbi so dosegli trgovci za tako ženo — sužnjo le nizko ceno. 2, 3, Rastlinske celice je znanost odkrila sele v 17, stoletju po izumu mikroskopa. Nalančnejša spoznavanja življenja celic in celičnih tkiv ter slasti presnove (procesov asimilacije iti difiimilaeije) pa sodijo v novejšo dobo našega veka. Marsikatere pojave življenja rastlin znanost še proučuje Vitruvij na -podlagi opazovanj pravilno sklepa, da se les hitreje pokvari, če je bil posekan v soku. Tekom rastne dobe dotekajo v zelenih listih nastale organske snovj v vsa iiva celična tkiva drevesa. .S pcwekom v dO'bi pretakanja soka ^zapadejo sfaguiraiie organske snovi odmiranju«. Z jesenskim prenehanjem pretakanja soka se Ic-ta reducira tako v parenhimskem in traheidnem celičju kakor v živih celicah intermediainih vlaken in v trahejah (sprovajalnih ccvch ali »žilah«), S postopnim posekom drevesa tedaj še umetno izsilimo redukcijo soka v živem in neživem lesu, »Nepotrebna ali odvečna tekočina postaja vzrok abiotičnemu in biotičnemu rajidejanju lesnega tkiva« (mraz, pripeka, gnilobne glivice). Rimljani so pokazali posebno izkuknosi v negi sadonosnih plantaž. Z obrezovanjem, larezovanjcm in navrtanjem debel so uravnavali (regulirah) ekonomiko drevesnega soka — la doseganje najugodnejšega raz vitka krošnje, bolj5e rodnosti in predvsem trajntjšega zdravega uspevanja sadnega drevja, agrumov. (Primerjava v J, odstavku je zelo aaniaiiva.) 5—14. Ogenj, zrak, vüda in zemlja so — po učenju grških filozofov od 500 do 300 pr. n. št — osnovne prvine (elementi). Iz teh se:stoje vse stvari in predmeti. 2a. opredeljevanje lastnosti in kvalitet pri posameznih vrstaJi drevja uporablja Vitruvij filoiofski ključ, po katerem so lastnosti m kakovost lesa odvisne od razmerja zmesi teh prvin, od večjih ah manjJih deležev le-teh. Tako je n. pr, les, v katerem jnoČno prevladujeta lažji prvini, irak liu ogenj, luhko obdelovalen, mehak in manj obstojen. Les, ii ima velik delež vode in zraka, a zelo malo ognja in zemlje, jc žilav. Veliko zgoSčcnost (kompaktnost) lesa je pripisati nabitosti istega z vlago in zemljo (rudninske snovi) in zelo majhnemu deležu ognja in zraka. Enaki deleži vseh prvin dajejo lesu odlično stavbarsko porabnost itd. Ni izključeno, da so pri tehnoloSkem proučevanju lesa uporabljali za označevanje lastnosti in njegove kakovosti ustrezne elementarne formule. »Ogenj je ustvarjajoči element«^ v njem se oEltuje sila, ki ustvarja življenje, energija, ki nevidno presnavlja mater-ijo. V ognju je torej poudarek vse aktivnosti. Obilen delež tega elementa v lesu bi ustrezal povečani aktivnosti kemičnih procesov — spajanj oziroma rezultatu teh; kemični sestavi z obiljem ogljika. Z večjim deležem le-tega v ligninu in celulozi se pri ustreznem spajanju s kisikom povečuje kalorična moČ lesa. Tako ima največ kalorične moči presušen in zdrav les lipe, tej sledi topola, javor, bukev itd, k lesnega tkiva, ki ^a razkrajajo (ra^tvarjajo) gnilobne glivicc, s tem da se hranijo z njegovo organsko snovjo, i zineva element ognja, kajti njegova dejavnost je prav v organskih snoveb. Toda, povrnimo sc k posameiaita odstavkom prevoda. 7. Wajstarcjäe človsltovo orodje je sekira. Od pra?lt>vcka vse do dobe vitezov je ta slu-iila tudi kot orožje iRimljani so uporabljali več vrst sekir. ^^ podiranje in obsekavanje ter 2a tesanje lesa. Zage ii kamena se najdejo že v paleoliti-ku. Dolge želeine dvoroJnc prečne žage za podiranje in raziagovanje so bile mane v S. stoletju pred naSim Jtetjera v Niaivah (glavnem mestu stare asirske drŽave). 2e v rimskih iasih so uporabljali naäo okvirno miiarsko Žago; njen trdno (ncpregibno) sedeči list je imel zobce — rczike. Imeli so je tudi žagiine liste ;; razperjenimi zobci. Okvirna Saga 11, stoletja jc baje že imela preg-ibljiv list {po velikem leksikonu Brockhausa, Leipzig 1933). Kako 50 ijfdelovali hlode, iz besedila ni jasno razvidno. Gotovo pa je iadelava ustrezala olajšanju spravila, transporta. 'Na namembno mesto so prepeljali les, potem ko jc bila beljava že odstranjena. V Apeninih jc bila jelka avtohtona, Tudi v južnem območju Alp je prevladovala jelka. Alpskega smrekovega lesa verjetno niso ločili od jelovine, zakaj Vitruvij ne obravnava smreke, S Zanimiva je karakteristika za dobov les. Če sili vlaga nanj, se ukrivlja. Zaradi male poroznosti nc more sprejemati tekočine. Zato se ji odmife, vipira, in se laradi tc^a ukrivlja. Tu gre /.3 empirično dognanje — po raipokanih stavbah Z dobovinb, vzidano v temelje. 9 Ce ima les po svoji naravi dosti vlažne prvine, mu Škoduje vnanjs vlaga; kajti po iztisnjenjvi ognja in zraka in temu sledečem vdoru vrmnje vinge v -praznine in pore lesa postaja čezmerna vlaga Škodljiva, Topolov les ni trd zaradi pičle primesi zemljatc prvine. 10, Vitruvij prisoja velik pomen primerni lo'kaciji in temelju stavbe (naselja), iz tega ]ahko sklepamo, da so bili v rimskih ?asih brez moifi pred stihijsko silo vode (poplave in zamofvirjcnja). Dobre Uitnosti lesa črne jeläe so praktiično proučili. 11, Les, ki vsebuje J.eln malo zraka in ognja ter skromen delež zemlje, a na pretek viage, ni trd in se rad ukrivlja. Sclc z izgnbo vlage — po izsuŠenju — postane tr5i„ 13. Ce je delež zraka in vlage zelo velik, ognja in lemljc pa neznaten, tedni "i krhek, ampak iilav, 13. Kot karakteristiko cedrovine omenja Vitruvij ravne žile, to so trabeje, ki so anatomsko — po funktiji — dejansko žile, 14, 15, 16- Do pohoda rimske vojske čez Alpe jc bil macesen Riroljanom nepoznan Trditev o negorljivosti macesnovega lesa je seve pretirana in jo je treba razumeti v zvezi z vojno legendo o odkritju tega lesa. Dejansko macesnov okrogli les nerad goni. [Prisodili so mu nadnaravno moč negorljivosti. 17. ,Ko Vitruvij omenja, da dolgodebelni ,maeesnov les po mizarski uporabnosti ne zaostaja za ijtbrano jelovo deblovino, misli najbrž smrekovinu. SekaČi v naših krajih, posebno na Koroškem radi obljzujcjo macesnovo tekočo smolo, ker je prijetnega okusa in blaži itejo, ter jo nabirajo kot zdravilo za -bolezni ca dihalih, zlasti proti jetiki, X. »Gornje morje« je Jadransko, »spodnje« pa Sredozemsko. X — 1. Ugotovitev, da je les, čigar »žile« (traheje) so zaradi preobilja soka nabrekle iti razäirjcne, /,a stavbarstvo, ie posebej za brodogradnjo, manjvreden, utemeljuje Vitruvij z zaključkom, da »ostanejo po presuäcnju lesa traheje razäirjene in se ät poveča poroznost« iaradi nastalih novih praznin v lesu. Na vlažnem pa se pore. praznine in razpoke (topet zasitijo z vlago in les nabrekne (higroskopičnost lesaji, X — a. (Primerjava redkega, Sup-ljcga lesa z gostim je praktično pomembna predvsem pri jelovini in smrekovini. Retrospektivno utrjujemo svoje znamje. Filozofska d ok um cd taci j a komentaija Vse jt nastalo iz Štirih clemeatov: ognja, k r ak a, vode in l e ni 1 j c in iz vpliva polarnih sil Ijubcjni in sovrahva. Posamezne stvari se oblikujejo zastran njihovega inihaDitoega spajanja. V knvi so najenakonierncjc p-ftmcSani elemcnLi; Empedoklej, Osnovo stvari tv-ori brezštevilna mnoi^ica kvalitativno določenih materialnih delcev, inieijovanili »semena stvari«; Anaksagora. Ni dovolj vedeti, iz česa se sestoji blitvo predmeta, važnejc je poznati, na kakäeti nafin je predmet sestavljen iz prvin. Osnovne lastnosti štirih, elementov so: zemlja — spoj hladnega s suhim, voda — hladno in vlažno, ürak — toplo in vlažno, ogenj — toplo in £V)ho, S spajanjem nbomeomerij« (semena stvari) nastaja raaličnost stvari; lastnost neke stvaifi jft pogojena s tistimi homeomerijami, ki v zmesi prevladujejo. Povezanost prciJmeLov se ižraf.a v ujemanju njihovih kakovosti: Aristolel. Sile, ležete v osnovi kakovosti stvari, so predvsem toplo in hladno, Toplo je aktivna, ustvarjajoča sila, energija, k) ustvarja življenje. Vsi pojavi na wetu so rezultat borbe nasprotij — topkga in hladnega,: Stialon. In ie fl stoicizmu, učenju Zenona (od 4. stoletja pj . n. St. vse do srednjega veka); Zrak in ogenj povcjujcta, zemlja in voda sta povezovana. Pnevmatično napenjanje (»tonus«) deluje na nižje elemente (pasivne stihije), kakor; vodo in zemljo in iioblikojc stvari, Tomis (kot lastnost) je lahko več ali manj mten7.iven ivPiievraa* (duh) je v večnem gibanju od srcdiSEa k skrajnostim in obratno. Gibanje k periferiji rairedtujc stvar, gibanje k srediSču jo zgoŠčuje, Telo je porozno. Pnevma ne vstopa v sestav teles zato, ker so ta porozna, ampai zaradi celotnega meSanja itd. Značilna za filozofijo stoioizma je domislica: Narava je red neurejenega, skladnost nevsklajenega, harmonija disharmoničnega. * Revolucionarna materialistična filozofija atomistov Dcmokrita in Epikura ni vplivala na Vitruvijevo miseltiost. Bil je namreč v cesarjevi službi in je skrbel za ohranitev svojega stanu. Kot izobraženec takratnega vladajočega rajreda je Vitruvij upošteval in piiznaval samo le-temu ustrezajoEa spoznanja in učenja, zajeta zlasli v fflnzofskem sistemu največjega grJkega filozola in, polihistorja Aristotela. Bržkone pa je na samo ustvarjalnost Vitruvija revolucionarno vplivala gigantska pesnitev «0 naravi stvari« (De natura rerum), tlelo Lukre-cija Tita Kara, rimskega filozofa epikurejske Sole, ki je živel v istem stoletju kakor Vitruvij (97—55 pr.n.št,). S tem je završena kiožna pot sko^i naravno filozofijo, ki se več ali manj kaže v Vitiu-vijera delu. Početnikov grške filozofije narave, t. I, jonike sole m Heraklita nisem omenil, ker jt učenje teh filozofov rasvijaia in dopolnjevala plejada poznejših filozofov, učenja in spoznanja le-teb pa sem kar najbolj na kratko podal s tem, da sem navedel njihove najznamenitejše značilnosti, (Uporabljeni viri: Dr F, Reber: Vitruvius — Zelin Buclier über .-\rchitcktur, München, 1S65. — Povjest filozofije — 1. — Filozofija antičnog i feudalnog druStva. IzSlo v moskovski redaiciji G. F, Aleksandrova, B, E, Bihovskega, M. B Mitina in P F Jndina). Iz nemSčine prevedel, sestavil uvod in komentarje: Alojz MiiSiČ Celje Tovariši gozdarji — pozor! Naša. taninsfca in usnjarska industrija polre-buje smre-ko-vo lubje, zata preprečite vsako zametavanje te dragoccnc surovine! Poučite sekaČe povsod, kjer je to treba, kako jiaj .ga pravilno zvijejo (ni-kdai več ikož v cnetn omotu), na naj prikladne j Sem mestu zlože v in dobro pokrijejo! Zaiitevajte letake z navodili, ki jih je založilo ,podjetje:_ Koteks - Ljubljana. DRUŠTVENE VESTI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Dne S, rrarca t. 1, je bil v stavbi ]iiSti(uta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani redni občni ahor DIT g^oidarstva in lesne Industrije Slovenije. Razen pooblaščenih delegatov, ki so nastopali ok, l-iOO ilanov ii področnih sekcij in gospodarske člane, so se ibora udeležili tudi Številni ljubljanski ilani, Zbor jf, odloča! v imenu nk. 93% vsega čJanstva, Od povabljenih gostov so pozdravili občni zbor tovariši; Tone Bol^ kot i^lan [jvrŠnega sveta LS LRS, ing, Matej Butkovii iot zastopnik Zvczt gozdarskih druJtev F.LRJ, iof. Vjekoslav Cvitovac kot predstavnik Društva inženirjev in tehnikov LRHrvatske, ing; Franjo Raioer kot zastopnik AGV fakultete v Ljubljani, Stane Sovine v imenu Republiškega odbora sindikatov kmetijskih in goz'dnib delavcev, ing. Antoa Košir kot zastopnik Zve^e inženirjev in tehnikov LRS, Ivan Šporer v imenu DIT kmetijstva LRS, dr. Lojze Kiauta kot zastopnik Strokovnega združenja goznogospodarskih organizacij, Stane Ogrin kot predstivnik Strokovnega združenja LIP in Evgen Sila v imenu Republiške .lovske zveze Slovenije. Poročilo upravnega odbora Dru.štvena dejavnost v preteklem poslovnom letu je bila prikazana v pismenem poročilu, ki je bilo predhodno izročeno udeležencem občnega zbora. Glede na to je druStveni tajnik rnž. G, -Kersnik v svojem iistreznem poročilu podal le povzetek in je pri tem zlasti nagi asi 1 nasicdnjet V obravnavanem obdobju je društvo priredilo dva plenarna sestat^ka. Prvi je bil po-svečcn aktualnim vpraäanjcni lesne industrije in se je vriil na Bledu. UddeJllo se ga je ok. 1!20 članov in predstavnikov. Snov je bila zajeta v 15 referatih, ki so jih prisotni živahno oljravnavali in tako obilo prispevali k razsvetlitvi perečih vprašanj lesne industrije. Drugi pienarni sestanek se je vriil v Celju in je bi! namenjen posvetovanju o vlo^i zadružništva v gozdarstvu in o vprašanju postdipioinikcga Hudija. Prvo omenjeni problem je bi) obravnavan z dveina temeljito zasnovanima referatoma, ter je bilo nato po vsestranski razpravi ugotovljeno, da nova ureditev gozdarske službe omogoča ut-inkovita strokovno pomoč gozdovom nedržavnega sektorja, ker dosedanji administrativni iiaČiu ni mogel gozdnih posestnikov dovolj živo zainteresirati za naprednejše tiaČine gospodarjEiija its s tem za povečanje gozdnih donosov. Z novo organizacijsko obliko bodo ustvarjeni boljši pogoji plasti intenzivno opravljanje go/dnogji-tvenih ukrepov. V referatu In diskusiji, ki sta sc nanašala na postdiplomski Študij gozdarskih in le.ünoindustrijskih inženirjev in tehnikov, so bile predvidene razne oblike te dejavnosti, ki bi pritegnile sodelovanje ftrokov-ajakov iz znanstvenih .zavodov in prakse, V obravnavanetn poslovnem obdobju je imel upravni odbor IS sej. na katerih je obravnaval naloge, ki jih je postavil prejšnji občni zbor ter razna, druga pereča strokovna, organizacijska in gospodarska vprašanja. Pobuda, dana üe 1. 195-1 glede posebne g-ozdnogospodarske organizacije za zasebne gozdove, jc bila lani uresničena. Pri tem je društvo vsestransko sodelovalo, na eni strani s proučevanjem in smotrno razčlenitvijo tega vprašanja, na drugi strani pa z ustrezno pomočjo pri ostvarltvi tovrstne nove organizacije na terenu, Radien osnovnega načelnega referata, ki ga Jc društvo izdelalo, sc je uveljavljalo tudi v širših delovnih komisijah, ki so pripravljale gradivo ra ustrezno spremembo odnosniK predpisov, zlasti o sečnji, gozdnih skladih, tarifi prispevkov, finansiranju gozdnogospodarskih organizacij, organizacij gozdarske službe pri okrajih in občinah ter ustanavljanju podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva. Sekti je in (lani druitva so spremljali izvajanje novih predpisov na lesnem trgu. Zlasti veliko pozornosti je bilo posvečeno smotrnemu oskrbovanju lesnopr&delovaJnih obratov s surovinami. Pri tem je obvdjalo stališče, da je potrebno kapacitcte prilagoditi rai-poInSIjivim količinam lesne surovine in bkrati ukiniti zastarele lesnopredelovalne obrate. Obravnavi predloga perspektivnega plana razvoja gozdarstva, in lesne industrije v letih 1957—19fil je drnšlvfl posvetilo dve posebni seji, na kateri je pritegnilo tudi predstavnike gozdarskih in lesnointiustrijskih org^anir.acij. Po vsestranski obravnavi so bili sprejeti dopolnilni oziroma spreminjevalni predlogi, katerih večina je bila nato na pristojnem mest« upoStevana. Tesno sodclovaiije druStva pri obravnavanju perspektiv naJejra bodočega razvoja se vidi tudi v tem, da je bila tovrstna snov, skrbno in podrobno obdelana, objavljena v posebnih edicijah pod društvenim okriljem in naslovom. Vsestranski in z.ivaiien interes, s katerim je članstvo sodelovalo pri iedelavi perspektivnega plana, nas utrjuje v prepričanju, da bo naäe društvo tudi pri njeg'ovcm izvajanju uspešao odigralo svojo pomembno vlngo, ki mu .pripada. Dništvo je tudi skrbno obravnavalo teze za osnutek novega zveznega zakona o gozdovih ter sn bile tozadevne pripombe vneSetie v osnutek kot posebna varianta. Vendar pa zakonski predlog ie ni bil dokončno pripravljen za ljudsko skupščino, zlasti zaradi neenotnih stališč glede organizacije gozdarske službe v raznih republikah. Druätvo je nadalje v okviru Zakona o univerzah ra2pravljalo o statutu gozdarskega oddelka AOV v Ljubljani m je nanj stavilo svoje pripombe zlasti glede trajanja študija, ki je do sedaj močno presegalo opravičljivo in znosno povprečje, V ivezi z delovnim programom aa minulo poslovno leto je bilo na celjskem plenumu obravnavano tudi organizacijsko vprašanje zlasti glede gospodarskih flanov društva. Sprejeto je bilo priporočilo, naj se izvede registracija gospodarskih članov na podlagi pristopnih izjav, ki naj se pošljejo vsem gospodarskim organizacijant s področja gozdarstva in lesne industrije. Vsi gospodarski Člani naj se včlanijo v terenske sekcije, katerim bodo v bodoie odvajali gospodarsko članarino. Ker ho neposredno plačevanje gospodarske članarine matičnemu društvu v bodoJe odpadlo, bodo terenske sekcije prispevale svoje deleže v proračun druätva sorazmerno s številom gospodarskih članov svojega območja. Društveni predstavniki so sodelovali na vseh plmumih Zveüe gozdarskih društev FLRJ, od katerih je bil eden v Sloveniji. Pri Zvezi DIT LWS se društvo uveljavlja po dveh predstavnikih. Nadalje smo sodelovali tudi s Slovensko kmečko zvezo h Celovca, kjer so naSt člani pomagali izvesti gfvzdarski teden, V (ekn so tudi priprave za udeležbo na IV. kongresu graditeljev cest. Zlasti sc je v ta namen posvetila skrb uskladitvi podatkov o sedanji gostoti nakga cestnega omreija. V preteklem poslovnem letu se je društvo oddolžilo spominu treh zaslužnih gozdarjev, ki .>;o svojčns delovali pri nas. Goriška sekcija je odkrila na Predmeji spominsko ploščo Josipu Resslij, vgrajeno ob cesti, ki jo je on projektiral, Dalje je obnovila sponninsko plošio Jožefu Kollerju, enemu začetnikov pogozdovanja krasa, in sicer ob cesti iz Solkana na Trnovo, ki jo je imenovani zgradil, NaSe društvo je v sodelovanju t Postojnsko sekcijo postavilo spomenik svojemu prvemu častnemu članu Avgustu Kafolu. DruStvo je razen tega sodelovalo pri spominskih svcčaiiostili ob lOÜ-letiiici Resslove smrti. V zvezi s sklepi II. gozdarskega kongresa v Ohridu je prifelo naäe društvo v preteklem poslovnem letu s pripravami za HI. kongres, ki bi «e moral vršiti v septembru 1957, Ker pa Je bil po sklepu plenuma Zveie gozdarskih društev FLRJ kongres prelomen na november m pozneje na nedoločen čas, se je s pripravami prekinilo. Končno je hilo na plenumu omenjene zveze, ki se je vrSil 26. in 37 I. t. 1. v Mariboru, sklenjeno, da bo III, kongres od 20. do 29, V, 19.^8 na Bledu, nakar se je ponovno začelo s pripravami. Delo je razdeljeno med 7 komisij, v k-atere je zajeto ok. 3f) Pianov. Vabila so Že razposlana ter se pričakuje udeležba ok. 700 oseb. Društvo bo razen tega nosilo tudi znaten delež kongresnih ■Stroškov, predvidoma ok, 1,4 milijona din, medlem ko bo Zveza gozdarskih društev FLRJ prispevala še nekoJikn večji inesek. V zvezi s Jcongrcsom bodo prirejene tudi 4 strokovne-ekskurzije, hkrati pa bo od 22. V. dö 1. VI, t. 1, v Ljubljani .11. mednarodni lesni sejem. V preteklem letu nas je obiskalo ve? tujih g^ozdarskih strokovnjakov in sta naŽe društvo-in člaastvo z njimi navezala ustreinc slike. ProT. dr. Hatis Leibundgut je v preteklem letu ponovno obiskal našo driavo in je 6 tednov mudi! v Sloveniji. Prirejal je tudi terenske seminarje, ki sc jib je udeležilo nad ISO jiaših flajiov in rainih gospodarskih organiiacij ter ustanov. Prot, dr. Hilf in dr, Strelcke sla imela na inštitutu aajiimivo predavanje. V preteklem poslovnem letu smo imeli v (rosteh tudi ekskurzijo ii republike Poljske ter predsednika in tajnika poljskega gozdarskega drultva h Varšave. V -okviru FAQ je lajii odkt en naj Član na 4-inesefno specialiiacrjo iz gojenja gozdov v Francijo. Za lokoče leto pn, je dobila naša leptrblika 6 mest za specializacija v inozemstvu. Slab odziv pa so imeli predlogi la izmenjaine strokovne ekskurzije in za posamične specializacija po principu recipročnosti, ki so zaželene z vjthodnimi državami, zlasti z republiko Poljsko. Ekskurziji logarskega društva-LR Bosne in Hercegovine in Gozdarskega kluba iz Kar-lovca sta si ogledali nekatere naäe gozdne predele, zlasti zasebne gozdove. Od Zveze DIT LRS smo posredovali terenskim sekcijam ilaoske kartoteke in izkaznice, ki so predpogoj za, dobro urejeno društveno poslovanje. Na 'ta natin bomo v bodoče lahko iraeli toČen pregled rednih, izrednih in gospodarskih članov, da strokovncsia osebja ne boi treba vedno znova kampanjsko popisovati. Razpored strokovnih kadrov (podatki iz -oktobra 1957)^ Organizacijska enota I, Centralne ustanove: Uprava za gozdarstvo LRS ..... Zavod aa gospodarsko planiranje LRS , iZavod za statisSiko in evidenco LRS . . Gozdarska fakuHeta .,.,,... Jnštitnt za gozdno in iesno gospodarstvo GozdarskA srednja Sola ..... Gozdarska nižja šola , , , _ . Strok, združenje gozdnogosp. organizacij LRS Strokovno združenje LIP LRS...... Skupaj U. Operativai ^ Okrajne uprave za gozdarstvo .... Občinski ljudski odbori ........ Gozdna gospodarstva ........ Gozdarske poslovne zveze....... Kmetijske zadruge ......... Kraške sekcije . , , ....... »Goijana« Hudourniki............ »Silva«.............. Biro za. lesno industrijo ........ nTcsar*........... . . Skupaj LRS vsega Inženirjev Tehnikov Logarjev J 2 1 10 11 3 2 1 2 3 _ 35 H - 30 4 S 67 39 6S 12] 368 3Ü SI 6!)1 1 10 30 _ 5 11 l,i3 !SS 323- 1143 1143 V centralnih ustanovah v Ljubljani jc od skupnega števila inženirjev in odi vseh tehnikov, medtem ko so vsi logarji na terenu. Število članstva v terenskih sekcijahi * Sekcija Rednih Izrednih Skupaj članov članov Članov Triglavska — Bled ....... 60 113 Kranjska — Kranj....... ......65 3 Kamn-iSka — ,Kamcik..... ......451 73 122 127 Goriška — Tolmin ...... ......61 3S 99 Postojnska — Postojna ..... ......31 73 lOS Kralka — Izola....... . ...... IS 4S ,KoČcvska — ,Kočevje ...... ...... ^S 99 147 N'ovome.fka Novo mesto .... ......51 137 17S Zasavska — Brežice....... 40 93 133 Celjska Celje....... Q6 176 91 135 Mariborska — Maribor . , . , , .....71 52 10,3 Pomurska — Murska Sobota ...... IS 1 = 33 Skupaj ... 707 SKO IJS; Stnnje ua zadnjem občtjcm zboru ......675 S3S 1511 Povečanje števila članstva .... ......32 ■Ii 75 Iz preglednice je razvidno, da se je Število rednih in i/rednih ilanov povetalo. Števila ^orpodtirsbih članov ne navajamo, Iter sta le dve sekciji sporočili njihflvo šleviio. Ob zadnjem obEnem zboru jih je bilo 60, Cc primerjamo podatke iz preglednice o itcvilu iUnstva s podatki o jazporedu stro-kovnili kadrov, vidimo, da jc v dru&lvo včlanjeno t5S7 tovarlScv, medtem ko je vsega go^da^skega osebja v LRS 1668. Podatki so še nezanesljivi, paČ pa ho na osnovi vestno sestavljene Članske kartoteke s prijavljanjem spremcm-b mogoče pn bodočih letnih zborih padati zanesljivejše preglede članstva. Zv«a iozenirjev in tehnikov je dala izdelati in je zalomila enotno žiiačko za vsa društva inženirjev in tehnikov ter nam jc posU'la vzorec na v.ffogktl. Port>£ilo urednikov O druätvcnih revijah »Go^tJarfki vestaik* in »Les« sia poročalo urednika inž. Miran Brinar in in/. Oskar Jug, VkLjub splošnim znanim tezkofam s tiskarno iu sprito nezadostnega sodelovanja sotrudnikov sta glasili v popolnem obsegu izpolnili svoj program, Goidarski vestnik je izhajal pravočasno in ]e celo presedel svoj načrtovani obseg. Eno svojih številk je posebno posvetil vprašanju bukve, v diugi je posebno zbral prispevke iz inštituta, ob lOO-letnici smrti velikega gozdarja in alavncga izumitelja pa je v zadnji Številki objavil posebne tovrstne prispevke. V pjizadevanju, da bi pridobili k sodelovanju čim voč tovarišev iz prakse, se je povečalo njihovo Števvlo, tako da je bilo v lanskem letu le še 35% vseh piseev iit centralnih gozdarskih ustanov. Nadalje si je uredništvo postavilo nalogo pritegovati nore, zlasti mlajše sotrudnike m na ta način raiSiriti in osvežiti dejavnost glasila. Tudi glede tega stnenio ugotoviti uspehe, kajti 46% vseh lanskoletnih piscev se je šek prvič oglasilo v naši reviji. Tudi avtorji izven naje ircpublike kakor ti:di študenti gozdarstva so bili gostoljubno sprejeti na straneh našega glasila. Glede iia razne panoge na.fe stroke in na udeležbo pomoznili strok je biU doseääna precejšnja ravno-mernost in pestrost, vendar pa je bila udeležba prispevkov ii varstva gozdov in društvene dejavnosti še vedno šibka. Zato bi rnorale naše sekcije s svojljn uspešnim uveljavljanjem vs« bdl] pogost» in podrobno- seznania-ti širše strokovne kroge in druge čitatcije naŠe revije in svoje delovanje izpopolniti tudi s tem, da v bodoče uvrstijo med svoje naloge tüdi poročanje o svojem delovanju in uspehih. Spričo rastočega števila naroinikov je dosedanja naklada 1300 izvodov postala 'premajhna, zato je bila lani povečana na 1900 izvodov. Vkljub uspehu, da se je število naročnikov povečalo, pa je poitrebna poudarili nezalcicoo dejstvo, da se je hkrati tudi povečalo Število nerednih plačnikov. Naročnikov, ki niso ispolnili svojih obveznosti do našega glasila in do svojega dru.Stva, ker niso plačali naročivine, je bilo 540; to pomeni poslabšanje glede na predlansko leto za SS%. Spričt) nespremenjene in izredno' nizke tiaročjnine ni objektivnih razlogov, ki bi mogli opraviüiti ta pojav. iZato bodo morale naSe sckcijc uvrstiti med svoje bodoče naloge tudi skrb la utrjevanje strokovne zavesti, ki ne bo dopuščala, da bi posamezniki z zanemarjanjem svojih obvcanosti ogrožali obstoj društvenega glasita. Lanskoletni proračun Gozdarskega vestnika je .predvideval 1,710.000 din dohodkov in prav [oliko izdatkov, Ostvarjcn pa je bil takole; Izdatki so bili realizirani üa manj kot je bilo predvideno; dohodki so doseg-li le znesek 1,445,000 din in na ta način niso dosegli predvidene višine za \5%, V^rok za to lež-i predvsem v izredno slabo ostvarjeni postavki subvencij in dotacij, ki so dosegle z zneskom 570.000 din komaj i5% predvidenega. Pričakovali je, da bo v bodoče to pereče vprašanje z v,seitransko poniočjo sekcij, gospodarskih organizacij in ustanov uspešneje reSevano, Revija »Les« se je tiskala v 1100 izvodih, s tem da sc je število naročnikov povečalo od S70 na lOS-l, plačila naročnin pa so presegla plan za 12%. V dopisniEtvu zal ni bilo mogoče zapaziti napredka. Od lanskoletnih 29 sotrurinikov jih je bilo 20 iz Ljubljane. Dopisništvo je torej povzročalo uredništvu nemalo preglavic, zato bo v bodoče potrebno napraviti primerne vikrepe za njegovo poživitev. iNaročniki prejemajo glasilo globoko pod ekonomsko ceno, saj je spričo ekonomske cene 1050 dinarjev naročnina le 500 di-n. Od prei^videnih dohodkov v 7ncsku l,jDO.OOO din je bilo lani ostvarjeno 1.165,000 din. Prenizko ostvarjeni dohodki gredo na rovaš nezadostno vplaJauih prispevkov, ki za 380,000 dift niso dosegli predvidene višine. Glasilo Les je pred proslavo svojega lO-lctnega jubileja, -zato bo uredništvo ob tej priložnosti skušalo poživiti svojo dejavnost, računajoč pii tem na vsestransko sodelovanje članstva ter strokovnih lin gospodarskih organizacij. Dejavnost sekcij Uveljavljanje društvenih sekeij. povzeto na kratko iz omenjenega pismenega poročila, je bilo v preteklem poslovnem letu naslednje: Triglavska sekcija je priredila vcč predavanj in ekskurzij. Zlasti pomembna je bila ckškiirzija v Črno goro s 27 udelcženci. Prirejene gozdarske smučarske lekme so povsem uspele ter so prispevale k poglobitvi družabnih stikov, TeŽiSčc dela je zadnje eaic osredotočeno na priprave s;a 111, kongres Zveze gozdarskih druStev FLRJ. Spričo povečanja Števila lesnoindustrijskih strokovnjakov je pričakovati poživitve društvene dejavnosti. Kranjska sekcija je imela pri svojem delü težave zaradi raztreseuosti članstva po terenu. S pomočjo GG in OUG so uredili druäcveno knjižnico. Sckcija jc dosegla lepe uspehe v zvezi s pripravami za izpite gozdnih dclavcev. V ta namen so sestavili tudi posebna skripta. .Izdelali so tudi referat o razvoju lesnopredelovalne dejavnosti na območju Zgornje Poljanske doline. OdloEilni organi so upoštevali stališče sekdje, iSekeija je tudi pomagala pri pripravah na strokovne izpite. Kamniška sekcija je v preteklem letu le bolj Šibko delovala, Pomagila je pri izvedbi strokovnih tečajev za gozdne delavce v Kamniški Bistrici, NajdelavnejSa je bila skupina tovarne »Stol-i, ki je izvedla 7 strokovnih tečajev iti 1 ekskurzijo, Tcitave imajo z vključevanjem gospodarskih članov, zlasti iz vrst KZ, 2ia Ljubljanska sekcija je sodelovala pri organizaciji prvih ttÜajev in iipitov j;ozdnc flelavcc v Sloveniji, ki so bili izvedeni v Kamniiki Bistrici. Organiiirali so seminar la inženirje in tehnike, kii so se pripravljali na strokovne iz-pite, Iive<3li so tudi priprave za strokovne iipitc logajjev jn goidnih nadzornikov. Za uvajanje sodobne nege g^ozdov je sekcija priredila -dva terenska Na osnovi sklepa celjskega iplenuina so se v sekcijo vkljufili 61 am matičnega društva, Od te okrepitve &i sekcija obeta poživitev druSfvttic deja^'jiosti, Goriäka sekcija s sedežem v Tolminu >tna podsekcijo v Gorici, ki pa ni tila aktivna, jato jo nameravajo priključiti k osnovni sekdji. Organizirali so vtČ tečajev la strokovno izobraževanje svojih članov. Ob i/idu novih predpisov s področja goidariLva so priredili dva tečaja za odkaiovanje drevja. Sekcija je .lodelovala pri prireditvi tefajev za gnzdne delavce, Orgarviiirali so veS ekskurzij, šestdnevne v Avstrijo za graditelje rest se je udeležilo JO članov. Strokovna ekskurzija na VrJiČ in na Mangart pa je 'pritegnila 85 Članov. Sodelovaii sn tudi ipri izdelavi perspektivnih načrtov za lesno industrijo in njeno ialedjc v goriškem območju in. pri izdelavi okrajnega perspektivnejra plajia. Sekti j a je sodelovala pri postavitvi spominske plošče izumitelju Resslu ter je obnovila s.pomtiisko ploSčo začetniku pogozdovanja krasa, gozdarju Kollerju, Postojryska sekcija jc nudila v preteklem letu pomoč dvema studen[oma in trem dijakom gozdarstva ter pomagala Nižji gozdarski šoli v Idriji pri nabavi učil. Pomagali so pri izvedbi strokovnih izpitov za gozdne delavce iti sodelovali pri pripravah za logarske strokovne izpite. Področje sekcije je obiskalo več ekskurzij: iz iPolj^ke, iz Švice in Karlovem. Sekcija je sodelovala pn postavitvi spomenika kraškemu gozdarju Avgustu Kafolti. Kraäka sckcija v Kopru jc bila ustanovljena šele pred letom dni, zato ss je sprva ukvarjala z organizacijskimi težavami. Medtem ko so .ce tovariši iz gozdarstva aktivno vključiJi, drugih iz lesne industrije še ni bilo mogoče pritegniti, prav tako tudi ne gospoda rikih. članov. Priredili so dve predavanji s strokovnimi filmi ter ["iraktični jcminar za gojenje gozdov, ki se ga je udeležilo Članov. Kočevska sekcija je v preteklem letu pridobila znatno število gospodarskih Članov, organizirala je večjo strokovno ekskurzijo v Gorski Kotar, Plitvicc in Crikvenico, razen tega tudi več uspelih obiskov lesnoindustrijskem ö'brat;)m. :Posebi)o })ozornost so posvetili izobrazbi gozdnih delavcev V lesni industriji pa tozadevno ni bilo tiif ukrenjenega. Četudi nbstaja za to velika potreba. Člani .iz lesne industrije so prircdiiii ekskurzijo v podjetje -Stol« v Duplici, v obrate v Podpeči in Radomljah, Novomeška sckcija je tudi letos organizirala več tečajev za logarje in gozdne nadzornike ter tečaj za gozdne delavce. V ta namen so bila izdelana skripta Prizadevanje je bilo uspešno, saj je 80% vseh logarjev poloüilo izpite Sekcija in njen umrli Elan Čaiman imata zasluge jia izobrazbo gozdnih delavcev v vsej Sloveniji, saj sta s strokovnim združenjem izdelala skripta za gozdne delavce, ki so bila osnova za izvedbo prvih izpitOT la naziv kvalificiranega delavca v gozdarstvu. Sekcija je priredila dva scminirja za nego gozdov in tridnevnt) ekskurzijo na Gorenjsko in vzhodno Slovenijo. Sodelovali so z organi ljudske oblasti pri organiziranju okrajne -poslovne zveze. Zasavska sekcija v Brežicah je v preteklem letu obravnavala pereče gozdarske pro-bilemc svojega območja in je pomagala lokalnim oblastvenim orgünom. (Poglavitno nalogo: posvetiti primerna paznjo gozdnim dclavcetn, je sekcija zadovoljivo opravila. Priredila je namreč 3 tečajev, ki se jih je udeležilo 77 delavcev. Izvedli so 4-dnevno poučtio ekikur-zijt) v iltalijo, kjer so obiskah institut za topolo. V preteklem letu so priredili prvi gozdarski ples v gradu Mokrice. Celjska sekcija je usmerila svoje strokovno delo v preteklem letu predvsem na reševanje vpra?anj organizacije gozdar.ske službe in oa usposabljanje gozdarskeiga strokovnega kadra za prevzem novih dolinosti pri občinah m poslovuih zvezah. Organizirali so tudi strokovni scmjnar na ravni posldiplomskega Študija. Udeležilo se ga je 90% vseh gozdarskih inženirjev in tehnikov, flajiou sckiije. Na tridnevnem terenskem seminarju \t gojenja g-ozdov je bilo 20 člatiov sekcije, Za gozdne delavce so priredili več tečajev ij osnovnih strokovnih predmetov in ij nege gozdov ter priprave gozdnega, orodja. Organizirali so tudi uspelo razstavo s prikazom ak(uaJnih vprašanj in doseScnih uspehov na svojem območju. Izvršili 50 tudi priprave za plenum druStva, ki je bil y CeLju, Priredili so tudi strokovno ekikuriijö v Italijo. Slovenjeg.raška sekdja je nadaljevala z zbiranjem gradiva za gozdarsko zbirko muzeja v Ravnah, V ivezi z vzgojo kadrov so pripravili seminar iz gojenja gozdov, priredili večdnevno poizkusno odka^ovanje drevja z naknadno oceniivijcf. Sekcija je tudi orgfanizirala tečaje za izobraževanje delavcev, tako da je pristopilo k izpitom 111 gozdnih delavcev. Priredili so tudi 3-dnevno ekskurzijo v ToJlmin in Gorico, Mariborska sekcija ima tako veliko delovno območje, da ji ni bilo mogoče pritegniti v druitveno uveljavljanje vseh slrokovrtih tovarišev. Med glavnimi nalogami, ki jih je izviSiia, so naslednje: Priredili so 13 enotedenskih teJajev za izpite gozduih delavcev. 7 enotedenskih tečajev za vzdrževanje in pripravo gozdnega orodja, t tridnevni seminar za gozdarske inženirje in tehnike /:a pripravo in vzdrževanje grozdnega orodja, 4 dvodnevne tečaje za logarje za odkazovgjoje drevja in 4 predavanja po kmetijskih zadrugah s predvajanjem filitiov. Sekcija je tudi priredila postdlploraski .Uudij in izdelala skripta za Izpite gozdnih delavcev. Sodelovali so z oblastveniroi organi pri reorg^ariizaciji gozdarske shižbe Priredili so strokovno ekskurzijo v LR Srbijo, katere se je udeležila 50 i^lanov. Izvrgli so priprave za. plenum Zveze gozdarskih druSlev FLRJ, Priredili so tudi uspel gozdarski družabni večer. Pomurska sekcija je bila ustanovljena šele v preteklem letu in vkljub temu T.t imn uspehe pri svojem delu. Priredili so enodnevno strokovno ekskurzijo v Veliko Nedeljo ter se udeležili tudi H-dnevnc ekskurzije v Vojvodino. Za logarje so organizirali ekskurzijo v vzorne gozdove v Ncgovi. Razprava o poročilih Predsednik nadzornega odbora tov. ing Dinko Cerjak je nato poroi:al, da je bilo finančno poslovanje društva in obeh revij pravilno, delovanje upravnega odbora pa vsestransko in uspešno. Ob upoStevanju poročil upravnega odbora in spremljavi društvenega dala skozi vse leto je predlagal, naj se iircče odboru -popolno priznanje za njegovo delo v preteklem poslovnem letu. Nato je sledila diskusija, v kateri je .predsednik ing. L. Punkl ugotovil, da uspehi društva izvirajo h vedno bolj satnostojne dejavnosti sekcij. Namesto manj plodnih se-staokov se vedno bolj uveljavljajo neposredna in Življenjska postovetovanja. ki pa jih je potrebno smotrno pripraviti. Sekcije so si doslej že močno utrdile svoj ugled, tako da pomenijo v posameznih območjih najviSje strokovne forume. Zlasti je potrebno poudariti med lanskoletnimi dosežki; pomoč izgrajevanju koinunskega osebja in podpor» družbenemu upravljanju v gozdarstvu. Gozdarske poslovne zveze so kot sodobna organizacijska oblika hkra-ti tudi plod pravilnih prizadevanj naiega društva^ Tudi razne težave v Je=ni industriji sc lahko uspešno vuSujejo, kot vidimo i;; nekaterih primerov. Zlasti nam. bodo pri tcin v pomoč gozdnogospodarska območja, za katera se je društvo vedno dosledna zavzemalo. Perspektivni plan gozdnega in lesnega gospodarstva, o katerem je naJe društvo ie več let menilo, da je nadvse potreben, je končno izdelan kot plod našega tovrstnega sodelovanja. Diskutant je nadalje omenil društvene uspehe pri izobraževanju strokovnjakov in gozdnih delavcev. Nato je tovari? ing. F. Rainer omenil delo AGV fakultete in apeliral na prisotne, naj se zavzemajo pri svojih podjetjih, da bodo čim obilneje prispevala v posebni sklad, ki je osnovan pri fakulteti za pospeševanje znanstvenega in pedagoJkega dela, Clan Izvršnega sveta LS LRS Tone Boit je nato poudaril, da pomeni gozdarstvo v ekonomiki IjRS eno najdonrinaritnejiih podtočij, likrati pa tudi najdelikatncjäc, ker daje surovine skoraj 2a Väe g^o spod ar st v o, iSedaj je gozdarstvo se -najbolj stisnjeno v administrativne spone in bo potrebno v b^idoče napraviti odloüne knrake na tejtn področju. Do kje pa sc bo šlo, ■bo v marsičem odvisno od DIT gozdarstva in lesne industrije LRS Ce bodo strokovne si>le tem nalogam kos, bo ta pot lažja. V zadnjem času smo že napravilj odločilne korake naprej, toda imamo Se nž. Peter SkuSck, Zoran RnuLner, inž. Mirko Pečar, Kaiiniir Mermolja in Janez Ostcre. Delegata za republiško zvcžo DUT sta oba društvena pod.predsednika, K. R. KNJIŽEVNOST DOMAČE STROKOVNE REVIJE SUMARSKI UST - Zagreb St.; ?/S —195?: Ing. loan. Smšlaj: Prostorna nredifev gozdov LR Hrvatske. Dr, DilSs)! Klepac: Metoda za liitro tioločanje prirastka. Dr. Boriooj Emiooič: Nonio-grami za Algau-ScliäHerjcve tarife. St: 9/10 —J957: Prof. dr. Ido Boroai: Raziskovanja tehiiičnili lastnosti slavonske hrastovine. Dr. BranisJao Jooanooic: Nekaj biometrijskih in težinskiL podatkov o plodu ogrskega lirasta (Quercus conferta). Ing. llija Lončar; Gojeaje mcšaaiib seslojev niHnsUiii drevesniJi vrst. Št.: 11/12 — 195?: J. Safar: O pomlajevanju jelke na planinskem &vetn Hrvatske. Jng. D. jedlovski in ing. O. Piškorič: Posledice liladnega obdobja pogini J955/56 ua dendroflori v Splitu ld okolici Dr M, Viclakar>ič.' Zlahtnjenje gozdnega drevja ua Danskatn in Švedskem. ŠirMARSTVO - Beograd Št; 7/B —1957: Ing. Djordje Jouic: V zvezi z osnalkom zakona o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Dr. Dragoljub MirkooH: Raziskovanja o izgubi na prirastku prš črnem boru zaradi brsfeiija borove griziicc fDiprion pini) na Mal jenu. !ng. LjubUa Hihüilovic: Naše izkušnje s ponovnim kultiviranjem terenov v bazenu borskega rudnika. Ing. Marko Novičič: Gojenje divjadi in sodoboo gospodarjenje z gozdovi, hig. Dušan Blagojemd, ing. Jooan SaboljeDič in ing. Milinko Bu-jinooič: Sezonsko delo in njegov vpliv v gozdni proizvodnji. Šl-t 9/10 — 195?: Dt. 2arko MiMič: Prehodni čas in porabljeni cas. Mg. Danica Simič: Tla poskusne postaje Dragužica. In-g. Dimiirije Petrooič: Borba proti eroziji ob Trgoviškem Timoku. ln.g. Br&nišlao Daoic/ooic; Lepilo za les, lepljenje in preizkušanja lepljivili vzorcev. St.: lt/)2—ly;?: In^. SoetUln.n Rüdulovic: Rezultati razjlskovanja razvoja črnega in rtJeCega l)ora na rasiiščii gratiaa-gabra na Avali in poskusna redčenja v le-teh. Dr. ßreiiisiao Jovanomči Dendroloska opažaTija v vzhodni Srbiji, /ng. Rudomir Lujič. Prispevek k pozna^'anju infiltraeij.skib banket. Dr. ing. Püole Fuk&rek: Igalka (Dapboe Blagayana) in njena zemljepisna razširjenost. Ing. M.iliyra.d Joo&ncevič: O brzini rasli in □ potrebi razširitve inediteroiiskili borov na južoem dalmatinskem kopnu, Jng. ^fustafü Mehič: O evidenci sečnje gozdov. Ing. Ratihor "Milosaoliaoidi TMovejša raziskovanja s področja škropljenja gozdov iz aviona v borbi proti insektom. St.: 1/2 —195S: Ing. Stevan KoJ^roöic: Urejanje gozdov in tiuizeni. Ing. Rudon&n lt>koT>: O inirodukciji tujih drevesnih vrst. Dr. Tom» Bumiienac: Vloga stelje (mrtve organske gozdne plasti) pri pojavu lalue erozije. Ing. Milutin Simonavic: Preprostejši uafin njveliranja pri trasiranju. g-ozdnili poti in Železnic. Prof. dr. ing. Brani' slao Pejaski: Terpeiitinska industrija Poljske. Ing. Djordje Maširetiič; Kemično raziskovanje bosanske bukovine, St.; 3/i — Dr. iarko Miletic: Prispevek k poznavanju vzrukov sušenja bukovih gozdov v Inžnem KuČajii. Ing. Mihitin Jonnnooic: Neka opažanjaj o vplivu ■svetlobe na proizvodnjo lesne gmote )irasta. Dr. ing. V. Popooič in ing. D. Stošič: Izbira okrogieg^a lesa za izdelovanje tramov z največjo nosilnostjo. Ing. Dttian .ledlaonki: Temperatura tlii [lod kamoiÜmi iilošcami Ing. Dušan Pejooicr Prispevek k poznavanju strukture in prirastka v čistem bukovem gozdu pragozdnega značaja v predelu Cosin grob (Crdelička klisnrii). Ing Feionikä Uafič: Rdeči lirast (ana-loniska zgrodba in neke teliuiČDC Lastnosti). NARODNI SU.WÄR - Sarajevo St.: — Jng. Roman Smuuka: O lesenih slrehah na kmeckili hi.šali. Ing. Mustafa Mehic: Ysklajevanje sccnib planov la inclu.^trijo z ugotovljenimi etati v LR Bosni in Hercegovini. Sti 7/9— 1957: Ing. Aleksej Podinkou: O proizvodnosti dela. Ing.Sokrst Žtikula: Izobraževanje dela vcev v gozdarstvu in lesni industriji LR Bosne in Heroegovinc. Ing. iliUn Dučič: Perspektivni plan razvoja gozdnega gospodarstva LR Bosne in Herce-^oviof- St: jO/J2 —195": In^. Mirko Sučeoič: Zakon o varčevanju z lesorn. Praf. dr. ing. Hafner: Mehanizacija gradoje gozdnih p«ti po hribovitih terenih. Prof. ing. Branistaa Begovič: Izkoriščanje šišk in rujevine v Bosni in Hercegovini za časa otanianske uprave. Ing. Petronije Zanc: Izvoz lesa iz Bosne in Ke^cego^'ine. Dr. ing. Pnole Fnkarek: Delo na raziskovajiju im kartiranju gozdne vegetacije v Bosni ifi Hercegovini, SUMAR5K1 PREGLED -Skopje St.: 3/4 —t9?7: Prof. dr. Hristos Mulopulos: Gozdovi v antični in današoji Grčiji. Em.: Moerurišno vrbovje m Mavrovo polje. Ing. SI. Džefcot?; Topolovi gozdni nasadi io raožoosti njihovega snovanja v LR Makedoniji. Ing. P. Simič: Prvi poskusi mehanizacije pogozdovanja v LR Makedoniji. Ing. Milosija Koleoa Sektttskooska.-Nevarnost, ki preti našim kostanjevim gozdovom. Stupan Simič: Udori v okolici Kratova. ffdrriitivnu (iiidsltn re(>iiblika fiigoslfivij« pirilsi^f^fxk rejmblikt JKFMJEMU KONGRESU LHŽEN]R]EV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IS LESNE INDUSTRIJE /UGOSLAV//E Bled Dra^i to\'ayiš'i! Ilkruti s lirisrčuii/i} /wzilxmi in nitjboljšhni idjiimi zu ii,\i)csiio delo, Iti jih juišiljiim dflcgatojn na Icongrcsu vsem i/dfnirjem iti tciiniUotn goidarstva in icsnc industrije t' uüsi tlrinvi, moram izraziii hidi obinlovini/e, kfr se ne 77iore>n tideleiiti vu.h-gü kongresa. Nah- goidantvo ia Lesna industrija sla v povujnem obdobju nedvoruiio mnogo j)iisjfevtdi socifdisliciti izgradnji in nciiemu spiohiona gosjiodorskemn naliredkii. Ul>ošiet>citi miiranio dasii lo, da so bili v iasii nbntnfc in induslrializucije v Invih povojnih letih jnav gozdovi vir, Iii nnyn je amogord, da smo laže premagali /Jrt-muujkanje nuderialnUi srtdsltv ^a IW02 polrebnili sh-oje^t in drugih vajtrav. Zala moramo čim()fej vrniti gozdovrun tistn, kar smo jim tiste Čase prmr^č vzeli, 1,'čr bo lo v veliko korist mili sktijmosii. Že doslej p iitidevali 10 napredek le prmogt: gospodarske dejavnosti. Zdaj. k;, nam doseieni ttspfhi iiu vseh področjih odpinijrt aox>i\ širk' motnosti, pa smo dolhii (udi na jmdrotjn gozdarstva in lesne indastrijc stfiriii vse. kar je jmrebno za njun nadaljnji in hitrejši napredek in razvoj. Gozdovi so dragoceno (»eiiioženje naše skupnosti. Naše bogastvo so ne samo /itj neposredni nalraitji vrednosti kot surovinska baza za razne indn.Urijske panogi, murvel Indi po leiu, kur pomenijo neposredno tako za zdravje noših driovljanou kakor tudi za razne panoge kmetijske dejavnosti, za prepreh'vanje erozij in za regtdeicijo hudournikov, za nastanek in ohranitev ugodnejših klimal-skilt razmer itd. Za lo bogastvo morajo nenehoma in kar najbolje ikrbeli vsi poklican' činiletji in vsa skupnost. Vaša posebna nalogo in odgovorno^l pa je, da v naših gozdovih eedaljc bolj uporabljale metode sodobnega gospodarje?ija., da nudite potrebno nego in zaščito obstojerim gozdovo>n kakor tudi gozdovom, ki jih bomo še vz)^ojil>. da posvetite rijn večjo pozornost naglo ra.^lo/:inr vrstujr, gozdnega drevja in da ob uporabi vseh drugih koristnih ukrepov za intvenzivno toda razumno gospodarjenje razvijate znanstveno in strokovno delo. lo delo združite .r Prakso, tako da bomo nase gozdove nc samo dobro vzdrževali >u ohranjali, marveč da ji!) bomo imeli tudi zmerom ver. Kol strokovnjaki in kot strokovna druibeme arganizeieija ste hkrati poklicani, da skrbite za šolanje strokovnih kadrov in da med drugim pri najširših ljudskih plasteh razvijati' ljubezen do gozdov ter širite med njimi zai>est, da so gozdovi z'se-stransko pomembni in da jih moramo izkoriščati zmerom varčno in .tmotrno. Pri tem dein in pri delu vašega kongresa vam Še enkrat želim največjih uspelwz'. NAŠA PROUČEVANJA V ZVEZI Z ZATIRANJEM END0TI02E Prof dr. (og. Mihailo Krstič (Beofrad) in Stana Hočevar (Ljubljana) Bolezen — kostanjev vak, ki jo imenujeruo tudi »endotioza«, ker jo povzroča zajedavska glivica Endothia parasitica Anders., je nedvomno ena izmed najbolj proučevanih rastlinskih bolezni. Številna in obs&Žna raziskovanja ter mnogi objavljeni sestavki pričajo in dokazujejo napore, ki so bili vloženi, da bi zatrli endo-tiozo. Ta zajedavka je prizadela gospodarstvu nekaterih držav ogromne gospodarske zgube; skoro popolnoma je unijila ameriški kostanj (Castanea deulata Borkh.), motno pa ogroža tudi evropski domači kostanj {Cmriianea sitliva Mili.). Za ameriški kostanj moremo reči, da ga ni več, pripada samo še zgodovini, medtem ko je obstoj evropskega domačega kostanja še vedno negotov. Spričo aroeriSkih razmer je postalo vsako nadaljnje proučevanje preventivne ali direktne borbe proti kostanjevemu raku odveč, za Evropo pa je Je vedno zanimivo in pomembno, ker igra evropski kostanj se precejšnjo vlogo v gospodarstvu držav, kjer raste kot gozdno in ga goje kot sadno drevo. V nekaterih izmed teli dr^v kostanjev rak za sedaj še ne pomeni prohlcma (Portugalija, Španija, Grčija, Turäja, Bolgarija) v drugih že postaja (Francija, SSSR), medtem ko je v tretjih ze davno akuten problem [Italija, gvica, Jugoslavija). Situacija endotioze v Jugoslaviji je še vedno specifična. Njen glavni areal je 8 let po determinaciji bolezni se vedno omejen le na goriški in koprski okraj, .kljub nekaterim malim, raztresenim. zariSčem v Sloveniji (Cankarjev vrh in Golovcc v Ljubljani in Topolovec pri Sevnici) in v Hrvaški, kjer so v puljskein okraju okužena področja občin Višnjan, Pazin (kraj Dvoricani) in Poreč. (Glej Uradni list FLRJ St. H z dne 9, 4. 1958!) Toda prav tem malim, raztresenim nahajališčem posvečajo fitopatologi vso pažnjo in prav zaradi njih so potrebna posebna dopolnilna raziskovanja v zvezi z zatiranjem okužbe, [izkušnje pri zatiranju kostanjeve »kuge.! v omenjenih dveh krajih so pokazale, da nekatera vprašanja 5c vedno niso teoretično in praktično dovolj pojasnjena in jih je potrebno raziskati in najti na njih odgovor, da bi mogli uničiti žariSča na malili raztresenih področjih. Med temi problemi sta najvažnejši vpra^njir a) Vitalnost in virulenca zajedavske glivice v prirodnih razmerah in b) uničenje vitalnosti kostanjevih panjev. Prvo vprašanje je važno in ga je potrebno rešiti zaradi tega, ker pri sečnji okuženih, rakastih dreves kljub predpisom, da je treba skorjo sežgati, ostaja na tleh droben okužen material (iveri in vejice), njegovo potencialno nevarnost za nadaljnje širjenje bolezni 'pa ne gpo.^tevamo v zados'tni meri aH pa je dovolj ne pomamo. Poleg tega nekateri zasebni gozdni posestniki ne spoštujejo zakonskih predpisov, ki določajo obvezno beljenje okuženih debel na žarišču in sežiganje skorje ali njeno zakopavanje v zemljo. Okuženo drevje prevažajo neobeljeno iz gozda domov ali kam drugam, ga te^ega vskladiščijo in ga do uporabe več let hranijo. Tudi kostanjevi poganjki iz panjev so za gozdne posestnike ali upravitelje problem, kadar se v njihovih gozdnih nasadih ali sadovnjakih zatira endotioza. Poganjki namreč obolijo za kostanjevim rakom zelo hitro in mnostveno, včasih že enoletni in zaradi tega neprestano vzdržujejo okužbo v gozdu in sadovnjaku ter so nenehna nevarnost za okolico in za širjenje bolezni na zdrave kostanjeve nasade. Poganjki tudi poveJujcjo stroske zatiranja endotiozc vkjjub piflitn dohodkom v zvezi s prodajo tega drobnega eno- do triletnega materiala. Ugotovitev, da'postanejo po nekoliko zaporednih: sečnjah v razdobju 6 do 10 let (Birngki-J) kostanjevi poganjki odporni proti rkostanjevi »kugi«, je nedvomno zanimiv prirodni fenomen. Postopek, ki sloni na tej ugotovitvi, je posebno pomemben za države^ kjer so Že vsi domači kostanji na obsežnih, strnjenih površinah okuženi in kjer gospodarski razlogi zahtevajo, da se izkorižEajo 6- do 10-letni kostanjevi poganjki in sc zaradi gospodarskih potreb go je v taki obhod nji. Toda v državah, kjer jc potrebno cndotiozo radikalno zatreti na majhnih raztresenih površinah, bi povzročila dopustitev, da rastejo kostanjevi poganjki iz okuženih kostanjevih panjev, le ogromno .škodo. Iz opisanih razlogov smo pri naSih poskusih proučevali naslednje: I. Ohranitev vitalnosti in virulence zajedavske glivicc Endothia parasitica na okuženem materialu, izpostavljenem na zemlji ali zakopanem 15 do 50 cm globoko v tla in II. motnost učinkovitega uničevanja vitalnosti kostanjevih panjev s kemičnimi sredstvi. Poskuse in rezultate bomo navedli po istem vrstnem rcdu- 1. Ohranitev vitalnosti in virulencc zajedavske gUvicc v priredi Že leta 1913 sta Heald in Gardner (3) raziskovala, koliko časa ostanejo pikno-spore vitalne na tleh, potem ko jih spere dež z dobel oikuienih dreves. Imenovana avtorja sta ugotovila, da ostanejo spore vitalne it 2—J3 dni po dežju. V laboratorijskih razmerah pil sobni temperaturi pa da se je vitalnost spor podaljšala na 71 do 119 dni. Podobne rezultate sta dobila Studhalter in Heald {citiral ju je Boyce, (2), ko sta proučevala ohranitev vitalnosti piknospor na skorji pod nekrozami- V vseh prijnerih jc bila vitalnost za enoceliČne organe razmeroma kratkotrajna, KoUko Časa traja oziroma sc obrani vitalnost spor v piknidijih in podgobja v skorji Irv koliko fasa so virulentne spore in podgobje, tz dosedanjih del ni dovolj poznano. Zato smo sc lotili naslednjih eksperimentiranj. Poskusi Poskusni material za ugotovitev ohrartitve vitalnosti in virulence zajedavske glivice smo zbrali 21. VII, 1951, v državnem gozdu Panovcu pri Novi Gorici, v največjem slovens-kem žarišču raka »Endothia« (7üha), Tz oku^cnUi kostanjevih panjevccv, starih ^ do 28 let, šmo v odd. 11 in 14 izžagali 6 hlodičkov, dolgih po 0,5 m. Njihova skorja je bila posata s Številnimi piknidiji zajedavske glivicc. Poskusne hlodiČkc smo prenesli na skrito mesto, v oddelek !4, kjer smo dva hlodiČka, št. 1 in 2 (od panjevcev, ki sta bila stara 10 in S let), pustili ležati na tleh, druga dva, št. 3 in -1 {od panjevcev, ki sta bila sUra 7 in 28 let), smo zakffpali 15 cm globoko; zadnja dva, St. 5 in 6 {od panjevccv, ki sta fcila stara 7 in 8 let) pa smo zaikopali 50 cm globoko. Ves ta material nam jc rabil za inokulacijc dreves in za raziskovanje vitalnosti v laiboratoriju v teku ! leta, 3 mcseccv in 7 dni, to jc do skoro popolnega imiČenja skorje, Klimatični pfvdatki ■KlimatlČne podatke smo črpali iz meteoroloSke postaje Solkan, ki jc opazovalnica IH. reda. Njena geografska Širina je 45®5S'N tn geografska dolžina 13" 39' E. Gr. Nadmorska višina postaje je 90 m. Na enaki višini smo delali poskuse tudi v Panovcu. KlimatiČne podatke navajamo v razpredelnicah, in to: maJcsimalno in minimalno ter srednjo letno temperaturo, padavine pa po tromesečjib, ker smo tako tudi delali poskuse. Podatki se nanaSaja na obdobje 1951-5-1. V tem iasu smo namreč inokuliraJi domače kostanje in nato na njih opazovali razvoj kostanjevega raka ter njibovo zdravstveno stanje. Upravi hidroincteorolffäke službe v Ljubljani se najtopleje zahvaljujemo za podatke. Navedeni klimatioii podatki so važni za piouJevanje obravnavanih problemov in zaradi bližine postaje in kraja trksperi-roentov ^povpreJno 4,5 Jem) veljajo tudi za Panovec. Maksimalna, minimalna in srednja letna temperatura I Le)o Maksimalna ).t. Minimalna l.t. Srednja l.f. 19.51 _ .___ 13,8 1953 30,4 — 2,6 12,6 1953 34,5 -7,5 13,0 195J 34,0 — 8,3 12,6 Padavine v mm Lelo 1-m IV-VI VII - IX X-X11 Skupaj 1951 682 298 348 306 1634 1052 492 320 486 463 1761 1953 97 302 553 259 1211 1954 213 572 286 310 1381 Vrsta padavin Leto Štev, dni z dežjem Stev. dni s snegom Pokrito s snegom dni 1951 2a to leto ni podatkov 1952 117 8 2 1953 95 1 0 1954 124 1 1 Metodika dela na terenu Xnßkulacije na domafih kostanjih s suspenzijo piknospor in s podgobjem smo napravili v naslednjih iJasovnih razdobjih: ]. dne 21. VIL 1951. (na dan sečnje in pripravljanja skuskov) 2. dne 29. VIIJ. J 9.51. (po 39 dneh) 3. dne 27, X. 1951. {po 98 dneh) 4. dne 22. L 1952, (.po- 6 mesecih in 1 dnevu) 5. dne 21. IV. 1952. (po 9 mesecih) 6. dne 24, VII. 1952. (po i letu in 3 dneh) m 1. dne 28. X. 1952. (po 1 letu 3 mesecih in 7 dneh) Pri teh posltusih smo inokiilirali na deblih zarez« v skorji, ki so bile Sirotte 1,5 do 2 cm in dolge oziroma visoke 2 cm. V zareze smo vložili košček podgobja iz skorje poskusnih hlodičkov. Dokler so bili na skorji skuskov piknidiji, smo vbrizgal! v zareze tudi po 3 kapljice suspcnzije piknoispor, ki smo- jo napravili na ta način, da smo zdrobili piknidije v sterilni epruveti, z destilirano vodo. Za vsako varianto poskusa smo napravili i zareze, V zgornji dve smo vložili podgabjc, v spodnji pa srno vbrizgali pikjiospore ali pa smo v 4 zareze vložili ali vbrizgali izmenjaje p^jdg-obje-piknospore in podgnbje-piknospore ali pšknospore-podgoibje In piknospore-podgobjc. Zareze smo nato prevezah z ličjcjn (rafijo), da se je skorja prilegla, k lesu m jih popolnoma premazali s paraftnom, da bi preprečili vnašanje piknospor v zareze a zrakom. Take rane bomo nadalje imenovali »zaprte«. Samo pri prvih dveh poskusih, to je dne 51. VII, in dne 29. VMI. 1951, smo poleg zaprtih ran napravili na skorji debel äe po dve gladki, odprti rani. Te odprte rane smo natrli s piknidiji, v katerih so 'bile piknospore. Čeprav nismo pri vseh poskusih napravili enakega Števila zarez ter nismo napravili inokulacij na isti naČin (zasek, odprta rana, razpored materiala: piknospore-podgobje ali podgobjc-piknospore), to ne more zmanjšati tehtnosti končnih ;!aključkov o sposobnosti infekeije zajedavske glivice Endothia parasitica. Vzp&redno' z vsako inokulacijo na terenu snio v laboratoriju raziskovali vitalnost piknospor in podgoibja iz skorje skuskov. Zaradi primerjave rezultatov smo poleg poskusnega materiala vedno raziskovali tudi svež, okužen material z debel in poganjkov domačih kostanjev iz nasada v Panovcu. Rezultati 1. Inokulacij e, izvrSene dne 21. VII. 1951.: Na 6 domaČih kostanjih, «tarih do 20 let, smo inokulirali zareze, kajti isti dan smo pripravili 6 poskusnih hlodiökov. Inokulirani domači kostanj št. I je meril v prsnem premeru ICicin. v višino pa 9 m, št. 2 v prsnem premeru 13 cm. v vižino 8 m, St 3 v prsnem premeru 20 cm. v viäino 10 m, St. 4 v prsnem premeru 1.3 cm, v višino 8 m, 5t. 5 v prsnem premeru 15 cm, v višino 9 m, št. 6 v prsnem premeru 13 cm, v višino 8 m. Z vsakega skuska smo prenesli piknospore in podgobje v zareze poskusnega drevesa. Na vsakem drevesu smo napravili 2 gladki odprti In 4 zaprte rane. Odprti rani smo natrli s piknidiji. V prvo in tretjo zarezo smo vnesli suspenzijo piknospor (po 3 kaplje}, v drugo in 4. zarezo pa delček podgobja. Posledice teh inokulacij so se pokazale že pri prvem pregledu drevc.s, to je 29. VIII. 1951. Prav vse rane so bile pozitivne, enako odprte kot zaprte. Tako smo po 39 dneh opazili okrog vseh ran, posebno dobro pa nad njimi uleknitev skorje, spremembo njene olivno zelene barve v einobra-sto rdečo do vijoličasto ter vzdolžno pokanje skorje; vse to pa so karakteristični makroskopski znaki kastanjevega raka. Na vseh drevesih smo opazovali razvoj okužb dve leti. deset masecev in 7 dni (do 28. V. 1954). Stanje je bilo dne 12. 9. 1952, to je po 1 letu 1 mesccu -in 21 dneh, naslednje: Nekroze posameznih inokulacij so se spojile. Po vsej nekrotični skorji smo opazili nešteto piknidijev. Okrog inokuliranih mest je bila skorja uleknjena. njena barva spremenjena, pod njimi pa so se razvili adventivni poganjki. Vzdolžne razpoke na skorji so bile dolge 10—60 cm. Drevje ni kazalo nikakršnih znakov odmiranja oziroma suknja. Listje v krošnjah je bilo še popolnoma zeleno, prav tako tudi na adventivnih poganjkih pod inoknlacijami. Pet domačih kostanjev se je do 28, V. 1954, to je po dveh letih 10 mesecih in 7 dneh, popolnoma posušilo, razen domačega kostanja Št. I, ki je ime! takrat še povsem zeleno kroänjo. Dolžina rakaste tvorbe je bila 85 cm in je obsegala deblo krog in krog. Na le-tej so bili opazni vsi znaki kostanjevega raka, (ulek- nitev skorje, sprememba njene barve, vzdolžno pokanje in že rahlo odstopanje od lesa, n.cStct(> piknidijcv, adventivni p-oganjki pod inokulaeijami in hipertrofija). Na doniaiera 'kostanju §t. 2 so imeli le še nadomestni (adventivni) poganjki jeleno listje, sicer pa je bilo drevo Že popolnoma suho. Okužena skorja s številnimi piknidiji je odpadala v velikih kosih. Enako stanje kot na kostanju St, 2 je bilo tudi na domaČem kostanju št. 3, kjer so se nekroze posameznih inokulacij spojile, tako da sc je rakasta tvorba raztezala po celotnem obsegu debla v dolžini 112 cm. Enako sliko je kazalo tudi kostanjevo drevo Št. 4. Na drevesu 5t. 5 JO bili tudi nadomestni poganjki ze suhi. Nekroza se jc Sirila od baze debla do višine 2,5 m. Prav tako je bilo suho tudi drevo Št. fi in njegovi adventivni poganjki. Po deblu je biJo krog in krog po nekrotiCni skorji raztresenih nešteto piknidijev. Okuzejia skorja je ob vzdolžnih razpokah ne le odstopala od lesa, lemvcč tudi že odpadala z debla. 2. Inokulacije, i-z v r š e r> e dne 29. VJII. 1951; Ugotovili smo, da so piknospore enako kot podgo'bje ohranile popolno vitalnost po 39 dneh. Glede hitrosti klitja piknospor in v rasti podgobja nismo zabeležili nobenih razlik med zakopanim in na površini tal izpostavljenim poskusnim materialom. Prav tako ni bilo razlik med skuski in svežim materialom. Na čvrsti hranljivi pod!a,^i, ki smo jo pripravili iz krompirjevega ekstrakta in glukoze. So Se v vseh primerih razvili Številni pifcniJiji, a pigmcntacija jc bila izenačena. Inokulacije smo napravili s suspe-nzijo piknospor in s podgobjem na dveh drevesih domačih kostanjev, ki sta bili stari 18 in 20 let. Na teh drevesih sta bila tipa ran, kot smo že omenili, dvovrstna: 1. odprte, gladke rane, 2. zareze v skorji — zaprte rane. Odprti rani »ta bili dve, a zaprtih je bilo 8, V slednjih ranah smo kontrolirali dve varianti poskusnega materiala. Eno odprto rano smo natrli s piknidiji iz skuska, ki jc bil zakopan 50 cm globoko, drugo pa s piknidiji jz hlodička, ki je bil zakopan 15 cm globoko. Pri tem poskusu smo ugotovili pozitivne infekcije le v zaprtih ranah, ko smo jih pregledali po slabih dveh mesecih {.59 dneh), medtem ko so bile infekcije na gladkih, odprtih ranah negativne, nedvomno zaradi lega, ker je deSevje spiralo piknospore z ran (glej tabdo s klimatiČnimi podatkil). Ob tej priliki moramo poudariti, da tudi pri naših prejšnjih proučevanjih pogojev za infekcijo gladke, odprte rane pogcwto niso bile nevarne, in to tem manj, čim bolj gladki so bili rezi. Na obeh drevesih smo opazovali razvoj nekroz 2 leti 8 mesecev in 29 dni, to je do 28. V. 1954, V tem času so se nekroze postopoma Širile in končno spojile ter zavzele ves obsc^g debla. Karakteristični znaki endotioze; uleknitev, sprememba barve skorje in vzdoline razpoke v njej ter odstopanje te od lesa in odpadanje, izoblikovanje piknidijev in pojav adventnih (nadomestnih, drugotnih) poganjkov, so se razvija.li paralelno s progresivnim razvojem nekroz. Nobeno drevo se do omenjenega datuma (28. V. 1954) ni posumilo. Vrhova dreves sta 'bila še olistana in zelena. Tedaj je imel 18-letni kostanj le 5 suhih stranskih spodnjih vej, 20-letni pa 3. 3. I no k u 1 a C i j C, i z v r še n e d n e 27. o k t □ b r a J 9.51: Glede hitrosti klitja piknospor in rasti podgobja, razvoja piknidijev in pigmentacije nismo zapazili po 98 dneh hranjenja skusk^tv na tleh in v zemlji nobenih medsebojnih razlik na umetnih hranljivih podlagah, ki smo jih pripravili na isti način kot v prejšnjem poskusu, zastavljenem 29. VIIl, 1951. Te razlike niso bile evidentne niti v odnosu na svež material, razen nekoliko počasnejšega klitja piknos'por iz skuskov, ki sta ležala na tleh in sta vsebovala najmanj vlage, Inokulirali smo le zareze v skorji (napravili smo samo zaprte rane) na deblu enej^a domačega kostanja. Drevo je merilo v prsnem premeru 15 cm irt je bilo visoko 10 m. Staro je bilo ok. 20 let. Deblo smo razdelili v tri sektorje, Vsak sektor je bti namenjen določeni variajiti poskusa. Skupno Število zaprtih ran je bilo 13. 2e pri prvem prcg'Icdu okuženega debla dne 22. I. 1952, to je po 87 dneh, so biii okoli vseh ran oiividni znaki okužbe v obliki ulcknitvc in spremembe barve skorje. Pri drugem pregledu dne 21. 4. 1952 (po 5 mescciJi in 24 dach) so se ze razvijali piknidiji v nivoju zasekov, kamor smo bili vteltili podgobjc iz sikuskov, ki sta ležala na tleh. Okoli ran, v ka-tere smo vnesli sveže podgobje, pa smo takrat opazili le uleknitev in spremembo barve nekrotične skorje, toda na njej ni bilo pikmdijev. Pri tretjem pregledu dne 12. 9. 1952 {po 10 mesecih in 15 dneh) smo ugotovili okoli vseh ran spremembo barve in globljo uleknittv skorje z vzdolžnimi razpokami, d-olgimi le do 3 cm. Piknidiji bo bili posuti po nekrotični skorji. Listje v vrhu kroSnje jc bledelo, rjavelo in se že suŠilo. Pod ranami so izraSČali bujni nadomestni poganjikt 2 intenzivno zelenim listjem. Pri četrtem pregledu tega- drevesa dne 28, V. 1954 (po 2 letih, 7 mesecih in ] dnevu)'je bilo drevo suho. Rakasta ivotiba se je razprostirala l,.?ni na dolgo in po vsem obsegu dobla. Skorja ob vzdolznih razpokah je ste odpadala, adventivni poganjki so bili tudi že suhi, i. Inokulacije, izvršene dne 22. januarja 1952: Po 6 mesecih in 1 dnevu hranjenja skusov na tleh in v zemlji so ohranile piknospore in podgobje iz skorje vitalnost tudi poleg prisotnosti druge mikrofl-ore, ki se je razvijala na lesu in v njem. Pikoidiji so bili znatno dezorganwirani in izpraznjeni na vseh öku-skih, zlasti na tistih dveh, ki sta bila zakopana v zemJji 15 cm globoko. Hitrost klitja spor iz piknidijev z obeh skuskov, ki sta ležala tia tleh. je bila za 30 ur poiiasnejM kot iz svežih piknidijev- Prav tako je tudi začelo z zamudo rasti podgobje iz skorje lega materiala, toda povprečni dnevni prirastek na čvrsti hranljivi podlagi {(1,8 cm) ni zaostajal za. rastjo ,podgobja s svežega materiala. Pigirenta-cija jc bila v tem primeru izenačena. Tudi pri tem poskusu smo inokulirali s suspenzijo- piknospor In s podgobjem le ena kostanjevo drevo, staro 18 let. Rane so bile izklj'uino zaprte, Na deblu smo napravili 12 'zarez. Tri tein poskusu nismo uporabili svežega materiala, da bi primerjali rezultate ino.kulacij. Pri prvem pregledu dne 21, aprila 1952. to je po dveh mesecih in 29 dneh, smo ugotovili Ic eno pozitivno infekcijo in sicer okrog zaprte rant, v katero smo vbrizgali suspenzijo pikncwpor s skuska, ki je ležal na tleh. Vse druge rane pa so ostale negativne iti tedaj Se niso kaizale značilnih makro^ikopskih znakov obolenja. Pri drugem pregledu dne 12. septembra 1959 (po 7 mesecih in 20 dneb) smo zapazili, da se je preko inokuliranih ran iSe tvoril kalus, in da so že zaraščale rane, v katere smo bili vbrizgali suspenzijo piknospor in vnesli podgobje z obeh hlodičkov, ki sla ležala na tleh. Izjema je bila le ena rana, v katero smo vnesli podgobje, Le-ta jc bila pozitivna in se je podgobje razvilo že 12 cm nad rano. Piknospore z obeh skuskov, ki sta bila zakopana 15 cm globoko, so dale eno pozitivno infekcijo, podgobje pa -obe. Toda spore s po.skusnega materiala, ki je bil zakopan 50 cm globoko, so povzročile 2 pozitivni infekciji, podgobje pa le eno. V tem poslednjem primeru je bilo nad rano cm nekrotične skorje, desno od nje pa 2,5 cm. Na pozitivnih infekcijah smo razen piknidijev in hipertrofij opazili. vse znake obolenja. Drevo z 12 inokulacijami jc bilo takrat se vedno vitalno, brez znakov sušenja. 5. Inokulacije, izvršene dne 21, IV. 1952: Po 9 mesecih leŽanja poskusnih hlodlčkov na tleh in v zemlji je bilo opaziti na skorji še manj celih p i kri di je v, posebno na skuekih, ki so hili v zemlji V sknrjj so bili pole^ jwdgobja saj«davsk£ glivice Endolkia parasitica ic dragi ^livitüi organizmi, prevladovale so predvsem vr&te Penicillium. Klitje spor iz piknidijcv na vseh skuskl'h je bilo zamujeno 2a 30—50 ur v primerjavi s svežimi pifcnosporami. Pri. razvoju podgobja smo ugotovili iste značilnosti Vot pri prejšnjem poskusu od 22. januarja 1952. Inoku-lacije smo napravili na isti naČin kot 22, januarja 1952 na dvcfa kostanjevih drevesih. ki s-ta bili stari 10 in 12 iet in sta merili po 10 cm v prsnem premeru. Oba do-mača Jcostanjaata bila tedaj že popolnoma zeleno olistana, bila eta torej zdrava. 2aprtih ran smo napravili skupaj na obeh drevesih 12. 2e pri prvem pregledu, dne 20. junija 1952, to je po 60 dneh, so -bile vse ino-kulacije pozitivne. Vidimo, da so se infekcije prijele prej kot pri prejlnjem poskusu od 22. [. 1952, Ta pojav moremo deloma pripisati vetji koitcini soka v kam-biju dreves. Okrog vseh ran smo iigö(ovili uieknitev skorje in spremembo njene barve, toda piknidiji na njej Se niso bili razviti. Pri drugem pregledu dne 12, IX. 1952, to je po 4 mesecih in 21 dneh, so se nekrozc povečale, piknidiji pa so se na skorji mnoätvcno formirali. Nastala je tudi hipertrofija in razvili bo se bujni drugotni poganjki. Glede variant poskusov nismo zapazili nobenih razlik. Drevesi Se nista v kroSnjah kazali nikakih znakov sušenja- Pri tretjem pregledu dne 26. III. 1954, to je pD enem letu U mesccih in 15 dneh, se je okužba razSiriJa Že krog in krog po deblu in nekroze so se spojile. Hipertrofiji sta se povečali, prav tako tudi število adventivnih poganjkov. Pri Četrtem pregledu, dne 28. V. 1954 {po dveh letih 1 mesecu in 7 dneh) sta bili obe drevesi Že vedno vitalni in se nista sušili. Rarte so ka^zale tendenco zaraščanja. Pod umetnini rakom se je razvil še prirodni rak iti jc obscgai dolžino 30 cm, umetno povzročeni pa 70 cm. NatO' smo prenehali spremljati nadaljnji razvoj bolezni. 6. I n o k u I a C ij e, izvršene dne 24. VII, 1952: Piknidiji so po enem letu in 3 dneh na vseh skuskih, ki smo jih pustili na tleh, aJi pa smo jih zakopali 15 in 50 cm globoko, skoraj popolnoma razpadli. Ko smo drobili poslednje ostanke piknidijev, nismo dobili suspenzije sp'or. Zato je bilo raziskovanje njihove vitalnosti in virulence s poskusom od 21. aprila 1952 zaključeno. Skorja jc bila na poskusnem materialu iz zemlje zlasti iz globine 15 cm inočno pre.tkana z beiim podgobjcm neke gniloživke, pa tudi z vrstami Pmicilliim. Podgobje raka EndotJiia iz vseh skuskov je na običajni čvrsti hranljivi podlagi zaradi konkurenčne flore rastlo zelo počasi in jc ustvarjalo nekoliko temnejšo pigmentacijo kot sveže podgobje. Inokulirali smo tri drevesa, ki so bila stara osem, deset in dvanajst let. Na vsakem drevesu smo napravili tri zaprte rane. V «ireze 8-letnega drevesa smo vnesli podgobje s hlodičkov, ki sta ležala na tleh, v desetletno drevo podgobje s skuskov, ki sta bila aakopana 1.5 cm globoko, v zareze 12-letnega kostanja pa podgobje s skuskov, ki sta bila zakopana 50 cm globoko. Pri prvem pregledu poskusa dne 12. sept, 1952, to je po 1 mesecu in 18 dneh, so bile vse infckcije na 8 in 12 let starem kostanju pozitivne, na desetletnem pa negativne. Preko ran, v katere smo vložili podgobje s skuskov, ki sta bila nakopana 15 cm globoko, se je stvori! kalus in rajie so bile zaraščene- Sprememba barve in uleknitev skorje sta bili običajni značilnosti okužbe. Dolžina nekroz je bila- na 8-letnem panjcvcu 10 cm, Širina pa 5—7 cm. Na IS-let-nem panjcvcu pa so bile nekroze dolge 5 cm in široke 4—^5 cm. Pri tem pregledu so bili vsi trije panjevci Še vitalni in popolnoma zeleni. Piknidiji so se formiraM okrog vseh pozitivnih inokulacij, posebno mnoStveno pa okrog ran, ki smo Jih inokulirali s podgobjcm s skuskov, ki sta ležala na tleh. 7. Inokulacije, izvršene dne 28. o k L »ib r a 1952: Pri raziskovanju vitalnosti pod;robja smo dobili enake rezoltatc kot 2i. julija 1952. Suffpenzije piknospor nismo imogli napraviti z nobenega materia;la, ker so piknidiji na vseh skuskih že popolnoma razpadli po enem letu in 3 dneh Icžanja skupkov na. tleh ali v zemlji Podgobje z vseh skuskov smo vnesli v zareze aa isti način kot pri prejS-njem [loskusu-. Inökulirali. smo dva domača kostajija, staja 9 in 20 let. Zaprtih ran smo napravili na obeh drevesih 9, za vsako varianto poskusa po- 3. Pri prvi kontwili teh dreves po 3 mesecih in 27 dneh (25. 11. 1953) so bile na starejSem kostanju vse inokulacije negativne, uspele infekcije pa smo opaizili na mlajšem domaČem kostanju. Enako stanje amo ugotovili po 1 letu 4 mesecih in 28 dneh i(po približno 17 mesecih — 26. III. 1954) pri drugi kontroli dreves. Ob straneh po-z-itivnih infekcij smo opazili spremembo barve skorje v lozki zoni in njeno uleknitev. Skozi nekrotično skorjo so mnoStveno prodirali piknidiji. Pod inokulacijami so odganjali bujni nadomestni poganj'ki-. Pri tretji kontroli 9-letnega. kostanja, dne 28, V, 1954, to je po enem letu in 7 mesccih, smo ugotovili, da so' se vse rane razen ene zarasle. Na njej je bila nekroza dolga 20 cm. Na nekrotični skorji je bila opaJina uleknitev. sprememba barve, vzdolžne razpo-ke in mnoštvO' plknidijev. Kostanjevo drevo je ostal'o še popolnoma vitalno, na njem ni fcilo opaziti še nobenih znakov sušenja. Usode otnenje-nih dveh kostanjev nato nismo veČ spremljali. Nameravali smo osmič ponoviti inokulacije z materialom s skuskov, ki so ležali na tleh ali pa so bili zakopani v zemlji poidrujfo leto (21, I. 1953), Tega poskusa pa nismo mogli izvršiti^ ker j« skorja poskusnih hlodičkov že skoraj popolnoma strohnela, zlasti na tistih, ki so bili v zemlji in tako nismo imeli več na razpolag'o niti pikn'idijev niti podgobja. Povzetek in zaključki Iz teh, čeprav omejenih, poskusov moremo z gotovostjo zaključiti naislcdnje; a) da se je vitalnost piknospor v piknidijih ohranila prav do njihovega razpada, podgobja v skorji pa do strohnenja skorje; b) da .so za-čeli piknidiji na skorji skuskov, 'ki sta ležala na tleh, razpadati v času med 6. in 12. me.secem. Nekoliko hitreje so zadeti razpadati piknidiji na poskusnem materialu, ki je bil zakopan v zemlji, zlasti 15 cm glffboko; c) da je podg&bje ohranilo vitalnost v skorji 1 leto in 3 mesece, enako v materialu, ki je ležal na tleh ali pa je bil zakopan v zemlji; č) VHulentnost sajedavske glivice se je obranila prav tako dolgo kot njena sposobnost klitja in rasti. Iz vsega navedenega sledi praktičen zaključek, da predstavlja o-kužena skorja, ki jo pustimo ležati na tleh ali pa na neobeljenem v skladiščenem inarterialu na tleh, veliko nevarnost za zdrava rastoča drevesa prav do samega njenega razpada, to je več ikot leto dni. Zaio je tahopavanje v zemljo ali seHganje okužene skorje neizogiben [itosaniUis/ii vkjep, ki ga moramo siwgo izpolnjevati tlasti na področjih, kjer se je boUzen — kostanjevi rak — Ule pojavila. II. Uničevanje vitalnosti panjev domačih kostanjev s kemičnimi sredstvi Podobnih .poskusov uničevanja vitalnosti kostanjevih panjev, kolikor smo mogli ugotoviti pcv razpoložljivi literaturi, še niso nikjer delali, A. Poskusi s tormonom 80 Homonski herbicid tormon 80 proizvaja kemična tovarna ^»Cda« G. m. b H. v Ingelheimu ob .Renu v Zahodni Nemčiji. Tovarna nam ga je poslala kot poskusni vzorec, da raziSčemo, v kakšnih koncentracijah uniči kostanjeve pog'anjke in vitalnost njihovih panjev Tormon 80 vsebuje 80% estra 2,4,5 -— triklor-fcnoksiocetnc kisline in 20% eraulgatorja, ki omogoča z vod-o emulzijo. V navodili! za uporabo tormona 80 je navedeno, da se 0.5—2 libri sredstva rait-opi v 100 g^aLonih vode (I libra = 45.3 g, 1 ameriški galon pa drii 3.79 litrov). Poleg tega navodilo še om-enja, da je potrebno za uničevanje kostanjevih dreves uporabiti 3'kg sredstva za 1 ha površine. Poganjke uničujemo na ta način, da škropimo pop'olnoma ra-zvito listje z vodno emulzijo omenjenega sredstva. Poskus, izvršen dne 22. junija J953: V Panovcu smo ixbraii v 17. oddelku 23 panjev s premerom 10—fiO cm in z enoletnimi poganjki, ki so bili visoki 40—^L60cm. Okužena kostanjeva drevesa s-o posekali pozimi 1950/51, po-^ajijke iz panjev pa so. odstranili mehanično jeseni leta 1952. V obravnavanem sestoju je domačemu kostanju primešan graden {Quercus sessiliflora), zeleni bot" (iPinus strobus), črni bor (Pinus nigra), mali iri ameriški jesen (Fraxinus ornus in Fraxinus americana) ter robinija (Robinia pseudo-acacia). Od nizkih, lesnatih rastlin pa so zastopane: čistilna krhlika (Rhamnus cathartica), vresje (Calluna vulgaris) in bodičasta lobodika (Rusrus aculeatus). Slika 1. Dvoletni kostanjevi poganjki, poškropljeni 28, julija 1956 % 0,5% vodno eraul-' lijo tormona 8U. Slika kaie stanje le-teh 13. VII. 1957 (foto: M.Mehora) Listje poganjkov sido temeljito poSkropHi na obeh listnih ploskvali pri son£nem vremenu ob 15, uri z nahrbtno škropilnico. Za Škropljenje lis-tja na poganjkih iz prvih desetih panjev smo porabili JO litrov 0,25% vodne emuhijc, za škropljenje Ustja na poganjkih drugih 13 panjev pa prav tako 10 litrov 0,51)?o koncentracije tormona SO, Učinek torroona 80 smo zapazili že po 24 urah. Zelena barva listja se je spremenila najprej v svetla, nato v tcmnorjavo. Najprej sc je začel vihati oziroma uvij.ati rob lista, da bi se ^im hitreje posušil, nato se je z vi i ves list. SuiSenje se je Sirilo od vrha poganjka, kjer je listje najibalj občutljivo, navzdol. Ta dan nismo zapazili nobene razlike med učinkom uporaibljenih različnih konccntracij sredstva. Cez mesec dni si> bila že suha tudi debeka, po 56 dneh (18. VHI. 1953) je po-süäeno listje že odpadlo Poganjki niso regenerirali, paČ pa je iz enega panja Ti, čigar lis^tje tia poganjkih smo poSkropili z 0,25% vodno emulzijo, odgnal v teku avgusta^ 1 po-ga.njek, ki je bil 15. septembra istega leta visok 9 cm. Tega dne smo opazili, da je iz istega panja odgnal Se en poganjek, visok 1 cm. Prav tako smo t^a dne ng'otovilij da je iz panja Tu, ki je bil -tretiran z isto konccn tract jo- kot panj Tj, odgnal 1 poganjek, visok 10 cm. Pri kontroli teh pajojcv dne 25. maja 1954 nismo našli novih poganjkov, pa£ pa so se omenjeni trije do tega dne že popolnoma posušili. Do konca julija 1958 iz obravnavanih panjev niso na novo odgnali poganjki, kar pOTneni, da je bil uspeh škropljenja popoln. Poganjki na kontrolnih panjih v okolici so se normalno razvijali. Poskus, napravljen dne 18. avgusta 1953: Dne 18. VIII, 1953 smo ponovili poskus na dveh zasebnih parcelah na Stari gori, t. j. nasproiti Fanovca. Cilj tega poskusa je 'bil, da ugotovimo učinek arborictda na eno- in dvoletne poganjke. Na prvi parccli smo izbrali 4 panje s premerom 30—75 cm, na drugi pa Ö panjev z enakimi premeri. Na prvi parceli ^o rastii iz panjev eno- do dTOlctni poganjki, ker je bilo okuženo drevje posekano marca 1952, leta. Na drugi parceli so bili pogajijki izključno le enoletni, ker so bili rakaste kostanje'posekali februarja 1953. leta. Poganjki iz teh panjev so bUi dne 18. 8, 1953, visoki 1—2 m. Dvoletni poganjki iz panjev so bili na prvi parceli visoki 2—2,5 m, enoletni pa 1—2 m. Za škropljenje listja na poganjkih iz panjev na prvi parceli smo poraibili približno 9 litrov 0,25% vodne emulzije tormona 80. Za Škropljenje listja na poganjkih iz panjev na drugi parceli pa 10 litrov emuliije enake koncentracije. Listje smo škropili ob 11. uri pri sončnem vremenu. Pri prvi kontroli poganjkov, dne 17. IX. 1953 je bilo listje na vseh eno- in dvoletnili poganjkih rjavo in suho. ,Suha so bila tudi njihova debetca; listje Že ni odpadlo. Naslednje leto na dan kontrole prve parcele, dne 26. V. 1954 smo ugotovili, da le enoletni poganjki niso regenerirali, medtem ko so dvoletni oživeli in nosili normalno razvito listje, ki se pozneje ni posušilo. Tudi iz panjev so odgnali novi poganjki Na drugi parceli so ozelencli tudi enoletni poganjki. Prav tako so na novo odgnali poganjki hi panjev. Vitalnost panjev torej ni bila uničena niti na prvi niti na dnigi parceli. Vsi netretirani poganjki na kontrolnih panjih so se normalno rajnajali. Po-skus, napravljen dne 28, julija 1956: Tretjič smo ponovili poskus na Stari g-ori na zasebni pa/rceli. Tu so okužena kostanjeva drevesca sukce-sivno podirali, tako da so njihovi panji na dan poskusa imeli eno- do petletne poganjke. Le-ti so bili visoki 0,6 do 4,3 m. Na vsakem panju jih je bilo 10-^0. Izbrali smo 32 panjev; od teh 5 kontrolnih nismo škropili. Listje na 'poganjkih Slika 2. Z 1% koncentracijo tormona SO so bili popoljioma uničeni dvoletni kostanjevi poganjki in zatrta vitalnost njihovih panjev. Slikano U mesecev in 15 dni po iSkrop-Ijenjn (fnto: M. Mchora} smo skropili pri t&plcm s&nČnem vremenu od 10, d& 13. ure. Ekspozicija terena je SW. Izbrani nasad je mešan z največjo udeležbo domačega kostanja; nato sledijo; robinija, cer, beli gaber, veliki jesen, breza, čcJnja, leska in krhiika. Listje poganjkov prvih Štirih panjev {Tj—T.j) smo temeljito poSkropili s 7 litri 0,25% vodne emulzij« -tormona 80. Panja Ti in Tg sta imela 2- in S-letne poganjke, prvi 29, drugi pa 33. Visoki io biJi do 2,5 m. Druga dva panja sta imela sam« triletne poganjke, visoke 2,5—3 m. Iz obeh panjev jc poganjalo 43 poganjkov. Listje poganjkov iz naslednjih pcfcih panjev (Tj—-Ta) smo poškrojpiU z 10 litri 0,125% kouccntracije t-ormona 80. Poganjkov je bilo skupno 81, stari so bili 1 in 3 leta, visoki pa 2,2—3,5 m. Listje in poganjke naslednjih 7 panjev ^Tjo—Tti;) smw poškropili z 10 litri 0,5% emulzije tormona 80. Starost poganjkov-je biJa 1—3 let, viäina pa 60 cm do 2,S m. Skupno število poganjkov je znaSal-o 250. Naslednja skupina 6 panjev (Ti^—je imela 137 samo 2-letnih poganjkov, visokih 1,6—2,8 m. Nji-hovo listje smo poškropili z 9 litri 1 %:k-oncentracije tormona 80. Končno smo listje in poganjke na poslednjih 5 -panjih (Tj,')—Tj?) poškropili z 10 litri 2%koticentracijc omenjenega sredstva. Ti panji so imeli 99 2—5 let starih poganj-kofv in so bili visoki 2,1—4,2 m. Da je listje reagiral« na uporabljene koncentracije tormona 80, je bilo postali rjavi. 2. Niti 0,25% koncentracija ni bila radostna, da -bi i^zvaia susenje listja: in debele 2- in 3~letnih poganjkov. Zvili in posušili sO' se isamo nekateri listi na vrhu poganjkov, dočim so ostali terminalni popki nepo-Skodovani, 3. Najučinkoviteje je delovala 0,5% vodna emulzija to-rmoaa 80 na 1-Ietnc pogaojkc, ker so 5C vsi od vrha do polovice posusili, na spodnjem delu poganjkov pa so se oblikovale plutaste tvorbe. Triletni poganjki so- ostali popoinoma zeleni, medtem ko «o se 24et>ni posušili pri vrhu. OdliEiio je delovala 1% koncentracija na 2-lctne poganjke. iNa vseh se je poEuJilo listje in popki ter debelca, toda listje še ni odpadlo, 6. Končno pa je 2% konccntracija tormona 80 posušila vse listje in popke dvo- do 4- letnih poganjkov, medtem kci so bili na 5-letnih v vrhu listje in popki suhi^ na spodnjem delu poganjkov pa zeleni. Poganjki na vseh petih kontrolnih panjih so ostali zeleni in so se normalno razvijali, Pii dmgem {9. julija 1957) in tretjetn pregledu poškropljenih poganjkov {9, oktobra 1957) smo ugotovili naslednje: 1. Da so bili na 2- in 3-letmh poganjkih, ki smo jih poškropili z 0,125% vodno emulzijo tormona 80, terminalni popki suhi, raaen tega pa tudi poganjki sami 15—2flcm od vrha navzdol, iz drugih delov, t. j. iz baze, iz sredine in pod vrhom pa so na novo odgnali poganjki, ki so itiili takrat .dolgi 20—60 cm, oktobra pa ),0—1,30 m. Na novo so odgnali tudi- poganjki iz panjev in so bili visoki julija 10, oktobra ipa 60 cm. 2. Tudi poganjki, ki so bili poškropljeni z 0,25% koncentra-cijo omenjenega sredstva, so po vsej svoji dolžini, pa tudi samo' od 30 cm nad tlemi do vrha ozcle-neli in so bili novi stranski poganjki dolgi julija 20—80 cm, oktobra, pa 0,3—1,80 lii. Iz treh panjev ni na novo odgnal noben poganjek, iz enega pa je odgnalo pet poganjkov, ki so bili oktobra visoki 1Ü—fiS cm. 3. Nadalje je 0,5% vodna emulzija uporabljenega sredstva posušila le enoletne poganjke, medtem ko so iz starejših poganj.kov odgnati novi, ki so bili julija dolgi 10—50 cm, oktobra 'pa 10—90 cm. Poganj'ki iz panjev niso na novo odgna,li. (Slika 1.) 4. Poganjki, ki smo jih .poškropili z 1% vodno emulzijo omenjenega sredstva, so bili vsi suhi; na njih je viselo le nekaj suhih listov. Poganjki -iz panjev niso na novo odgnali, (Slika 2.) I 5, Poganjki iz treh panjev, v starosti 2 in 3 let, ki. smo jih poškropi.li z 2% koncentracijo tormona 80, so se popolnoma posušili, tudi iz panjev niso odgnali novi poganjki. Pri dveh panjih, ki sta nosila 3- do 5-letne poganjke, so bili julija 3'letni poganjki suhi, iz 4- in S- letnih pa so iz baze Ädgnali novi poganjki, ki- so bili visoki 10—20 cm. Tedaj smo predvidevali, da teh poganjkov nismo dovolj poškropili. V oktobru pa smo videli, da je pri prvem panju 9 poškropljenih poganjkov odgnalo aJi iz baze ali iz sredine-in so odganjki visoki 20—50 cm. Pri drugem panju je pri bazi ali v sredini na novo ozelenelo 8 poganjkov, 9 poganjkov pa je. odgnalo na novo iz panja. Poganjki iz panja ,so ibili visoki do 2,2 m, iz poganjkov pa 0.5—1,6 m. Listje poganjkov na kontrolnih panjih je malo osmodila pozna- pi je že močno zamujeno. Sestoje, ki v mladosti niso bili negovam m do sedaj Se niso bilt redČeni, lahko razdelimo v dve znaiilm skup™ m siccr: 1. ,v katerih v mJadosti ni bilo preveč predra-slka; S. sestoji, v ia-ter.h je v mladosti bilo veliko predrastka. Cc v mladih sestojih nekoč ni bilo preveč predrastka. imajo v vladajočem sloju U dovolj kvalitetnega materiala in se bo z redčenjem dal vzgojiti Še dober sestoj. T-oda lelo pogostni so primeri, da «o se sestoji oblikovali iz mladja v ka-tetem je bil-o vse preveč predrastka, panjcvccv in drugih raznih vsiljivcev V takih sestojih, lei niso bili negovanih komaj še najdeni.o posamezna drevesa ali' skupine ki bi. bil-e med množico predrastka ^e sposobne za nadaljnjo neg^o ' Razen neredSenih bukovih sestojev, ki čakajo na redčenje je pri nas tudi It zelo veliko takih gozdov, ki so bili svojčas redčeni, vendar pa redčenja niso bila opravljena po naprednih negovalnih načelih in zato sestojev niso kakovostno zboljšala. Vst to so ibila namreč nizka redčenja, pri katerih so v glavnem posegali v podstojni in sovla-daj-oči sloj, prav niČ ali k zelo malo pa v vladajoči sloj Oblikovanje in razvoj vladajoScga sioja sta bila prepuščena sama sebi. Tudi po redčenju je vladal v gozdu še vedno zakon močnejšega, ne pa boljJScga P.ri vseh teh redčenjih ni bilo po-gozdarskem-strokovnjaku, izvršeno predhodno odkazilo temveč je bil-o to delo prepuščeno drvarju ali oglarju, da on sam «preredči«. Prevlad a va.lo je mnenje, da djvarji m oglarji z dO'brimi izkusnjaitii zn^jo T^ajt>ol i t. prcredčiti take mlade bukove sestoje. In kako so jih redčili? »PoČist-iii« so celoten p od s to j ni sloj, potem so sekali Še drevje iz sovladajočega sloja; v vladajoči sloj so poses-ali ]e toliko, kolikor je bilo potrebno, da bi dosegli opravilno« razporeditev drev« sestoju. Najmanj so pri redčenju sekali debelejše in nadvladajoče drevje ker v so Stika 3. Mčvrsikdaj je treba v mladem buk&vem sestoju, Kjer pnstopajno k prvemu redčenju, izvrSiti tudi primarna negovalna <>pTavila, kot je obgUvljanje zelo. košatih dreves za zboljšanje ekoloških razmer premalo 'trdnih b&ljäih sosedov. Odd. 51/11 Tisovec v njein gledali nosilcc najboljšega prirastka. Ko sedaj obravnavamo in ug-otav-Ijam-o ncpravilnasti takega redčenja, pogosto ugotavljamo kot največjo napako prav sečnjo podstojncga sloja. Vendar pa z odstranitvijo tega sloja pravzaprav ni -bila storjena nUcakrSna napaka, kajti zaradi močne sence ta sloj največkrat itak odmira in ga največkrat izkoristi le oglar, ki od njoga skuha oglje. Dejanska napaka ipri takem redčenju je bila v fcem, da se nI posegalo v vladajoči sloj v cilju pozitivne odbire za višji kvalitativni donos. S takim redčenjem se torej ni povečal kvaiiitetni prirastek, ker se ni poseglo v vladajoči -sloj, kjer borijo' za obstoj nosilci najbolj kvalitetne lesne snovi. Po tako opravi j en tli redčenjih so postali ti sestoji na videz lepi, toda pravo gozdarsko oko kaj lahko ugotovi, da tako redčenje ni bilo koristno. Taka je približno slika stanja mladih, posebno- bukovih gozdov; njo gleda in o njej razmišlja gozdar, ko si zastavlja cilj: z redčenjem ■zviiati proizvodnjo čim bolj kvalitetnega lesa. Marsikateremu inženirju in tehniku bodo te naloge telile glavo in si Jbo v tolažbo poiskal opravičilo, da bi lahko dosege! postavljeni cilj. Če bi imel sestoje, ki so v zgodnji mladosti bili negovani, tako da bi v njih ostalo le Se kvalitetna drevje. Kaj pa storiti z gozdovi, ki &o se v mladosti razvijali stihijsko ali pa so jih Slika 4. Lcint sorti nienli, pridobljeni iz redčenja: drva, jamski in celuloini Jes ter hmcljevke Odd, 49/1 Pevc vzgajali z napačno nego? Četudi imaTno opraviti s sestoji, kjer ni kvalitetnih dreves na ifTretek, moramo vendar rešiti, kar se ^e rešiti da, in se prt tem držati načela pozitivne odbire do najvišje stopnje, kolikor nam (o pač kakovost sestoja še dopušča. Ker z redčenjem povečujemo kvalitetni prirastek, s tem da osredotočimo prirastek na najboljša drevesa, moramo poiskati taka drevesa in jim posvetiti vso pozornost ter v njihovem neposrednem okolju ustvarjati naju^odnej'Se ekološke razmere. Skozi t-o individualno obravnavo in pomož vsakemu posameznemu drevesu se ves sestoj kvalitativno dviga. Treba je torej predvsem kvalitativno .oceniti posamezna drevesa in odbrali najboljše. Pri tej oceni tomo hitro ugotovili, da je v naših sestojih, ki v jnladosti niso bili negovani, velika večina dreves še daleč od idealncg'a dobrega drevesa. Kljub temu pa je treba med nj.imi od bra ti naj bolj Se, in poslej naj ]ia.rn 'botjo ta- odbrana, drevesa izhodiščna toi^ka za pozitivno «dbiro-Cetudi lie bomo dosegli kvalitetnega vrhunca, bomo vendar ostvarili vsaj to, kar jc v danih okoliSčinaJi najvef mogoie, toda le tedaj, te bomo ipozitivno odbiro dosledno jivajali. Ko odkazovalec pristopi k delu, mora po oblikovanju cclicc (skupine )izhrati najboljSe drevo, preudariti njeg-ovo življenje v celici in ugotoviti, kateri sosed lahito zavre normalno rast najboljšega drevesa. To drevo odkažc kot najtolj Škodljivo za povečanje kvalitetnega prirastka v sestoju; .Potem ko je v eni cclici delo opravljeno, odkaiovalec poiJ^c v sosedstvu najboljše drevo druge celice in tako delo nadaljuje. Pri odkazilu za redčenje naši gozdarji delajo največ napak s tem, da posvečajo premalo pozorno-sti odbiri najboljših dreves, ki naj >bt jim nato po-niagali, t. j, z odkazilom oviraijočilt sosedov ustvarjali boljše eko-loške razmere. Pri tem ni važna kakovost odkazancga drevesa, ki bo seveda vsaj nekoliko sla;häa fcot pri odbranem drevesu. Pri odkazovanju v sestojih, ki aiso bili negovani, navadno vse preveč zaiidemo v i^zl-očanje posameznih slabih dreves, to pa sodi le v čiščenje, PrevcČ smo pri tem zaverovani v prepričanje, da je s ."Sablonskim izsekom najslabših dreves moči dmeči največji kvalirtativni prirastek sestoja. Sicer tudi na ta način dosežemo manjše kakovostne učinke, -ki pa še daleČ zaostajajo la skrajno mogočimi, ki nam jih omog^oča pozitivna odbira, Ce predpostaivimo-, da se v bukovem sestoju v2goji do zrelostne dobe 400—^500 dreves, ki jim je treba posvetiti predvsem vso ffkrb, in da je v času redčenja v sestoju nekajkrat večje število dreves, potem je tudi razumljivo, da je v sestoju veliko zelo slabega drevja, ki iie vpliva vselej kvarno na najboljSa drevesa. Iz tega logično sledi, da .s šablonsko sečnjo slabih dreves ne pomagamo vedno najboljšim drevesom. Pogosto s posekom takega drevesa celo poslabšamo- pogoje za povečanje kvalitetnega prirastka, Ce posekamo n. pr, neko slabo, Icoša.to drevo, ki ne vpUva na razvoj njemu najbližjega, najboljšega drevesa, ker se ga- ne dotika, za daljSo dobo onemogočimo posek nekega njemu sosednjega Jrcvcsa, ki moČno vpliva na rast najboljšega drevesa-Zgočb se labko tudi to, da je taikrat, -ko 'hi jahko posekali to drevOj njegov kvaren vpliv na najboljše drevo že tako močan, da se tudi s posekom ne da nič pomagati. V kol-ikor se mcdtan ne pojavi neko drugo drevo, da prevzame vlogo najboljšega drevesa, s sečnjo slabega košatega drevesa nismo potoljŠali kvalitetnega prirastka sestoja. Zato naj bo' pri -odkazovanju za redčenje v naših mladih sestojih izhodiščna točka izbira najboljših dreves; nega sestoja naj se usmerja glede na ta najboljša drevesa ne glede na-to, a-li bodo najslabSa drevesa posekana ali ne, (Posekati jih je potrebno takrat, ko s tem dosežemo v gozdu določeni gojitveni ukrep za zboljšanje kvalitetnega prirastka. Nič naj nas ne moti, Če je v zrelem sestoju še veliko slabih dreves, če z njihovim posekom nc moremo povečati kvalitetnega prirastka. To je pač posicdica opuščene nege v mladem gozdu, V zrelem sestoju, ko je treba lla nasemeniti, bomo najprej posekali najslabša drevesa, da se njihove morebitne slabe dedne lastnosti nc prenesejo na pomladek. Ge pri izseku zelo krepkih in košatih dreves nc izvršimo določenih ukrepov, lahko s podiranjem na sosednjem drevju napravimo občutno škodo. Posebno je še treba pajziti na najkvalitetnejša drevesa, ki smo jih v naprej izbrali. Tako drevje labko brez Žkode podremo samo tedaj, če ga pred posekom temeljito oklestimo. Kot je ze v uvodu omenjeno-, so mladi sestoji, ki niso bili v mladosti negovani, polni košatih nadvla-dajočih dreves, ki so se razvil» iz predrastka in panjevcev, To drevje povzroča v svoji široki soseščini občutno škodo, ker zatira števiina d-obra šibkejša drevesa. Ce bi tako košato drevo posekali, bi se sicer ncsamnstojai dobri sosedje sprostili^ vendar pa bi le-ti prav gotovo postaili žrtev že prvega snega, kajti Slfka 5. S posekom koäatega silaia bi bilo pomagano samo desnemu najboljSemu djevesu, obcncjm pa bi' nastala v alcupini [vrcvdika ntproduktiviu pratnina, Pravilneje je, i-e od-bijemo desno polovico silakove krošnje in posekaTno sovladajočcga soseda O), ki ovira levo najboljše: drevo, S tem «mo pomagali obema najboljšima drevesoma, ne da bi napravili preveliko praznino. S svojimi posegi m warn o pomagali najboljšim drevcsom, ne da bi s prevelikimi praxninatni ogražali stojnost sestoja in zmanjševali proizvodno povrSino (N = najboljši drevMi, O = sövladajoKc, ovirajoče drevo, K = rajkoiSatcr silak.) zaradi položaja v svoji preteklosti nimajo zadostne stojnosti. Zato je torej trtba s takimi koSatimi drevesi drugače ravnati, nc pa jih prfjprosto posekati. Takim morilcem morento oncmogoÜiti nadaljno rast, dobriin sosedcre pa povečati življenjski prostor ob podpori prvih. To v naSi praksi doseJemo s t. i- obglavljanjcm, ki g-a bo treba pri redčenju nažih sestojev 5e pogosto izvajati. Ta ukrep sodi sicer se v primamo nogo rnladja, toda zaradi zapoznel os ti ^a moramo pa< opravi-ti hkrati z redčenjcra.' Odkazovalcu se pri redčenju vsiljuje Se eno vprašanje: Kako intenzivno naj bo naže poseganje pri takem prvem redtenju sestojev, ki niso bili negovani? To je sicer odvisno od življenjskih razmer posameznega isestoja kakor tudi od tega, kako bo sestoj rea^irai na nove svetlobne razmere, V veČini" lakih primerov so sestoji £clo lai)ilr^i, ker so prcgosti in so kroSnje posameznih dreves slabo razvite, S premočno sečnjo-bi lahko posamezna drevesa pre»bčutno sprostili, zato bi prav lahko postala Žrtev prvegaj obilnejšega mokrega snega. Prva red-čenja naj bodo tore-j zelo zmerna in pogostna. Ta zmeraos-t sc kaže v odkazilu primernega Slevila dreves, ki bodo daia nekoliko večjo lesna maso, kajti na ta način .posegamo med najkrep-kejše drevje. Spričo zmernih redčenj lahko pričakujemo, da se bo sklep po redčenju hitro sklenil in bo kmalu potreben novega redčenja, ki naj sc na boljSih tleh ponavlja po možnosti vsakih 3—6 let. Zaključek Pri m'ladih bukovih gozdoivih, ki v zgodnj-i mladosti niso- bili negovani in v poznejSih letih redčeni, ali pa so bili redčeni le v podstojnemi in sovladajoČem sloju, je treba pri redčenjih za povečajije kvalitetnega prirastka posvetiti pozornost zlasti naslednjemu: 1. Potrebno je izvajali pozitivna odbiro in tako pri redčenju sekati (predvsem drevje, ki je škodljivo za nonnalno rast najboljših dreves, Odkazuje naj se ne glede na kakovost takih škodljivih dreves, 2. Predhodno je treba klestiti vse košato drevje, ki bi pri podiranjw lahko poškodovalo sosede. S. Potrebno je opraviti nekatera zamujena primarna negovalna dela, kot jc to obglavljanje zelo košatih dreves za zboljšanje ekoloških razmer nezadostno stojno trdnih boljših dreves, ki jih je duŠil nasilni sosed. 4. 2merno redčenje takih sestojev glede na Število dreves, določenih za sečnjo in gosto ponavljanje redčenj (vsakih 3—6 let). (Pripomba urcdniStva: Vse, kar je v članku opisano, GO Idrija že nekaj let v praksi tudi dosledno izvaja, GO Idrija in Soško gozdno gospodarstvo Tolmin vodita/ v tej panogi najproduktivnejše gozdarske dejavnosti in sta lahko v tem za vzgled,) T Slika 6. V zg^ornjetn primeril pMckain» obe stranski drevesi (O), ki ovirata obe najboljši drevMi (N) V spodnjem primeru sekamo košatega silaka da iDOmagaiTifr sosednjima najbo jšima dircvosoma (N) IZBOLJŠANJE TN MODERNIZACIJA ZASTIRANJA POSEVKOV V DREVESNICAH Alojz M u G i f (Celje) Za zasenčevanje občutljivih posevkov se uporabljajo v goz^nili drev«nicah različna' sredstva. Najpreprostejše je zaisenčevanje z vejami; ta način srečujemo le že v nekaterih zaostalih, majhnih drevesnicah. Pri ramih običajnih zasenfevalnib Jesah pa ne moremo prezreti njihove velike pomanjkljivosti zaradi nespremenljivega niakeg-ii in vodoravnega zastora. Pokrivanje zaradi pokrivanja samega je drag nesmisel, dokaz neznanja ali pomanjkljivega razumevanja in ei\ostranskega ter Sablonsk^ga gledanja na razvoj sadik in ^a^čito posevkov. Pri zasenčevanju z vejami je že opuščena uporaba smrekovih vej zaradi hitrega osipanja, ki tudi zcJo občutno Škodi kalčkom in nežnim posevkom. Zat-a za pokrivanje posevkov uporabljajio mlajše, ne ipregostt 'borove, jeiovc in ustrezne li'stnate (mai.o-listne) veje. Vmesna oblika med zasenčevanjem s poševno zataknjenimi vejami in lesarnl je nosilno ogrodje iz kolov ali letev, na katero se povprek pokla-dajo izbočene veje. Taksno zascnčevanje še sedaj pogosto srečujemo posebno v rnajlinih drevesnicah. V vcČjih drevesnicah pa naletimo na razne tipe les; veČ ali manj nizko in vedno enako nameščene vodoravne zastore. Pred vojno se je pri nas močno uveljavila i>bakula«, to je štukaturni lesni material, povezan z žico. Do-bra Siran bakule je v tem, da se na solidno podprtih nosilnih letvah lahko razgrinja in po potrebi 2vije v zavoj. Njena pomanjkljivost pa je pregost senünik, posebno pni nizkem nameščanju; bakule so tudi krajtkotrajneše od zbitih les. Ko sem v okrajni gozdarski nadzorni službi pred vojno videl v nekaterih gra-živinskih gozdnih drevesnicah Se ob koncu poletja prenosne široko do tal okvirjene lese, d vi gin j ene komaj 25 cm od tal, in je ponekod plevel silil skozi lese, sem se zgrozil. To mi je dalo pobudo, da sem v okrajni gozdni drevesnici v Slovenjgradcu lese in ibakule Še povišal. Leta 1939 sem tam uvedel za visoki zastor lese enotnega tipa, dvignjene 0,75 m od tal. Za okvire smo porabili morale 50/.50mm. (Cena žaganemu lesu je biJa -takrat ugodna.) Take lese so bile stabilne in pripravne, ker so im^le na podaljških okvirov spojne ureze in ker so bile težje (višji vodoravni za-stor je bi) primeren zaradi zelo ugodnih klimatskih razmer drevesnice, rabili pa smo ga le za polsencne vrste). Za kole, ki jih je bi'lo treba manj kot običajno, smo uporabili predebele 1 m doJge nažagane krajnike, izbrane iz materiala, ki smo ga rabili za pokrivanje tal med vrstami, (ZašSČitno sredstvo proti zap level j en ju in iz-sušenju zemlje.) Visoke lese s spojnimi urezi po avtorjevi konstru'kciji iz leta 1939 (foto; B. Čas, Dovže) VigleiJiia gozdna drcvcsnica' G G, Celje na Ojstrici pri Taboru, V cc]oti meri 2500 tvadrainih metrov. Posnetek je bil napraJvljcn, potem ko so biJe poleti 1956 nanKŽčcne nove obsenEevalne lese (foto^ J. MuSič) Brez svetlobe, zračnega strujajnja in taine toplote tudi senčne vrste sadik alt za sonce zelo občutljivi posevki nc morejo uspevati. Treba je misliti tudi na zatika nežnih posevkov pred izsaSenjem, nalivjj točo itd. V tem pogledu velja previdnost pri svetlozahtevnih vrstali, da ne bi ostajale posejane gredice prazne ali da ne ,bi vznikli posevki propadali zaradi pretiranega zastiranja. Za ^asa kaljenja semena je potrebno nizko zastiranje: da ohranimo gornjo plast zemlje vlažno; to je še posebno važno pri lahkem semenju, ki hitro izgubi kaljivost in pri vrstah, ki zahtevajo več vlage. Ponekod, posebno na krasu in v zagrmovljenih predelih, imamo opraviti s ptičjo nadlogo. Najlaže se ubranimo z ustrezno prilagojenimi nizko nameščenimi lesami, V tako ogroženih drevesnicah ne zadolča miniziranje semena, ker se ptice z neverjetno predrznostjo lotijo posevkov, in jih lahko v kratkem Času uničijo s tem, da poščipljejo tudi že odprte kaJčke. Zato mora hiti zastiranje glede na Čas in način vselej prilagojeno potrebi. Z izjemo kompliciranih in posebno nujnih zasenčevanj je za setve, ki so še občutljive, najustreznejše tisto zasenčevanje, ki se približuje naravnemu, to je z višine in s prepuSčanjem ra-zpršene (difuzne) svetlobe, (Glej gozd pri postopnih oplodnih sečnjah!) Tako, po naravi posnemano zasenčeva^ijc z mehaniziranim reguliranjem že döligo poznajo v velikih drevesniČarskih obratih v gospodarsko zelo cazvitih državali. Mehanizacija zastiranja je v tem, da se zastori iz lahkega vezanega materiala v zavojih avtomatično razgrinjajo in zvijajo, nameSčeni so na ustreznih napeljavah nad zasejanimi lehami.* * Pri nas imarao, razen nekaj večjih komercialno podjetuiSkih drevesnic in Jrevewiic sekcij zu pogozdovanje krasa, veliko obratovnih, revirnih, lad rožni h i, dr., vcEinoma majhnih drevesnic. Njihovo spremeiJjivo in povciano Število in pomembna skupna površina Ic-teh kažeta trenutno težnjo po- osamosvojitvi — i namenom doseči prai^voclrijo sadik boljJe kakovosti, kakor tudi vzgajati sadike bliže naraemlmini terenom. Mno^c ma.jhne drevesnice so ob primitivnem vzdrževanji) dcficitne. ali pa je njihovo izdrževanje zaradi prevelike oddafjcnosti težavno in predrago. Pn sodobnih načinih gojitvcnj-li «ečenj in načelno prepovedjo sečnje na golo izg^ubljajo take majhne in povsem lačasne dr-evesnice svoje opravičilo. To seveda šc oe pomeni, da so se potrebe po saditvenem blagu mat^io zmanjšale. Z ureditvijo naših gozdov se namreč povečuje povpraševanje po razno^Tstnih sadikah za spopolnjevaaaje, konverzijska pogozdovanja, introdukcije iglavcev v bukovo mladje, melioracijske podsadnje in dr. Namesto nekdanjih osredotočenih pogozdovanj na večjih površinah bodo v bodoČt pogozdovanja .številnejša na raztresenih površinah. Doslej priljubljeno tezo o aklimatizaciji sadik pa je ovrgla gonetična znanost. Snovanje ,potrebnih višinskih drevesnic, na-menjenih proizvodnji sadik za pogozdovanja v visokih legah scfveda ne izgublja na svoji aktualnosti. Za oaäc ra>zmcre praktično nc pride v poŠte v velikopo-tezna meliajiizaclja, ampak je nujna Tacionalizacija obrntovanja v Hinnlfiik drevesnicah po sodob- nih bioloških načelih in pmktiinih vidikih. Zaradi tega je potrebno odpravljati zaosUlost v drevesnicah ne glede na njihove površine in uvajati napredno prakso tudi pri lastiranjui alt zasenčevanju občutljivih posevkov. V drevesnicah so zdo različne situacije, ki jih določajo lega in lastnosti ta! (struktura in vVainosl tal). Nekajtere drevesnice uživaij.o .v največji meri ugadno'Sii, celo ril Ik roki ime, največ pa jih je tia odprtih terenih, ki so izpostavljeni klimat-ikiim Ekstremoin, posebno poletni vročini in suSi. Spričo tega velja izkoristiti vse ugodne okolnosti; sem sodijo tudi vpeljani načini dela, ki so se z uporabo pre-pr-ostih sredstev praktično izkazali kot uspešni, ker aajieslji-vfl omog^očajo dobro vskalitev posevkov. N, pr. tam, kjer so malolistne veje v obilju pri. rokaJi in se njihovo rahlo razgrinjanjc ipo posejanih gredicah do vskalltve posevkov leto za letom obnese, ali pa tam, kjer dosežemo ugoden razvoj občutljivih posevkov senčnih in polsenčnih vr."!t Že samo z uporabo višjih ^astorov les, ne hi kazalo preizkušenega načina preprosto opustiti. Cc združimo najboljše strokovno ravnanje z ekonomiko, pridemo do spoznanja, da je potrebno najti načine, kako zaščititi tudi nežne posevke svetlcßahtevnih vrst (iglavcev) pri kal jen ju in pozneje pred nalivi in točo. Raba običajnih les nam tega še zdaleč ne bo omogočila, saj vemo-, da sveti o zahtevne vrste tudi kot posevki v drevesnicah ne prenašajo trajne sence. Na novo konstruirane ^irilagoditvcne lese nam bodo v tem pogledu v pomoč. To napravo bom obravnaval posebno kot zastor v nespremenljivi ustrezni višini, posebej pa kot višinsko reguliranje zastora. Pri tem bi opozori! le 5e na to, da morajo biti v gozdnih drevesnicah gredice oziroma vzdolžne brazde speljane v smeri s ever-jug. Na ta način bo omogočeno najugodnejše zasenčevanje. I. Na novo konstruirane prilagodljive obsenčevalne lese t. N o s i 111 i koli Pri novi konstrukciji obsenčevalnih les je zaibijanje koiov na obeh robovih gredic nepotrebno. Vsa teža zaporednih les počiva, stabilno uravnotežena, le na eni vrsti kolov, ki so zabiti v ravni Črt! po sredini gredic v določenih ra-zdaljah. Ce sejemo v vzdolžne brazde, stoje koli ob vrsti (brazdi). Dolžina kolov se ravna po nameravaiu največji višini zastiranja. Cim daljši so koJi, tem globlje, trdneje jih je treba vkopati; za ta namen uporabljamo železen drog (hmeljarski a^li podobne). Povsem ravni okrogli koli, dolžine najmanj 1,25 ro in srednjega premera od 5 do 7 cm naj stoje navpično v medsebojnih razdaljah nekaj cm nad 2 mttra. Pri njihovem postavljanju se je kolikor mogoče izogibati setvenih vrstic. Pni uporabi strojev-ku'ltivatorjcv i. dr., to je pri vzdolžnih vrstaih setve, postavljamo kole v vrste-brazde, da ne bi pri dc5u bili na poti. Najbolje ustrezajo smrekovi koli, napravljeni iz kapnic, posekanih pri redčenju. iKole obelimo, ogladimo in suhe po celem konscrviramo s karbolinejem. 2. Lese in njihovo nameščanje Izdelava lese je povsem preprosta. Potrebni so standardno dimenzio-niraJii okviri, dolžine 2 m !n lirine i m (vnanja mera). Najustreznejše so smrekove letve, dimenzij najmanj 48/21 mm, vendar pa mora biti blago iirebrano, brez večjih grč Id drugih oapaik. Okviri morajo biti po širini letev solidno {mizarsko) zbiti. Za zasenčevalni del lese — senčnik se lahko uporabi različen material glede na ekonomičnost in njegovo dosegljivost. Navadno dajemo prednost letvicam; te naj bi ne bile ne ipreäLroke in ne predebele. Senčnik ne sme biti ne pregast ne preredek; normalno so presledki enaki Širini letvic. Gostota senčnika naj se ravna po potrebi zastiranja. Tudi lese moramo konservirati; mazanje s karboilinejem {morda tudi firnežem) v teku let smotrno pona-vljamo, da bj jih čiin dalje ohranili. Doslej nepoznana vrtljiva lesa Natačno v sredini obeh Sirinskih stranic okvira izvrtamo 16 mm široko luknjo. Za izdelavo osovin rabimo o d rezke suhega bukovega '(kolarskega) žaganega lesa dolžine 14 cocn, debeline najmanj 25 mm, a širine najmanj 50 mm (da se pokrije čelna ploskev kola), Odrezek na obeh koncih i cm na dolgo okroglo ostruzimo Vrtljiva lesa. Za nj^io (enkrat na leto potrebno) namestitev in odstranitev sta potrebni dve delavki (foto; J, Vrtljive lese, pritrjene v raznih Jega-h. Štiri luknje na bobniču omogroi^ajo, da lese lahke pritrdimo v žtiiih legah (toto; J.MušiO do delieline osi 1-1 mm, toliko pai, da se lesi lahkotno ^učeta, Osovina se natančno po sredi čelne ploskve kola moČno pritrdi. Pri uporabi debelejšega materiala^ za okvire bi rajbili neka-j daljše in debelejäe osi in tem ustrezajoče ve?je vtikalne luknje, i(V«lja pa upoStevati, da je ena os le polovi-čno obtežena, v ustaljenem sUnju pa se obtežitev osovine z vtikalnimi paličicami v bobničih še zmanjšuje.) Vrlliive pred utrditvijo lege. Gost senčnik, kot je na iliki, je primeren Ic 2a močno občutljive posevke Tudi za lastiranje svetloljubnih vrst proti na,livoin in toči Jcsa ne snte biti tako gosta. Za ta namen bi najbolje rabile ustrezne rešetke iz irstike, vrbovtga äibja, ali pa .primerno goste žične mreže Desna stran slike prikazuje lese, pripravljene za popoldamsko sonce, kajti popoldanska pripeka je najbolj nevarna Posevki, ki jih .prividigiiejo bramorji, miši, rovke it{J,, sc hitro posušija, čc niso lastrti. Desna stran slike prikazuje iKmenično dvokrilno zasenčenje, kii se obnese pri srednje močni pripeki. V takem položaju so lese dopoldne in popoldne, 'lahko tudi veČ dni. Kadar pa se p^ripeka zelo poveča, je treba lese zjutraj nagniti proti dopoldanskemu, opoldne pa proti popoldanskemu soncu (foto: J.iMuiič) Matematična reSitev daje zamisli vrtljive lese praktična preprostost. Iz središča Ofsi, oziroma njej ustrezajoče točke na okviru lese zarišemo polkrog na za-tičnt polkrožni ploSči, ki jo kratko imenujem »bobnič«, prav tako' pa tudi iia o-kvirni letvi, na katero pritrdimo ta bobnič na obeh njegovih pcidaljikiih. Vrisani polkrog razd^elimo na kote za različne nagibe lese. Pomagamo si s kotomerorn, lahko pa tudi samo « Sestilom in ravnilom [trikotnikom). Čc pravokotnico na okvirno letev oziroma na središče osi na bobniču podaljšamo do vrisanega oboda (polkroga), dobimo na obodu točko za vodoravno lego lese. Ta lega- je za zašč-ito posevka proti ploham in toči najpriinernejäa. Vendar pa to LoŽko (pomaknemo Ka ok. 1 cm na desno, da bi na ta način lesa dobila blag naigib, kii je potreben, da se padavine hitreje v stra-n odtekajo. Ker pa vodoravna lega lese 2a zasenče-vanje nv posebno primerna, rabimo na vrisanem obodu na bobniču Je najmanj dve točki. Tako zaznamujemo kot 30" od prv-o omenjene pravokotnice v levem in desnem kvadratu, drugi kot pa z razpolovitvijo pravega kota- = 45°, in morda Še tretjii kot 60", Ker se ravnajo ustrezni nagibi lese po najprimernejši višini za-štora, je doložitev kotov za določeni primer zastiranja stvar presoje ali preizkusa. Tako smo na levi polovici bobniča označili nagib lese za popoldansko, na desni pa za dopoldansko sonce. Pri ddgotrajni obla-čnosti ali v mokrem letu pa bi bilo stalno zastiranje posevkom v škodo. Zato je p-otrebna še ena točka, to je skrajna to^ka polkrogovega oboda desno na okvirni letvi. Na ta način bomo lahko pri-■trdili leso v na-vpični legi. To točko — kakor vse druge točno določene navedene točke — moramo natančno prenesti tudi- na kol, kajti lesa se pri vseh legah fiksira v dotiČni točki na kolu. Ko smo v polkrogu označili vse točke, potrebne za- vse ustrezne lege lese in tudi za pritrdite^' na kolu, izvrtamo z lesnim sv-edrom (pol-žarjem) primerno velike luknje, v katere bomo vtikali okrogle paličice, potem ko bomo lese ustrezno zasukali. Zaznamovane točke naj bodo točna središča lukenj. Najbolje bodo- raJjile vtikalnc paličice iz gladko o struženega trdega lesa, lahko pa rabimo za to tudi ravne, gladke, obeljene suhe šibe ustrezne debeline. Koli se morajo prevrta-ti skozi ves premer; pri skrajnih kolih se vtika paličica skozi kol v luknjo na bobniču oziroma na -okvirni letvi. Bobi>ič naj bo iz trdci^a suhega kolarAega lesa, najbolje brestovega. Ker mora biti bombni? trdno prvtrjen (z vijaic'i) in mora ost-ati raven, mora biti njegova debelina- enaka debelim oikvimc letve, na katero je pritrjen. Če so osi in bobnifi pravilno izdelani in dobro pritrjeni, jim atmosferilije nt; bodo zmanjäalc brezhibne uporabnosti. Vtikalni deli: ©'s! in paličice se morajjo ohlapno prilegati isvj-tamim lukinjam, Ce so luknje piri vptij-ivih lesah preračunano ustrezno veČje -od debeline osi in paličic, potem suša ali vlaga ne moreta ovirati ustpeSn« uporabe les. Majhne deformacije bobniča — ki niso izključene — zaradi ustrezajoče debeline 'bobniča, ki jc enaka okvirovi, ne vplivajo na brezhibno lunkciomiranjc nasprave. Tudi zadostna odmaknjenost bobniča od kola, in zaaij uporaibljen izbran presu&n trd fcolarski —- po možnosi 'bres.tov — les atmosferi-lijaTD onemogočata vsako oviraoje. Jasno je, da mehek les ni primeren za navedene sestavne dele. Vsekakor pa je treba skrbeti za to, da; se i(€akrat na leto potrebno) nameščanje in snemanje les opravlja le v suhem stanju. Ektm-om-sbi -raičun W s časom lahko pokazal umestnost zamenjave lesa z drugim prepariranim al! ustreznim kovLilflkim materialom', ki sploh ne bo reagiraj na delovanje atmo-sferilij, kar je važno predvsem za navedene sestavne dele. Sčaso-m bodo morda lese marsikje tudi zaradi povečanja trajnosti izpopolnili oziroma utrdili z lahkim k-ovinskiro materialom {na Šibkih točkah z oblogami Iz pločevine in trikotnimi oporniki v okvirnih kotih). V primeru, če se pri više naiDesčcnih vrtljivi'h lesah pokaže potreba tudi po nizkem za;storu. si lahko preprosto pomagamo na ta na^Ko, da prevrta'mo kole v ustrezni višini (za nizki prostor). Luknji na kolu morata biti tako široki' kot na lesnih okvirih. Za osi lahko porabimo odrezke gladkih okroglih paJic ustrezne debeline, ki pa naj bodo toliko tanjŠe od lukenj, da os laihko vtaknemo in sna- Železna os z latičema. 'Ko so vkopani vsi koli, se vtaknejo osi v izbrane luknje in se nato zavarujejo z zatiči. Nato nataknemo z oheh strani kolov lese kot pri lesah z nespremenljivo vj^iao (foto: J.Muiič) memo tudi prj vladnem vremenu. Da se os pri obračanju lese ne bt izmikala ali iitpjidla, jo z obe-h itrani kola zavarujemo s preprostima lesenima zatičeina. Ker pride pri nizkem zastoru v požtev samo vodoravna kga lese, jih ne bi. dosti o>bra-čali; zato na čelni ploskvi kola pritrjena os {za prvo'tno predvideni stalni zastor) ne bo prav nič mo'tila pri natikanju in snejnanju lese. PrikAj:al sem novo konstruirano obsenčcvalno ieso z nespremenljivo viSlno Pri zelo občutljivih posevkih aH pri manj ugodnih klimatskih in tainih raizmcrah drevcsnice pa jc treba prilagojevalno spreminjati tudi viäino zasenČevanja. Do dokonenq^a vzlditja posevkov naj bi bile ]ese samo- za^ ok. 30 do .30 cm dvigaj ene od tal. 2 rastjo 'kaJČkov se morajo lese dvigati ustrezno vi-ic; za poletni čas se regulira viHna zastara kot se pokaie la najustrezneje. 3. Višinsko rcgulii-a.njc zasenčevanja — dva načina Prikazane lese le z malimi spremembami prilagodimo prestavi ji vim osem, ki jih naTneJčafflno na ko'le v potrebni vižinii. Uporabni so Je izbrani, nek-oliko debelejši koli s srednjim premerom od 6 do 8 cm, morajo pa biti podnolesni, popolnoma ravni in gladki. Iz razumljivih ra^log^ov so osi iz kovine, trdega aluminija ali železa {naijlaze dosegljivo in najcenejše je za enkrat paE železo). Za železne osi povsem zadostuje debelina 12 mm. Kot smo videli, v reJitvi, opisani v prejSnjem poglavju, se nameščajo polkrožne zatične plošče — bobniči na spodnjih straneh okvirov les, ker so pač osi pritrjene preprosto na čelne ploskve kolov. Pri lesah z višinskim reguliranjem ipa pritrdimo bobniče na zg^ornjih straneh okvirov. Na ta način je oiajSano obračanje les oziroma zatikanje v likalnih paHöic prt nizkem namelčanju, (Pri uporabi les za zaŠčiio proti pticam bi se o. pr. bobni-Či, pritrjeni lia spodnjih straneh okvirov, skoraj dotifeali zemlje). A. Preprosta rešitev V kolih izvrtamo v določenih točkah {za želene višine zastora) luknje s premerom 12 mm. Da bi os laŽe vtikali in izvlačili, izžgemo izvrtane -luknje z razbeljenim okroglim zele/xkm, kakršnega smo izbrali za osi, Nad temi luknjami v določeni ra-zdalji (od luknje za os do vrhnje luknje na, bobniču n. pr. 7 cm) izvj> tanio v kale enake luknje za vtikanje pritrjevalnih pa.liičic. Kole pri vrhu poSevno odžagamo (zaradi odtekanja deievrace) in jih v celoti, Se posebno pa na obeh koncih, dobrJ3 konserviramo. Za osi rabimo H do 16 cm dolge kose okroglega železa navedene debeline; (dolžina zavisi od povprečne srednje debeline kolov), V raadaJji do'brih 3 cm od obeh koncev os prevrtamo. Luknjici naj ustreza-ta 2 mm dobelim »1« iatiČem {raz-cepkam), ki jih jatainemo potem ko smo namestili os, da se nc bi izmikala pri obračanju lese {samo 3 cm dolgi konci osi nosijo lese). Za vsak kol rabimo eno (M in dva zatiča. Železna os tehta 0,14 kg. Osi in zatiči se brunirajo; (segrevatno železo se maže s strojnim oljem, dokler ne počrntj). Nato jih Se pnbaTvarno z mini-jem. Osi in zatiče je treba maza^ti s strojno mastjo vsako leto — pred vskladiŠče-njem in po potrebi med letoqi.. Le tako uspešno preprečujemo rjo. B. ReMtev 2 uporabo dvodelne naprave Premični kovinshi okvirček kvadra-tne oblike iin.a dve oisi in se mtakne na dva kaveljca na kolu. Lesni vijaki, Čelno prekovani v ustrezne kaveljcc, se v določenih višinah paroma navStric pritrdijo na kolu- Na okrogli kol naitaknjen kvadratni okvirček s svojimi koti ne more zadeti na zaipreko, t. j. na oba- kaveljca: nia koJu, in se lahko spuJČa ali dviga, Ce okvirček ustrezno zasukamo, zadene na ka- NoLranja o-dprtina železnega okvirčka je najmanj 0,5 cm večja od debeline ko-la. Pravokotni izrez ušesc v okvirčku (10X5 mm) naj ustreza širini in debelini kaveljca, tibiro kolcv je prilagoditi velikostim okvirčkov. V ostrezni viäini ko-la je na-meS?en okvirček z osema (foto: J.MuŠič) veljca in se zatakne v obeh uSesci'h. Ko ga na uSesci potisnemo, na te-teh trdno obvisi. Po potrebi pa ga lahko z dovt>lj_ visokih kaveljcev vedno snamemo, č-e ga z roka dvignemo. Okvirček je kovaški izdelek. Ker so navadno, na ra^polasg.o različno debeli koli, so potrebni oziroma priporočljivi o-kvirčki treh v-elik-osli, .in to z notranjo,odprtino 6,5, 7,5 in 8,5 cm. Uporabni so pclnolesni koE srednje debeline približno od 6. do Sem. tPreSibki koli in koii, nad 8 cm ni«» primerni. Za en okvirček z notranjo odprtino-6,5 cm ratim-o 0,38 kg okroglega Železa, premera 12 mm. Osi, privarjeni na -okvirček, sta dolgi pia 3 cm (če se uporabljajo za okvir lese letve 48/2-1}. Na drugah obeli .straneh okvi-rčka, ki sla brez ■Oisi', morata biti meno na sredini ustrezajoči odprtini (uSesd), ki sta ■do'v-olj volikj, da kavejjca Jahko natatrcmo iti da ju lahko z obeh atrajii okvirčka mažemo s strojno mastjo. Naj-Ivitr^je namreč rjavi železo na drgnjenih mestih. Za kovaško izdelavo kavelj cev se uporabijo močnejSi lesnii vVjaki 60/60. Vijaka morata biti pravokotno tako visoko, široko, močno, hkrati pa tanko zavihana, da okvirček na le-teh ■docela trdno sedi. Uporaba prikazane pnpravc ni prav nič bolj komplicirajia kot up.oraiba les z nespremenljivo višino. Na pripombo, čemu ta rešitev spričo preprostejše, opisane v poglavju A, jc potrebno pojasnilo iz čisto praktičnega vidika-: Pri vsakdanji ninoŽiČJii rabi je zanesljivo le to, kar se lahko pritrdi. Zatiči (razcepke) se lahko izgubijo, vi padejo ali postanejo kmalu ineporabni. Lahko bi namesto tankih za-tiŽev rabili posebej v ta namen izdelane »jahate«, t. j. dvokraka peresa za ukle-ščenje osi z obeh strani kolov. Toda tudi taki posebni delci ao »leteči«. S tem scve ne trdim, da je preprosta reSitev slabša že zato. ker je preprosta. Vendar pa je kvadratni okvirček z osema glede na krožni presek kola posrečena zamisel. Podana je izbira. Zelo važno pa je kar najbo'ljse konserviranje zeleznili delov. Nadomestitev teh z ustrezno kovino, ki je ne razjeda rja in pod., bo pač najboljša rešitev. Levo; Preprosta os z la-tifema. Desno: Osnovni okvirtek s kavljaslitna. vijakoma (fdo: J. MušiO IL Proizvodni stroški Vrtljiva lesa Smrekove letve 48/24 (6 m) = 0,007 ............179 Smrekove letvice 20/10 {64 m) = 0,009 m^"...........229 Žagan bukov les za osovirje = 0,0002 . ...................7 Trd ga-lantenijski žagan les za bobniča in vtikalnr paličici = 0,001 m^ . 36 Kolje (IJ kosov na leso) srednjega premera 6 cm dolžme 1,25 m, na pamju 18 Žičniki in vijaki, 0,10 kg................, 20 Karbolinej, 1,20 kg in porajba čopiča.............90 Prevozi materiala....................lOO Strojna izdelava osovin « struženjem osi {■obitmllta; storitev) ..... 25 Strojno žaganje bobniče v, vrtanje lukenj in sfružerjje vtika I ni h paJiiČiic {obrtniška storitev)..................35 Ročna izdelava lese, kompletna, z vrtanjem iukenj v okviru in s pritr-diitvijio oibeh boibničev na okvir lese z vijaki ter prevrtanje kola (0,30 tesarske dnine; izdelavne plače s soc. pris'p.) ...... 191 din Posckj izdelava in iznoŠenje kolav (0,04 dnine); izdelav, plaž kot zgoraj 23 din Mazanje les« in kolov s karbolinejem (0,05 dnine nekvaJif. del.; izdelav. plač. kot zgoraj)............,...... 22 ,, Vkopavanjc kiolov s pomočJO' hmeljarskega droga iit montiranje Icie (0,03 dnine; izdelav. pla£. kot zgoraj) H „ Skupaj Naprava za višinsko reguliranje A. Preprosti način: Okroglo äelezo za os (0,14 kg)........ ..... 2 -kosa; »I« zatičev {ra;!ccpke).............. Minij v tekočem za; pobarvanje osi in strojna mast za mazanje osi ter zatiČev..................... Žaganje okroglega Seleza, piljenje robov, vrtanje in bru-nlranje osi za-tičev (0,25 kova'Ske rezijske ure)........... Barvanje osi z minijem in mazanje osi ter zatičev s strojnO' mastjo (0,05 dd- ure; izdelav. plaČa in soc, prispevek)........ Šestkratno vrtanje in izigatije Ufkenj na kolu (0,25 tesarske del. ure izdelav, plač, kot zgoraj) ............... Skupaj . . B, r>v&delDa naprava; Okr&glD želez» za kvadratni okvirEek (0,38 kg)........ Sest kofiov lesnih vijaiköv 60/60 (za p rekov an je v kavelj ce) .... Mim-j v tekočem in strojna mast za p obarvanje oziroma mazanje okvirčka z oisema in kaveljcev , , .............. Izdelava, železnega okvirčka z varjenjem 2 osi in z dvaJcratnim pravo kotnim preluknjanjem okvirčka ter bruniranjc {0,75 kovaš-ke rež. ure Čelno prekovanjc 6 lesnih vijakov v ustrezne kavcljce in njihovo bruni ranje (0,30 kovaSke režijske ure) ............ Barvajijc oz. maaiaiije okvirčka; in kaveljcev z mi-nijem oz- strojno mastjo (0,15 del. ure; izdel-av, plača kot zgoraj)......... Pritrditev 6 kavljastih lesnih vijakov na kol {0,25 tesairske del, ure vzdelajv. plaia kot zgoraj).............. Vrtanje in žganje 3 lukenj v k-ol (za vtikanje pri.trjwalnih paličic; 0,13 tesarske del. ure; izdelav, plače kot zgoraj) Skupaj 989 din H diin 2 10 »1 50 » 5 JT 20 101 dm 38 din 39 M 35 M 150 M 60 »» 10 20 It 10 11 362 din (,Pod »A« in i>B« so upoštevani zgolj stroški za izdelavo naprave za viSi^isko regLiliramje, drugi stroSki so navedbi v poglavju »Vrtljiva lesa« — brez lesene oso vine). Vrtljive lese so za ofe, 20% djra'zje kot nepremičnine. Primcrja-va stroŠkiov pokaže, da so nove nepremične lese (na kratko opisane v poglavju 1/2 tega članka) za povprečno 20% ccncjše od navadnih les boljše iadelavc, to pa zato, ker je potrebno mamj kolccv in pri delu manj p opravljam j a, odkrivan j a on ponovnega pokrivanja'. S serijsko, množično, t. j, industrijsko izdelavo les in s pocenitvijo zaradi nadomestila žaganega lesa z oblovino, pripravljeno v lastni režiji (25% -kupnine za les na pajsju iz gozdov spi, ljud, premoženja za lastne potrebe gozdnih gospodarstev, gozdarskih poslovnih zvez itd.) ter s po-polnim alt stTrotrnim izkoriŠ<^aäljem razpoložljivega lesa, ti j.: kratU, 'odrezkov, krajni-kov, ddoma celo crbrezUn, bi se stroäfci Se znatno znižajli. Prikazana iiapra^va — trdno in pravilno nameSJcna — jc stabiltia tudii v vetru in neurju tM- ustreza tudi estetskemu pogledu. V vetrovnili Icjajih, ?,la«ti z burjo, naj bi' bili okviri nekaj močnejSi, v tem primeru bi bile potrebne ustrezno nekaj dajljSe 'Osi., Glavno pa je. da so koli trdno vkopanii in da so lese v scsla'w pravilno nameščene. Prdlagodlji.ve lese v pogledu trajnosti ne bodo zaostajale za raszniini nsvad-niini, ki so 'sedaj na sploSno v rabi. Temu drevesničarskemu iin^eatacju, ki ima bo-lj značaj potroSnega materiala, se lahko s skrbnim fcomstrviranjcm in predvsem doibrim ravnanjem odiiosno shranjevanjem zelo podaljša upor^abnostna doba. Preizkušnja prilagodljivih les je novcjSoga datuma, t. j- od 1. 1956, S Sirso poskusno uporabo bo podana primerjalna dokumentacija proizvodne prednosti predlaganega natina pred drugimi, že znanimi. Več aLi roanj primitivna raznovrstnost obstoječih zasenčevalnib naprav ne bo mogla dalj Časa kljubovati stan-dairdizariji praktične, -sadobne, vsestransko ustrezajoče zastiralne naprave. V Primorju, morda tudi drugje, bi se lahko porabil namesto letvic za lese — senčniikc c^nejSi materrial n, pr. primorska trstika (caniela), ki se povezuje z žico. V krajih, kjer se raavija kosarstvo, bi. priSlo v poŠtev tudi vrbovo Sibjc, Take lese bi 'bile lažje, za. Primorje in njemu .bli.žnje predele tudi cenejše. Po kalkulaciji Lesnoindustrijskega podjetja »Savinja« v Celju bi se rabilo za serijsko izdelavo ene vrlljive lese 1,5 delovne ure. Mišljena je kompletna izdelava lese brez konserviranja iji kolov. Okvir lese bi bil na- voglih in pra iwezib utrjen s pločevino '(kakor pri zabojih), bobnih in osi pa bi bile priitrjene z matičnimi vijaki, PPC za eno delovno uro je 220 din. Cene raznega, ustreznega potrebnega suhega lesa pa so — razuroljivo — predmet individualne presoje in kalkulacije interesen t» v. Pri lesah 2 višinskim reguliranjem se stroški lese povečajo le tedaj. Če se iipcrabii za okvire material večjih dimenzij, Stroškiiu za lesene osi odpadejo, povečajo pa se stroški za. prestavljive kovinske osi oziroma za druge kovinske dde-Utegnejo se povečati tudi stroSkii zara-di strožje izbire kolov. Skupnim stroškom za nameščene vrtljive lese {brez lesene osowine) je tedaj treba dodati šc stroške za izdelavo naprave za višinsko reguliranje. Pri tej napravi Jita v vsakem primeru potrebni za naimcščanje dve delavki; ena drzi okvirček, druga namešča leso na os. Vendar pa gre pri napravi, tako s preprosto osjo kakor tud'i z okvirčkom, to delo hitro od rok. Stroški kspedaine naprave za visinsko reguliranje se bodo zmanjšali: 1. s serijsko izdelavo okvirčkov in- kaveljcev oziromai preprostih osj z ustreznimi zatiČi, 2. z osamosvojitviijo. drevesnic v pogledu, potrebnega orodja^ z nabavo hmeljarskega draga, lesnega svedra, ključa za prtvijanje vijakov — kaveljccv itd. 3. z vestnim konserviranjem lesenih ter železnih delov. III, O strežbi drevesnici Brez neprestane briige .in skrbne roke — tudi v poletnem Času — n'obena dj.evesntica ne more clajaAi zadovoljivih uspehov. Prazne gredice, preredke, luknjaste. pa tudi pregoste, šopaste setve ter sploh slabo razvite sadik« ne pričajo o štednji, ampatk o slabi proizvodnji sadik in pomenijo iagu'bo. 'Strežba drevesnici je potrebna ne le zaradi redne nege io zaščite sadik, ampak tudi zaradi škode, ki jo več ali n^anj pogosto povzroča živa in mrtva narava. Vse poškodbe pa je treba «prati popravljati in učiijcovito vplivati ■na njih'ovo zmanjkvanje in preprečevanje. Po vsaki plohi in često tudi v suši je potrebno praSenje p&sevk'o-v in pre- sadiov, nei-iedko tudii z dodajamjem koiimposta. Neizogibno je redno čižčenje lončkov jjmtj bramarj cm in sistematično zaitiranje škodljivcev. Pri'vzdignjene pwsevke je treba Se pra,voŽ^no pritlači-ti in poravnati krtine. Potrebna je slcrb za ustrezno jaisenJi6va,T)je in pomoČ sadikam v suli in pred neurjem itd, Prj noTtnalni skibi drevesnic ar ke niäcoli ne bi sni«io biti nikjer ni£ piievda. ki' že sili v cv«t aH se razrašča v Škod-o sadiikain. Ob glavnih plctvah in prašenjih — pc delju se poveča delavska skupima, da se pletev in pra^enje opravita Se pravo^asriio in za' sadike najugodneje. Zlatem pa ostane dosti dro-bncga dela delavki, drevesničarki, ki naj bi istregla drevesnici. Omenim naj le Se preredJenja gostih posevkov, ki jih mora opraviti zanesljiva roka. OpuSčanje pravočasnih selekcijskih poisegov v drevesnici j-e nasvadn-o glavni vzrok sJabi kakovosti sadiik —'semenk. Tak način organiziranja dela v vsakem pogledu ustreza racionalizaciji dela. Ena vestna delavka lahko v daljScm času več koristi kot večja skupina v krajSem času. Presledki med raznimi opTOvili (pletvami i. dr.) so lahko drevemici v škodo, če se podaljšujejo in ostaja drevesnica hiez delavke. 2 vmesnim prizadevanjem ene ali dveh delavk se lahk& zmanjSa večje ätevilo delavk, ki je od Časa do časa potrebno. Preudarna razdelitev in zaposlitev delwk je v inter es o proizvodnje in znižanja režijskih strolkov. V dobri strežbi je zapopadena tudi skrb zz. tako zasenčevanje ali zastiranje posčvkov, ki je dejansko potrebno. Pomislek glede povečanega dela in stroSkov pri ponavljajočem se reguliranju, tj, z obračanjem in dviganjem oziroma spuščanjem les, je neutemeljen. DrevesniSke delavke, ki bodo pravilno in praktično — živ-Ijenjs^ko doumele zastiranje, bodo to delo smotrn-o w-ediile in ga, opravljaile lahkotno, takorekoč mimogrede, idndujoč j tem delom temeljito pregledovanje posevkov in preprečevanje vsakovrstne škode. Cesto popravljanje in obnavljanje zasenčevalnih vej ter prekladanje in popravljanje raznih navadnih les in hakule tudi zahtevajo precej fasa. Razen tega nove obsencmalne lese pri delu prav nič ne ovirajo. Učinkovitost zaščite jamči za uspeh, Koristnost teh les se bo pokazala v ztboljäanl in po-večani proi^vwinji tsadik. Zato je treba skrbeti^ da bodo posevki preudarno zastiirani, t. j, da bo postalo pravtlno ravnanje s temi Icsamii ena izmed disciplin drcvesn.ičarstva. Strolki te discipline soi v primerj.avii z njeno koristnostjo in raciönaliaacijo dela vobče nepomembni, skjoraj neznaitni. Poudarjanje strežbe drevesnici in njennm napravam pa je tudi vzgojnega pomena zaj delavke v dreves-rucah, za nase dr&vesničarje. Sklepne misli Pričakujemo, da bodo tudi v gozdarsko najnapirednejSih deželah z zanimanjem sprejeli obravnavano' zajn-iscl in proučili praktično uporabnost te nove naprave. Prav za gotovo bodo delili z avtorjem mišljenje, da je predvsem potrebna kritična obravnava vprašan j a 2astiranja občutljivih poisevkov. Upam, da mi je to uspelo v do-voljni meri in sem prepričan, da se temu iivišljcnju pridružujejo mnogi naši strokovni delarvci, ki imajo itzkuSnje z gozdnim drevesničarstvom. Nenavadna dolgotrajna vročina v letiošnji pozni pomladi (maj-junij 195S) je navdala ^s skrbjo vse naše drevesničarje. Togo se je postaivil v ospredje problem učinkovitega zaistora: vpra^aiije ohranitve celotnih posevkov in novih presadov. Problem' izasbi-ranja setev pa obstaja in bo obstajal dailje — z obstojem gozdnega drevesničarstva. Pono-vni pogledi na savinjske hmcljnike so zbudili v meni — nekoč na poti iz drevesnice — misel o prilagodljivih lesah. Nisem mogel, da ne bi dalje gojil in razvijal.'te m'rslii. Končno sem naSeJ njeno praktično izoblikovanje. V'Se s slikami pojasnjene rešitve ro avtorjeva izviiroa zamisel in i-zved-ba. Pri tem ni uporabljal drugih vzorcev in so predlagane TcSitve čisto nove, Doslej smo biJii navajeni na lose, najneSSenc na Jtirlh kclcih. Avtor je iz izhodiäJne rešitve — samo ene vrste kolov kot nosilcev les — razvijal prilagodljivost les, tabo po viHni' Mpremitniiih. kot glede na višino spremeni j Ivih. Ne tnoirem-o paj trditi, da se morebiti kje v inozemstvu ne up;Oirablja pripj-av-nejŽi in hkrati prepriOstejSi naSn obračanja les (po soncu) in višinskega reguliranja kot je pričujoči'. V razvoju ni niS abfiolistnega in dokončnega, in ^c se pokaže zamisel te naprave koit dobra in iooristna, se bO' včlenila- v verigo' rarvoja;. Za vsak napredek in usvojitev sredstva, ki se je pokazalo za napredno, pa je potrebna najprej dobra voijaj in sprejemljivost za novo. SODOBNA VPRAŠANJA TRETJI KONGRES INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Med 2-6. in. 29, majem leitos se je vräil na Bkduj III, korig^rcs inženirjev i a itehnikov goidarstva m lesna industrije Jugoslavije. Udeležilo se ga je 880 iovariŠev ^cr Številni gosti in predstavniki Jjudske oblasti in družbenih orgaaiiacij. Iz LR Srbije je sodelovalo SS^l strokovnih udeleiencev, iz LR Hrvatske 225, H LR Bosne iu Hercegovine 94, iz LR Makedonije 78, \z LR -Črne gore 32 in iz LR Slovenije 160. V dvorani blejske Kazine je potekalo kongresno delo po naprej določenem dnevnem redu. Po otvoritvi je bilo izvoljeno predsedniStvo ier drugi kongresni organi. Precitani so bili pojdiravi, ki so jih razni politični, družbeni in gospodarski forumi in njihovi Slani naslovili kongresu, Zlasti je pritegnila posebno po-zornost vseh udcIdSencev poslanica MarSala Tita, v kateri leli kongresu i-c našim strokovnim tovariSem iispdno dela in naka- Kongresno predsednikvo na delu v dvorani .Kazine na Bledu zuje poglavitne nalöge, ki stojijo pred gozdarstvoiii in Icsrto industrijo iti pred irjunimi strcfkovnimi kadri. (Pismo v celoti o'bjavl;amo na prvi strajii te številkt našega glasila. Op. ured.) pTCflscdujoSj jc ralo poi^iravil prisotne foste in predstavnike ljudske öblasti in druSbciuh orgaiuzacij. S svojo prisotnostjo in deloma tudi z aktiv.nim sodelovrnjem so dali kotigresu poudarka ilaiti: Slavko Komar, član Izvrinega sveta FLRJ, Boris Kirajgher, predsedmk Izvršnega sveta LS IjRS, Toiie Bole. ^lati I'zvränega sveta LRS iri predsednik Odbora za gospodarstvo Izvršnega sveta LRS, ing, Duian Asanovič, ilan IivrSnega sveta in sekrotaj- Sekretariata aa .gi>ida;rstvo in kmetijstvo LR örne £ore, ing. Rajica Djckič, sekretar Sekretariata la gordarstvo LR Srbije, mg. Boris Grujoaki, kot zastoip-nik Izvršnega sveta LR Makedonije, čira Bukovih, ipredsednik Zveze k-metijsko gozL, sindiiatom, ljudsko- tnladino In dr. V okviru Zveze inženirjev in tetmik-ov Jugoslavije je potrebno -razviti in okrepiti .sodelovanje v vaeh strokovnih zvezah, zlaisti z ^veio kmetijskih .iažonirjav iu tehniVcv. D. 'Dvigovati raven tiska, poživiti publicisti£ao dejavnost zveie ia .na tem področju koordinirati ddo republiških druitev. Pri tpjn «i je treba priiadcvarti, da se, v strokovnih publikacijah posveti več poz/)rnosti strokovnim ekonomsko politiSnim problemom. Razvijati znanstveno raziskovalno dcjavuost v goj^Jar^tvu in lesni industriji, boriti se organizacijsko okrepitev «o ans t ven o rajiiskovalnih ustanov in za za.gotovitev materialne M nove in kadrov, poiskati najp-rimernejšc oblike za sodelovanje s prakso za reševanje najaktualnejših problemov gozdarstva ia lesne industrije, E. Priiadevaiti pri kompetentnih državnih «rganih, da Jim prej izdajo zaikonske in druge p-rcdpise, v prvi vrsti novi Kakon o gozdo-Vih, ka,jti mjwsikatcri dosedanji predpisi so zastareli ali pa jib sploh ni. F. Zaradi izmenjave izkuäenj je potrebno čitn tesnejäe sodelovanje med republiškimi društvi, in sicer na posvetovanjih, strokovnih ekskujzijah, seminairjih in pod. V ta namen je potrebno razvijati strokovn-o sodelovanje tudi z ustreznimi inozemskimi druištvi 11 Razvoj gosdnega gospodarstva v pretaklern petletnem obdoi>ju je po>karat pud'Livne težnje, om-ogojene zaradi doseženih uspehov pri indusbriaJizadji države. Te težnje izraza: — zmanjšanje objcga sečetij ob enaki proizvodnji industrijskega tebniSoega lesa, potrebnega la družbeni -sektor proizvodnje, kar je omogofilo lesni industriji postopno in neprestano pove^avanj«; — ostvaritcv pogojev za izboljšanje go^dflv in povečanje donosnih možnosti gozdnega fonda, kadar in kjer so le-tft enake prirastku, ali ,pa manjše od njega; — okrepitev tehnične opremljenosti gozdne proi-zvodnje, ilasti graditve gozdnih komunikacij za odpiranje gozdov, Čepra-v je le-ta v jugoslovanskem povprečju 5e daleč pod tisto stopnjo, ki bi omogočala intenzivno in racionailno gospodarjenje z gozd-ovi; T — postopen razvoj finalne proizvodnje, ki v ätrukturi celotne proTivödnje lesne indu strije dobiva vse važnejši .položaj, ter izgradnja, novih in rekonstrukcij a starih kapacitet ki mnogoSajo raci-ooalnejše izkoriSčatije losa, Čepra.v teinpo te pre orientacije nI xadoston. Tak rajvi>j je ohranil nekatere podedovane In načel vrsto no^ih proiblemov, ki jih je lajel Družbeni plati gospodawkega raivgja Jugoslavije la i957—1951 v sv^jjiii Dalogah glede na realne moJtnosti njih-ovega. reäevaTija. Naj podlagi referatov, ki so biili predloženi kongresu aa temo; i-iNa-k naloge pij ijvrfi;-vanju persipektivnega načrta gozdarstva in lesne industrije« in diskusije, je na kongresu ugotovljeno, da so osnovni probJemi in naJoge p^ri ijvajanju perspektivnega nairta naslednje: — povečanje obsega in iiboljsaoje Atrukturc proizvodnje na podlagi zmanjšanja obsega setnje; — v^kJadltev kapacitet lesne industrije in surovinske baje in odloJnejäa usmeritev k viSji stopnji in popolnejši predelavi lesa; — poveiati vrednost izvoda lasnih proiavodov na ta naČi«, da se poveva udeležba vec vrednih sortimontov ter izvoz prilagajati «trukturi goidnega. fonda; — bolj poguiruio \ivaja:ti metode gojenja, sjiovanja, nege in vajstva gozdov, ijasti melioracij z regeneracijo^ in konverzijo; — pospeäeva,ti nasade bitro rastoJega gosdnega dTevja. Za rešitev teh problemov v obdobju perspektivnega naŽrta, in v teku idaljäe perspektive projekfta gozdnega gospodairstva, je potrebno iivriiti nasledjije ubrcpc: 1. Za napiedeJc goidov in, gozdnega fotida! —- začeti J izdelavo regionalnih naiirtov izkoriščanja. goidoT na temelju osnovnih smernic ie&nega načrta, z namenojn, da bi najustrezneje ra-zporedili sein je m na podJagi tega določili prioriteto pri gradnji tnreže gozdnih komunikacij; — izdel-jLti nacionaJni dolgoročni načrt za saditev t^o.lov in drugih lyrtio rastočih vrst in sploh pospeäiti snovanje jc&tojev hitro rastočih vrši; s .tern v zveji posvetiti vso pokornost ilahtnjcnju domaČih vrst, zlasli topolov; — izviräiti kadrovske in materialno tehnične priprave za čim šrr?c vnašanje iglavcev v listnate gozdove, pri gojitvenih ukrepih pa, kjer je to- v obstoječih gozdovih mogoče, dati poseben poudarek vnaSanju iglavcev in drugih cenjenih vrst, da bi jia 1a način poboljšali proizvodno spcxsobnost gozdov; — gozdna zemljiSča razmejiti od kmetijskih in pri tem dati prednost tistim ohmoČjem, kjer bodo o-snovani gozdni nasadi in hitro ra^stoi^e plantaže alii pa, kjer se namerava izvrjifi integralna bonifikacija zcitiljiič: ta ra/mejiterv mora biti v skladu z napredkom krmne ba« na kmetijikih zemljiWih 2. Za racionaJiiacijo izkoriščanja vn uporabe lesa — začeti s sistematskim proučavanjem možnosti la raaSiritcv uporabe bukovine, ker se bo s postopno vse večjim vnaiEanjem iglavcev v bukove gozdove neogibno povečala njihova proizvodnja {gojitvene isečnje); — uvajati delovne postopke, orodje in dülovno tehniko, ki kar najbolj zmanjSujc odpadek v gczdu, najmanj poškoduje gozdove, ne zavira njihove obnove ter daje največji ekonomiki uEinek; — vpeljati tehnolojke poistopke in organizacijo dela, ki' omogoča velik koeficient izkoriščanja lesa kot surovine in dosego čim boljšega iraimerja asortimentov; — za investicijsko porabo lesa predpisati norme za porabo, uvcsü široko uporabo nadomestkov ter konzerviranje lesa, zlas^ti pri Iglavcih, 3. Za napredek gospodarjenja v laaebnib gozdovih — pog-umneje začeti uporabljati primerne oblike kooperacije poroizvodnje zasebnih gozdnih posestnikov in Eplošnih kmetijskih zadrug, zlasti snovanje posebnih gtnocjo proufcvanja raznih oblik dela; — krepiti higiensko tehnitno aašiito pri gozdnem delu. 8. Zaiietl z uveljavljaDjem lak-ona odročju gojenja gojdov, 14. Strokovno osebje, ki je zaposleno z .go-jenjem gozdov, jc potrebno stimulirati na ta načiji, da se bo ta dejavnost uvrstila in izenačila x dejavnostmi drugih gospodarskih vej. 15. Število divjadi je potrebno tako zmanjšati, da se bod<; preprečile <>bčutne poškodbe na drevju in nasadih in da ae bo interesom gozdnega gospodarstva dajala prednost. 16. V novem zakonu o gozdovih je potrebno za fakultetska vzorna iposestva predvideti poseben status, ki bo zagotovil tesno povezanost teoretičnega pouka in prakse. Ekskurzije V dopolnilo in ponazoritev nekaterih .vprašanj v ivezi s strokovnim posvetovanjem na korigresu so bile prirejene raizne strokovne ekskurzije. Iz gojenja gozdov je bila ekskurzija na Pokljuko, kjer so 'Si številni udeleženci ogledali primere intenzivnega gos5>odarjenja z gozdovi. Razjii načini postopne sečnje, namenjeni proiivwJnji piwebnü kakovöätne imrd;ovine, t. i. rcionancncga lesa, problemi v zve-zl ^ pomlajevanj em, paSo itd. ^so ilaati obudili živahna zanimanje in vsestransko obravnavo. Ii izkoriščanja i a inelia«i):acijc transporta jc bila prirejena ekskurzija na obmofje Jelovice, kjer so bi-Ii prikaiajti Tazvti tipi žiinic, vlačilci aa veüje in maiijše raidaijc, gradsnja raanih vrst gojdnib ccit, p^ti in. vlak ter ira^oi na;Čmi privlačenja lesa do jpraviiöih naprav. UdclcScnci ekskurzije, fcj je bila. posvečena urejanju hudnumikcrv, so obiskali razne tna^vlne o-bjefcte na pftdNiiju Kranjske g^ore in VrŠiia,. Pri tem so si ogledali pi"itnerc, kjer delo še tcic kakor tudi tak-ine, ki so že v celoti zgrajeni, zlasti Da področju hadouraiko-v: Sedel&nil;, Belca iii iPiŠenca. GospCMlarjetije s kmeJkimi gozdovi je edea poglavitnih problemov slovenskega go/.dar-stvaj zaito je bila obira;vnavi tega vprašanja namenjena posebna ekskurzija. Na sektorju Tržič—Golnik so se itdeleJenci seznanili s svojevrstuvo in zapleteno problemaitiko nedržavnih gozdov ter s& si ogledali i?;va:jaiije raalitnib opravil v le-iteh. Udeležencem vseh ekskurzij so b^U Že ob zadetku kongresa razdeljeni podrobni opisi vseii o-bjefctov z naiazano problematiko dcitične panoge in osnovnimi strokovnimi podatki prizadetih objektov. Na ta naSin je bilo omflgoJcno, da 'Se pri «amern obisku objektov obravnavajo» prav tista vprašanja, ki so udeležence najbolj zanimala. Strokovni vodjiiki, ki jih je bile tako po splošnih problemih kot po zadevnih specialnostih dovolj na razpolago, so s pojasnili ia dopolnili ztiatao priponiojfli, da jt lahko vsak udeleženec po svoji oiji stroikovjii panoji priäel na svoj račun. Ekskurzije so bile gJcde ijihire objektov in terciatike, kvalitete izdelanih pismenih pojasnil iti samega poteka zelo skjrbnO' in uspelo prip^^avljene in iso nedvonrmo veliko prispevale k strokovni poglobitvi in obogatitvi ude-ležen.ccv. Za inoierrvske goste je bila prirejena posebna ekskurzija, ki Jim je omogočila zgoščen vp&gled v raioc panoge našega gozdarstva in lesne industrije, hkrati pa so gosti obiskaJi nekatere Luristično privlačne kraje nase ožje domovine, » Tretji koingres inženirjev in tehnikov gw^darstv^ in lesne industrije na Bledu je svojo naJogo V pop<)ini meiri uspešno opravil. Odgovoirno delo, ki si ga je zastavil, je .potekalo v resnem in tovariškem vzduäju ter je ob splošnem sodelovanju udeležencev privedlo do ugoto-viitefv in sfclepov, ki bodo- koristea feaiipot naŠi bodoči dejavnosti v procvit naše sociaJistifnc družbe in ulrditev naie domiovine. Sama prireditev je bila skrbno pripravljena iji smotrno vodena, za kar gre v vcIiJii meri zahvala pripiavljalnemu odboru ter Blejski sekciji DIT GLI, ki jc svojo organizacijsko jialoigo odličiH) opravila in se vzorno znaSla tudi v vlogi gostitelja, pri Čemer sta ji bila v veliko pomoč razumevanje in nakJo-njenost organov ljudske oblasti Blejski sestanek, na katerega smo se vsi tie^Jtrpno in z nemalim pričajcovanjein pripravljali, nj bil le prijetno srečanje stanovskih prijateljev in tovariiev, ki se nekate-ri že dolga leta niso videli, amipak je bU pomemben strokovni in družbeno politični dogodek v razvoju jugoslovanskega gozdarstva, ki bo nedvomno zelo koristno prispeval k pospešenem razvoju nakga gospoda-rstva na spJožno, M. B, DESET LET FAKULTETE ZA AGRONOMIJO, GÖZDAHSTVO IN VETERINARSTVO Sedmega j und j a letos je Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani svečano proslavila desetletnici) zaključka prvega študijskega leta 19+7-46 na tedaj Tiovoustaoovljeni Agronomski fakulteti. Prvih deset let obstoja fakultete je sieer na videz kratko obdobje, dasti če ga primerjamo s staj-ejSimi sestrskimi fakultetami v državi. Vendar pa ie tudi v tem kjatkem razd-obju odražata velik polet in napredek, ki sta. nasploh tako značilna /a naiso i>biiovo po vojnih -opustoŽenjih in la nas dtvsedanji raivoj. Prvih deset let šiviljenja fakuJtete je bilo posvečeno ostvari'lvi naših davnih stremljenj po smotrni V2goji visc»kokvalificiranib stroko'Vnjakw za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo, osnovani na znanstvenih temeljih univerzitetneg^a itijdija. Poboji la tak rarvoj najviijega kmetijskega m gozdarskega študija so bili pri nas ustvarjeni äeJe v n&vi Jugoslaviji, medteoi ko- jc v jaimerah pred drugO' svetovno- vojno ii» cel& la ohranitev Ijub-IjaDike utii-vcrae splo-h. O ustanoviitvi fakultete za agronomijo, gozdarstvo- in vctertnarstvo- v Ljubljani so raipravljali že med narodnoosvobodilno vojno na predsedstvu Slovenskega narodnega osvobodilnega sve'ta na Rogu. Po osvotodltvi je bila (a aamisel kmalu ostvarjena. Priprave za. ustanovitev fakultete je začel leta 1946 tedanji minist-er za kmotijstvo in goadairstvo tov, ing. Jože Levstvk, uredbo o ustanovitvi Agronomske fakultete na Univerzi v Ljubljani je pa izdala vla-da LR Slovenije dne S, maja 1947. leta. Novoustanovljeno' Agr-onomsko fakulteto je dne 11. oktobra 1947 slovesno otvoril tedanji rektor Univ-erze v Ljubljani dr. Anton Meli k ob navzočnosti številnih predstavnikov naših naj'vi I jih oblasti, znanstvenih in kulturnih ustanov ter študentov, Tako je saživela agronom^a faknketa prvo leto svo-jega življenja. V prvi semester študijskega leta 1947-48 se je Že vpisalo prvih 108 Študentov agronomije. Dve teti po njeni ustanovitvi je bil f. uredbo o razširitvi Agronomske fakultete v Ljubljani z dne 16, avgusta 1949. leta ustanovljen äe gozdarski oddelek, že po prvi svetovni vojni se je pri nas relo okrepil smisel za naprednejše gozdarstvo. Pomen gosdov in lesa kot vsestranske surovine je neprestano naraščal. tC lejnu je prip&moglu tudi nnatno pojacano gozdarsko prosvetno delo med našim ljuds'tvom. Prava podoba tega smisla za gozda.rstvb je presenetljiva plemetiitost pianmca in publicista, pok. dr Josipa Cirila Oblaka, ananega Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, Krekov trg 1 (Fcvto: Kolola) lJubJjanskejm odvetnika, ki je Je lela 1Ö2G., torej kmalo po ustanovitvi slovenske univerze, te-tej v svoji oporoki namenil -tudi svoj gozd v Breiovicl pri Ljubljani, ki ga je določil ■^kot osnovo gozdarski fakuJtttj, ki se ima ustanoviti v .Ljubljani«. Potrebe po smotrntm in iuteniivnejäem gojeaju, vantvvj lo izkoriUčanju gozdov ler po iiriotonejiem predelovanju lesa ttrjajo v novih družbenili in gospodarskih razmerah po osvoboditvi bolj načrtno in optinialno izrabo vseh proizvodnih in varovaJnth funkcij naJih gozdov. Za dosego teh smotrov pa je potrebno večje Jtevilo visokokvaJificirani'h gozdarskih sli oko vojakov. Vzgoja le-teh je naloga razSirjcne Ag^'onomske iti gozdarske fakultete v Ljubljani. V prvi semester Studijskega leta 1949-50 se je vpisalo prvih 66 itudetitov gozdarstva. Tudi želja po veterinarskem visoketn šolslvu^se je pri oais porodila že igodaj, vendar pa se ideja po ustanovitvi vcteritiarske fakultete ni raogla raziiveti prej koL proti koncu oarodnoosivobodilnc vojne. Njen prvi temelj je bil postavljen leta lf)46, t ustanovitvijo Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani, ki je mod drugim imel tudi nalogo, pripraviti vse potrebno za ustanovitev slovenske veterinarske fakultete.-Po daljših razpravah je tudi ta naloga dozorela in je bil leta 1953. na faJculteti osnovan še tretji, veterinarski oddelek, Zaradi organizacijskih priprav, ki so zahtevale vet časa, se je prvih študentov veterinarstva vpisalo äcle na začetku .študijskega leta 1956-57. Z rastj» fakultete in i njeno razširitvijo na 'tri oddelke so rnotno narastic tudi njene potrebe po ustreznih prostorih. Zalo dosedanje slaro fakultetno poslopje iii moglo več zadoštati in se je del gozdarskega oddelka fakuJtcte na,mcstil v InStltutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki služi tudi fakulteti ikot torišče za gozdarsko znanstveno raziskovalno delo Veterinarski oddelek pa se razvija v Veterin a rfke-tn znanstvenem lavodu, Z reorgadiizatijo Univerze leta 1954 je tudi naäa, dotedaj samostojna fakulteta postala zopot del Univerze v Ljubljani, Povsem novo smer razvoja je todi naš! .fakulteti začrtal Splošni zakon o univerzah iz ileta 1954 in nato Zakon O Ujiiverzi v Ljubljani iz leta 1957, Skirajian študij t\a vseh treh oddelkih na štiri Ida r. motnostjo kasnejšega posldiplomskega izpopolnjevanja in Specialiiaeijc dipldmirancev je terjal tenieljitc predelave študij-skih načrtov in progratnov Strokovni pouk fakultete je iz naravoslovnih, tehničnih, gospodarskih in družbenih znanosti, tako da so vse te panoge organsko povezane v eno celoto, Nov statut fakultete je še bolj poglobil to zasnovo študija, ki bo tudi Študentom .laze dojctna Fakulteta vzgaja sicer di.piomiranče splošnega Lipa agronoma, gozdarja in veterinarja, ki se na podlagi naprednega svetovnega nazora vzgajajo v zavedne č.lane naše socialistične skupnosti. Tako iKoblikovan! strokovnjaki splošnega fipa so sposobni, da se hitro vključijo v katerokoli delovno področje svoje ožje stroke Svoje strokovno znanje pa morajo 5c nadalje izpopolnjevati ■ta:ko v praksi kot tudi v teoriji, iPostdiplomski študij se na fakulteti dosJej Še ni mogel razviti; primanjkuje zato še sredstev, kadra in pro-storov. Vendar pa je bila preko drugih organizacij, zlasti preko društev inženirjev in tehnikov ob sodelovanju fakultete prirejena že vrsta seminajjev in krajših tečajev. Uspehi takih strokovnih izpopiolnjevanj naSih strokovnih kadrov se Je kažejo tudi na praJ^tifnih izpitih, NaŠf gospodarstvo potrebuje sedaj 'veliko število vjsoko kvalificiranih strokovnjakov. Usposobljeni morajo biti tako, da znajo družbeno in ekonomsko pravilno prenašati v prakso dosežke sodobne znanosti in tehnike. Uspešna in hitra rast proizvodnih si! v nasi industriji po osvoboditvi postavlja tudi kmetijstvu in gozdarstvu nove naloge in veČjc zahteve. Naša zaostalost na teb proizvodnih področjih je postala ovira napredku industrije in za nadaljnji razvoj nažega gospodarstva sploh. Zato se že vlagajo večja družbena sred.^tva tudi v ti -dve osnovni proizvodni paivogi, da bi hitreje premagaili njuno zaDrtalost, Rast proizvodnih sil v kmetijstvu in dviiganje proizvodnosti dda pa sta neizbežno povezajia z ustvarjanj'em naprednejših, socialističnih proizvodnih odnosov na naši vasi. Zato niorajfl tudi mladi agronomi, gozdarji in veterinarji temeljito poznati zakonitosti razvoja naše 1 h" Del goiJiarskega oddelka faikultote je v stavbi Inštituta la goi-diio in lesno g^ospodarstvo Slovenije v Ljubljani (foto: M. Brinar) druäbe in. pogoje socialistične ck-onomikc. Zato «o tucii študijski nafrti in programi fakuJtete [prilagojeni p&trebarti našega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Dö^cdaj je zapustilo fakuk-eto že 192 mladih iažcnirjev agrcmomije in 47 inženirjev gozdarstva, ki so se zvečine uspešno vključili v svoje poklicno dolo in v naso proizvodnjo tako tia splošnih kot na specialnih delovnih področjih, AkademsJci pouk na univcirzi ia njenih fakultetah ntijno zahteva povezavo .pedagoškega lu raziskovalnega dela. To dejavnost goji naša fakulteta predvsem s svojirn sodelovanjem v raziskovalnih zavodih izven, fakultete la s sredstvi izven budietskih virov. Ta način razistkovaJnega dela in njegovega fi nan si ran j a postavJja «iccT določene omejitve pri izbiri raziskovalne tematike, ima pa kljub temu tudi svfl'je dobre strajii. Sodelovanje fakultete na temah iz naže konkretne gospodarske problematike kmetijstva in gozdarstva je poglobilo stike fakultete z nagimi najpomembnejšimi gospoda-rskimi organizacijami, z Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo, z Glavno zadružno zvezo, z Upravo za gozdarstvo in dr. Te organizacije in ustanove so nudile fakulteti izdatno ponwc in tolikšno materialno podporo, da se: razvija med njimi nov, sotiialistični patronažni odiios do fakuitete, kar po-menš novo perspektivo v njenem uaJaljnjem razvoju. S Še tesnejšo povezanostjo in poglobitvijo sodelovanja fakultete z naŠo operativo bo v bodoče Še bolj prišlo do izraza nadelo poveianosti teoorije in prakse ter približavanja znanosti k ljudstvu. Zato ustano-,vitev fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ni bila samo pomemben do-godck v razvoju slovenske univerze, temveč je s tem poudarjena vloga najvaŽnejSih panog osnovne proizvodnje v našem gospodarstvu in pomen kmetijskih, gozdairskiJi in veterinarskih strokovnih -kadrov za socialistično preobrazbo našega podeželja. Zato ima fajkuketa s svojim zborom univerzitetnih učiteljev in njihovih sodelavcev plemenito in odgovoorno nalogo. Njihova aktivjiost je pripomogla, da se je laHco fakulteta hitro otresla konzer-vatazma preteklosti in prilagodila pouk potrebam naše družbene stvarnosti, kar je izredno važno za oblikovanje mladega strokovnega naraščaja. Tudi medsebojni odaosi vseh treh oddelkov faitiUete slonijo na Uvrsti povezanosti fatkultett v eno ceJaLo Ujub (iolačeni samostojnosti posame^^nib oddelkov. Nekdaj ločeu študij agronomije, fOZgli pravilno oceniti vlcigc, ki jo v gozdu igrajo ptice. Gozd je življenjska skup- * I2 govora dckaatia Falkultete za agrono-mijo, gozdairsLvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani, prof. Frajija Rainerja ob proslavi desete obletnice fakultete, dne 7. junija 1958, ** Objavo pričujočega aktualnega Elanka je posebno priporočila Uprava za gozdarstvo LRS, Uredni.Štvo nosi (bioccnoia), t. j,- skuprtost razliČnili bitij živaJstva in rastlinstva, ki jo m&d seboj pDvezana v najrazličnejših odnosih. Čvrsta povezanost med rafitlinskirai in živalskimi Viivstami, ki so po nairaihiih zaJconili na da-!očeiiem prostoru adruiene v življenjsko skupnost, ustvarja Eivljeiijsko (biološko) orjratii.imi, -ki jti sestavljajo, lern učinkovitejša je njihova, medsebojna povezanost oziroma s^p'asobnost nhranilj število posameznih' organizmov na taJci stopnji, ki skupnosti usttera. Čim bolj je torej skupnost sposobna samöupjavljanja, tem zanesljivejši je njen obstoj. V ^azdu je rainovrstnost živalstva ozko povezana irastlinstvoTn. Vsaii rastlinski vrsti pripadajo' narnrct določene živalske vr^te, ki se -j njo branijo, ali pa so na drug jiačin na dotiČno rastlinsko vrsto navezane, Clin bolj pestra Je torej gozdna flora, tem ra3novrstnej.ša je tudi njegova favna. Najpopolnejši je v tem pogledu naraven mešani gozd, ker je sračen, svetel, gradijo ga različne drevesne vrste vseh starostnih riarcdoVi grmovje, trave in leliŠča, hkrati pa tudi številne vrste sesalcev, ptic in žuiclk. Zato je v naravTiem mešanem goidu biološko iravnotežje utrjeno in jc torej taksen gozd bioloSko najbolj odporen proti sovražnim silam žive in mrtve ■narave. — Taklen g(wd je zdrav, 2 biološkega vidika pa je stanjt v umetnih, enoliiinih in čistih goidrvvih, rla.sti smrekovih popolnoma drugačno. Tam irastejo drevesa iz golih tal, drevo je drevesu enako, — za lesnega trgovca, sicer ideal, za biolo'ga pa odvrarten prianer, kaiko 'daleč se je Čilovak v enostratiski ma'tcrialni miselnosti oddaljil od narave, V taiSnih gozdovih ni ne pod-lastka, ne grmtivja, ne 'trav, ne jelišE, ne žuželk, ne sesalcev in plic. Manjkajo najvažnejši člani življenjske skupnosti, regulatorji biološkega ravnotežja. Medsebojna povezanost vseh Članov gozdne skupnosti je poru.lfona in sktidtjive žuželke, ki bi ■pn-i aoirmalnih razmerah mogle v skupnosti zavzemati le skromno mesto, se morejo nemoten» razvijati. — Takšen gozd je bolan Enoličen ^ist smrekov gozd je podoben bledQ'Iičnemij degeneri.rajjemu človeku, Iti mu neprestano gtrozi nevarnost, 'da bo podlegel zunanjim vplivom., 'Nasprotno pa moramo naraven mešani gojd primerjati pnlno-kwntm človekom, polnim zdravja, ki more kljubovati tudi najhujšim življenjskim vihram. Ce se v naravnem gozdu, ki je poln raznovrstnega äi'vaistva, začne ena ali druga vr^ta Škodljivih zDŽdk zaradi ugodnih vremenskih razmer močneje irazmnožcvaii, ^e takoj pojavijo njeni Številni sovražniki, ki škodljivca napadajo in uničujejo, dakler ga ne zajtrejo do Števila, ki mu jc v dotični življenjski skupnosti odmerjeno. Iz razrvovrstnih živaJs'kih skupia'Se razvije pravcata vojski sovražnikom: ose najezdnice in muhe goseni£arke, ki svoj zarod iroioiijo v telesih Škodljivcev, roparji, pajki in drugi Členonožci, ki Skodljivf.e trgajo, požro ali izpijejo, ter sesalci in ptice, ki unijujejo .Škodljivce v vseh «jihovih razvojnih stopnjah. Kateri od skupin, ki morejo škodljivce Lz gradacije zopet omejiti na njihov-o normalno ŠtevilO', pripada piTven^stvo, ne moremo na splošno določiti, ker to nI ^idvisno le od VTSte škodljivca, temveč tudi od drugih čini tel j ev (struktura gosda, njegov geografski položaj itd.). Enkrat pripada v lern pogledu glavna zasluga osam najezdnicam, drugič muham goscuiČarkam, zelo valno vlogo morejo pri tem igrati žuželke-roparji aJi pa ptice in sesalci. V splošnem le skupno delovanje vseh nasprotnih sil 'lahko prepreti razvoj Ž.k^Jjivcev v gradacijo, oziroma jih /opet omeji rta normalno Število. Pri uravnavat>ju številčnega stajija potomstva gozdnih škodljivcev pripada sicer parazitom važna vloga, vendar pa so za to reguliranje in vzdrževanje biološkega ravnovesija v gozdu neogibno potrebne tudi diruge skupine škodljivčevih sovra^kov. Gm popolnejša in čim bolj strnjena je ta njihova vrsta, tem bolj je lavarovano iiv'ljenje in zdravje goMla, Znanost Še ni tako daleč napredovala, da bi mo^li neposredno vplivati na raimno-äcvajtije vseh iianov obrambne fronte proti sk-odljivcu. Glede tega smo 'sicer na dobri ptfti, vendar raznih teorij in melod še ne moremo v praksi iiporabiii. Z zaticsljiviij! us^e-horrt pa rnorcrno to doscfi le pri eni lupini, t j. pri pticah. Z ustreinirru tehničnimi u'kj-epi, t. j. s pravilno organizirano in usmerjeno zaičito moremo tiste vrste ptic, ki ^e v glavnem ali i^kljufno hranijo i iuželkatni, tako' razmnožiti, da moTejo le-te po'leg svoje naloge opraviti tudi nalogo tistih skupin Juželkatn sovražne vojike, ki v rainih primerih iK tJolocenili razlojjov niso priile do veljave. Zato sodi čim siTse najela üaätita ptic med tiajvaŽnejSe sluf.bcne doLJnosti go/daija, saj je iijegtyva naloga, da skrbi za idravje vseh zatapanih mu gozdov in da pospešuje napredek goidne proizvodnje. Gozdarji polagajo pticam jraanovirstiio hrano: konopljo, niark. proso, oves, posuSenc bezgove jagode, sončnice in bupnice, nadalje loj z vmeäaao krmo, trupla (odrta) lisic in drugih iivalt, Tn hrana se polaga v gozdu io izvcn njega. Dostopna je torej viecn pticam. Tako ščitijo go'^darji ptice že od leta [956 nc !e i gospod .irskega, temveč v polni meri tndi z estetskega in ^-ti^nega vrd.ka. p^^f Siaader PROBLEMI PAPIRNE INDUSTRIJE Papirna industrija FLRJ je popolnoma odv.isna od racionalnega gos.porednc napore za u^peäno^ oigajiizacijo in izvedbo izpitov. Pri Libiri nalog 23. pismeni iipit si je komi-sija prizadevala, -da bi se čimbolj približala teše van ju konkretnih vprašanj iz vsakodnevne prakse. Pri tem se je odlofila la naslednje niloge; Za gozdirskc inienirje: I. ,ski]pina (gftjtnjc in vaJ-stv{> gozd&v): Sodobna n-tga go^da: 1. nega mladja, 2. či^ienje, 3. -redčciLje, Bistvene razlike med 2 in 3; v kateri razvojni dobi sestoja se začne oziroma konča-; IctJia doba iizvajanja; v katerih razdobjih se ponavlja? — 11. skupina (urejanje goadov): Kaj je namen kontrole v gospodarjenju z goidovi; kako jo iavajamo in kako ostvariti pogoje za njeno uspešno izvrševanje? Način in pwnen evidence zs. to kontjolo. — III. skupina (izkoriščanje gozdno v): Katere objektivne in subjektivne napake sc javljajo v gozdni izdelavi, trarnspflrtu in manipulaciji hlodovine in kako jib moramo odstraniti ali oblaitiU? Kaiko labko naknadno popravimo napake nc-pravi'lne ij de lave in manipulacije? — IV. skupina (gßzdno gradbeuiHvo): Kako si zn-miäljate mrežo gozdnih komunikacij gJede na terenske razmere in gospodarsko obliki) gozdov? Katere vjste gozdnih komunikacij boste prvenstveno upoštevali in iakaj? Za goidarske ^ch■nike: L skupina {gojenje in vaj^stvo gozdov): Polnilni sloj {podstojni del sestoja) in njegov pomen v razvoju sestoja. Katere dTcvesne vrste ga nujno zahtevajo, katere sestavljajo? Kaj ograža obstoj polnilnega sloja? — II. skupina i(urejanjc g&zdov): Katera podatke nam dajo donosne tablice tet kdaj in kako uporabljamo te podatke v praksi? Navedite kon'kretne priraert iz tablic za mešane sestoje. ■— lU. skupina {dakorišEanje goidov); Pirivatni gozdni posestnik ima seČno dovoljenje 2d. 50 m' lesa Les je namenjen blagovnemu prometu. Zadolženi ste, da mu nudite po.trebna strokovna navodila, da bi les kar najbolj uspešno izkoristil. Kaj toste poudarili glede na sečnjo in izdelavo ter glede na transport lesa, da bi zadostili njegovemu in splošno gospodarskemu interesu, upoStevajoč pri -tem zlasti napake, ki se dogajajo {drevesno vrsto si izberite sami). — IV. skupina (gozdno gradbeništvo); O merjenju vzponov in padcev, iibiri orodja in načinu dela. Vidimo, da so bile naloge res iivljenjske in aktualne. Kaiididati so bili zadolieni, da v žtirih urah, koJikor jim jc bilo dol of eno zz vsaikti temo, pokaäej-o svtfjo samostojnost in sposobnost pri reicvaoju posameznih problemctv, s katerimi se weSujejo pri svo-jem vsakodnevnem delu, ■Povprečni uspeh piiinenih iipitov pri inžcnlrjiti je bil prav derber, kar je vsekakor raiveseljivo m jc tudi v skjadu s celotnim uspehom, Jitit se boano prepričali pozneje. Pri tehnikih je bil povprečni uspeh le dob&r, kar pa jc tudi v skladu s celotnirn uspehom i^pitöv za telinikc, ki sü bili v celoti bolj slabi. Z oiirom na ik&nčno oceno so bili uspelii izpitov aas-lednji: itižemrja sta bila 2 oclliSnas 6 prav dobrih in 7 dobrih; tehaikov je bilo 5 prav dobrih, 7 dobrih, iz S predmetov ponavljata i/ 1 predmeta ipa 6. 2 navedenimi uspehi so se uvrstili tjiienirji med najholjSc skupine kattdidalcw, k'i bo polagali strokovni izpit, tehniki pa med najslabie. Poudariti moram, da äclo presenečajo slabi rezultati tehnikov, ki so vii absoJvirali popolno srednjo gozdarsko 5olo. Zlasti s-o bili žibki v tehničnih .predmetih in irkftriicinju gozdov. Kanrliidali, inženirji in trhniki, ki popravljali i«pit la 1. J957, so opravili izpit i dobrim, uspehom. Uspešno so prestali izpit tudi 4 kandidati za napredovanje iz 15, v ]i. plaJilui razred, medteirL ka je hi! kandidat, ki je polagal izpit za spregled strokovne izobrazbe, začasno zavrnjem. Med domačimi scstaA'ki, ki so jih kandidati predložili izpitni komisiji, je bilo tudi letos nekaj rcs prav dofcrih in bodo nekateri z ustrezno predelavo lahko obja-vljeni v našem sbco'kovoein tisku. Nekateri kandidati so predloiili razne elaborate — dasti ureditvene načrte — ki «o jih po službeni dolžnosti obravpavali m sestavih na .ivojih delovnih mestih. Izpitna komisija je bila v takih primerih v težavnem položaju pri presoji, alJ je bil predteleni izdelek rts indiividudno- kandidatovo delo aJi pa morda kolektivno delo sodels'VCEv določene ustanove ali gospodarske organizacije, kjer je kandidat uslužhen. V takih prijnerih bi bilo viekakor potrebno razpravo s kandidatom na samem izpitu temeljito predelati. Seveda je za to- tireba prccej časa, ki pa ga pri tako Številni udeležbi na izpitu, kot je bila letos, ni bilo na raap-olago. Za ustni izpit so izpraievaki tudi letos inidividualno. pripravili vprašanja za posamezne l(andida)te, upoštevajoč pi-j tem pretežni del pra'ksc, ki jo je opravil posajincznik v svoji službi, RazumJjivo pa je samo po sebi, da se od kandidatov mora zahtevati tudi določeno osnovno znanje iz vseh skupin izpitne snovi. Pri tej priliki se moram dotakniti Še nekaterih vprašanj. Ali smemo biti zadovoljni 2 uspehi izpitov? sMenim, da le deloma. Z nenehnim in naglim iraEvo'jenm gozdarske stroke in 2 naraščajočimi' nal-agami, ki jih nalaga naE družbeni in ekonomski razvoj gozdnemu gospoidarstvu, se bodo uspcäno spoprijeli le najholjSi kadri z usirezoo strokovno kvalifikacijo. Samo taki kadri pa se smejo zadolžiti z odg-ovoroimi nalogami. Vsi drugi naj bi opravljali le manj- odg-ovonoa in pomoina dela ter se strokovno spopolnjevali in rastli oh sposobnih strokovnjakih. Popolnoma napačno je n. pr,, če gozdarski tehnik-pripravnik, ki nima strokovnega izpila, samostojno vo-di taksaoijska dela. Bil jc oa izpitu primer, da si je tak samostojni taksat-or le s težavo priboril pozitivno oceno iz urejanja gozdov! Mislim, da Tli potreben poseben komentar glede odnosa do laksatije, ki ga imajo ponekod na terenu, ko zadolžujejo nekva-lificitane pr.ipTavnikc s tako odgovornitni nalogami. Takih in podobnih primerov je še več, Res marjjka sposobnih stjokovnih kadrov, vendar vprašamo, ali .^mejno dovoliti, da zaradi napaŽne kadrovske politike povzročamo Škodo nasi družbeni skupnosti? Prav gotovo da ne. Nasprotno, prizadevati si moramo na vse naSine, da ^im prej strokovno dvignemo rnapoložljive strokovnjake in jih razporedimo na ustrezna službena mesta. iNekiteri pripravniki ,so sc pritožili, da jim nihče ne posveča potrebne skrbi in jim ne pomaga pji rijihovetn strokovnem razwju. KazumJjivo jc, da je t^ odnos do začetnikov popolnoma napačen. Vso pohvalo zaslužijo tiste ustanove, gospodarske organiaatije in sekcije DIT, ki so prirejaile razna predavanja in tečaje ter tudi drugače nudile možnost, da se posamezniki strokovno spopo-lnjujejo. Ko-iistl take skrbi so se jasno videle tudi na izpiitu. Kakor že prej, poi^darjamo tudi tokrat, da je ureditev pripravniške prakse nujna naloga. Precej Se razpravlja o spremembi predpisov o polagitnju strokovnih izpitov i![ gozdar sko stroko, -vendar se do sedaj se ni ižkrisla4ij;iralo določeno 41311 üiie, Teži se i i>t>enostav Ijenju iapitov in skrajSanjii celotncga postopka, hkrati pa. se zastopa staJišie, da ra.vcri naših goz-darskflh itrokovnili kadrov ne sme pasti, Ir/pit naj bo tudi v bod-oJe pregrada in preizkuSnja pri-pravaikov za prehod na odgovornejše in samostojno strokovno delo. To naj velja Z3. vse pripravnike, ne ftiirajc se na to, kje so uslužbciil, pri ustanovah ali g^aspo-(iarskih organiiacijah. Naša mlada faikultcta v Ljubljani je dala prav do-bre kandidate, saj «ta oba adlicoja.ka na njej diploniira,la, Koočno naj tudd pri tej pri)ož-oosti irrcEcrn priznanje in zahvalo direktorju in drugemu osebju »Si;tvc", goadnega io lesnega gospodarstva AGV Fakttltotc, ki so nam omogočili iispeäno izvedbo teionskih iipUov in prijeten tovarjSki laključtk v iKamniäki Bistrici. Ing, ß. Žagar MOČENJE JAVOROVEGA SEMENA PRED SETVIJO V «Gozdarskem vcstniku« (letnik 1952 na str. 517.) priporoča Matija Sihenik močenje semena zelenega bora pred setvijo. Prav tako tudi inž. VI. Bcltram svetuje moifenje nnacesno-vega semena pred setvijo {»Gozdarski vestnik-*, letnik 1953, str, 209), InJ, VI. Beltram na istem mestu navaja, da bi močenje, ki bi trajalo dalj kot M dni, verjetno pospcSilo kalitev tudi pti semenu jesena, javora, lipe itd. Jeseni leta 1956 j( Revirna gozdna uprava Bražice v parku Mokrice nabrala ve^jo količino semena gorskega javora. Cen ^imo srao seme opravili v viseče vrcEe. Ko je spomladi nastopil Čas setvi, smo polovico javorovega semena posejali v drevesnih Piršenbreg pri Globokem, Drugo polovico pa smo namoJiii v leseni kadi. Vodo smo menjavali vsak drugi dan. Seme se je na ta način namakalo 15 dni. Zatem smo seme nekoliko osumili in posejali v drevesnici poleg ncnamakajiega semena. Kljub temu, da je seme, ki ni bilo namočeno, bilo posejano 15 dni prej, je vendar kasneje vzklilo kot namo^eno. Od namočenega semena gorskega javora smo dobili ok. 40% veČ isadik kot od tienamočenega, V teku leta je bila že od dale? vidna razlika med enimi iiv drugimi sadikami. Tudi listje je bilo na sadikah, zraslih ii močenega semena, večje. V jeseni je bila povprečna višinska razlika med enimi in drugimi sadikami do Sem. Za poizkus smo istega leta namakali !5 dnj tudi seme macesna in smreke in ga potem na isti način posejali na dveh gredicah. Pri macesnovih sadikaii je bila razlika v rasti komaj vidna, Sadike iz namočenega semena so bile le la spoznanje krepkejše rasti, medtem ko pri smreki ni bilo opaiiti skoraj nobcoe razlike, In^. Vlado Jenko IMPREGNACIJA JAMSKEGA LESA Druätvo za zaščito materiala LRS je ob koncu preteklega leta priredilo seminar la eaSčitO jamskega lesa v naäih rudnikih. Seminarja so se udeležili zastopniki rudnikov iz vse države. Impregnacijo pa sta zastopala dva predstavnika podjetja iz Hoč, V vseh gospodarskih panogah pomeni les eno najvažnejših surovin ter kot tak zahteva tudi svojevrstno nego. Ze drevo, ki ima vendar Še lastno obrambno moČ, dostikrat podleže napadu različnih živalskih io rastlinskih škodljivcev, tembolj pa je posekan les izpostavljen razdiralnemu učinku, predvsem gliv. Vse drevesne vrste brez izjeme so izpostavljene temu uničevalnemu delovanju, zlasti če niso pravočasno zavarovane s pravilnim, zaščitnim sredstvom. Namen zaščite lesa je podaljSanje njegove iipora-bne dohe ter hkrati krepitev gozdnega fonda, s tem v ivezi. si je Društvo in zaStUo materiala I>RS le v preteklih letih pričelo prizadevati, da bi se v n^ih rudnikih uporabljal impregniran les. Za impregnacijo jamskega lesa bi prišle y -poŠtev le manjše kalifine, saj so v rainiW rudnikih razliJnc raimcrc, kakor; relativna vlaya, čas zamenjave lesa, doba upeirabnosti lovov itd. Vejndar pa lahko računamo za vsak rudnik z main količino, ki po izkustvih in ugotovitvah inaŠa vsaj 15% ccloletno vgrajenega lesa, LPotrošoja jamskega lesa v rudoikih FLRJ xnaäa po statističnih pociatkih ,550.000 lu^ na leto, v LRS 143.00t)m'; od tega "bi (orcj prišlo v poštev za impregiiiranje letno 82,500 m^, za LRS pa Sl.OOCtm^ Po podatkih iz iapadnih dr^av, kjer je uporaba impregniranega jamskega lesa la rudniltc uzakojijena, je minirnaJna uporabna doba takega tesa 3 do 5-krat vcČja od ne-impregniranega. V naših rudnikih, kjer že deloma uporabljajo impregniran jamski les (Trbovlje, Hrastnik, Raäa in v gradnji Velenje), so doseženi ado dobri uspehi jospotiar-skega in finančnega značaja, Z uporabo impregniranega lesa Je v drugih rudnikih LRS bi mogli prihraniti letno ok, 18.000 m'*. Ce upoJtevatno raien podaljšanja uporabne dobe lesa tudi znižanje stroškov v v.vtz\ % zamenjavo, bomo ugotovili tudi pomemben finančni uspeh rudnikov, ki ga ne smemo podcenjevati, ■Podjetje. Ka impregnacijo lesa v Hočah namerava letos pričeti z impregnacijo jamskega lesa ter s tem nuditi rudnikom uslugo, dokler se le-ti ne vpeljejo v impregnacijo lesa in osamosvojijo, V rudnikih, kjer že uporabljajo irftpreg^niran les, opravljajo to delo na ielo preprost način. Obeljen suh les. določen za impregnacijo, namakajo v posebnih za to pripravljenih betonskih kadeh v 3—1% vodni raztopijii antiseptičnega sredstva. Po končanem namakanju, ki fraja najmanj 10 dcii, les zloiijo v skJade, da se impregnacijska snov v lesu fiksira in tako zmanjša njeno izpiranje. Sele ko je impregnacijska snov dodobra fiksirana, t. j. po 3—tednih, je jamski les -uporabeTi. ilmpregnacijsko sredstvo ne sme biti hlapljivo in podvrženo izpiranju, ne sme delovati korozijsko in biti škodljivo ja notranje organe in kožo. DomaČi proizvodnja impregnacijskih soli je že skoraj dosegla inozemsko kakovost. Z uvedbo impregnacije jam.fkega lesa bo naše giMpodarjenje z gozdovi napredovalo in okrepilo gozdni fond, saj bi v 10 letih lahko pdštedili skoraj yü itulijona m® lesa Pri-ladevati si moramo\ da postane zaščita lesa 2 impregnacijo obvezna naloga ne le za rudnike, temveč tudi za vse vrste gradenj, kjer se uporablja les. Faust K r 1 ž rtv a n i t USPEH SODELOVANJA. Z DOMAČO INDUSTRIJO Naši gozdovi leže .pretežno v goralem svelu. To je eden od bistvenih razlogov, da mehanizacija v goKdno proizvodnjo le težko prodira. Gozdni delavci üato uporabljajo skoro Izključno le ročno qrodje. Gozdno delo že po svoji prirodi sodi med najtežja fizična dela. Ce ae Ic-to razen tega opravlja še pomanjkljivo nabrujSenim orodjem, je (po nepotrebnem seveda mnogo napornej-Se. Dobra priprava zage zahteva poleg pile s finini nasekom in izurjenega brusača tudi konirolne ioltrumente za merjenje kotov -brušenja in širine ra/peritve. Večino teh naprav smo doslej nabavljali izključno le iz uvoza. Toda ta način preskrbe je bil nereden in zelo d«-ag, zaio si jc Ic malokateri gozdni delavcc lakko nabavil poitrehnc priprave za brušenje iage. Večina delavstva pa je brusila svoje žage l-e po občutku, zato s tovrstnim orodjem seveda ni mogla doseči popolnega učinka. Strokovnemu združenju gozdnogospodarskih organizacij LRS je uspelo zainteresirati nekatera domača podjetja za proizvodnjo gozdarskega orodja in pripomočkov za vadrlSe-vaiije le-tega. Tako lahko dobimo danes pri »Agrotehniki« v Ljubljani razne »gozdne pile« raznih O'blik, kotom ere ž a kontrolo obK-ke zagnih zob, razno ročno orodje in celo Ra^perilna "urica, izdelek tovarne "Niko« najbolj kompliciran instrument — ur jen la kontrolo ra^peritve, doma Izdelano. Vst orodje je ■solidno izdelano po navodilih najbolj poklicanih strokovnjakov, ^lede kakovosti pa jamJijo ^a vsak izvod. Ra^pcrilna urica, ki jo je izdelala tovarna »iNiko«, je izredno liJna, ima najpopol-nejSp obliko, rajen te^a pa je äe ^ do S-krat cenejSa kot enakovredna naprava iz uvoza Rabila pa ne bo le gozdnim delavcem, temveč je bodo zelo veseli tudi vsi brusači v lesnoindustrijskih obratih jp^j^ S i m o n C i E IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA SLOVENSKO GOZDARSTVO V PREDMARCNI DOBI Organizacija gozdarske uprave Nadzorstvo aad gozdovi je konec XV4II, stoletja postalo naloga politiinc uprave, v prvi vrsti okrožnili glavarstev. Čeprav se je kmalu pokazalo, da bi za zadovoljivo opravljanje take naloge morali biti okrožnim glavarstvom prideljeni strokovno usposobljeni organi, je do tega priSlo Sele v Kaüetku prejšnjega stoletja i(l). ^Na slovenskem ozemlju je bila gozdarska uprava organizirana 1. 1S07 in sicer le na Štajerskem in iKoroškem. Gozdni uradi so bili prikljuKeni okrožnim glavarstvom. Vodstvo urada je bilo poverjeno okrožnemu gozdnemu komisarju. Vsako okrožje je bilo razdeljeno na vet okolišev (distrtktov), za katere so bili pastavljeoi distriktni gozdarji. iRcflcktanti za mesta okrožnih goadnih komisarjev in distriktnih gozdarjev so morali dokazati s spričevalom urada najvišjega lovskega mojstra na Dunaju (Oberstjagermcisteramt) svoje znanje in sposobnost za gozdarstvo. Bili so tudi opozc^rjeni na raziirjcnost slovenskega jezika na Spodnjem Štajerskem in delu Koroškega ter so bili pozvani, da se izjavijo glede znanja sloven.ščine ali kaktga drvgega slovanskega jezika (5) Na Kranjskem je ibila taka gozdarska uprava uvedena, potem ko je bila po francoskem raedvladju ponovno razširjena avstrijska uprava na ilirske dežele. Nastavitev okrožnih gozdnih komisarjev in distriktnih gozdarjev je doloEal že gubernijski dekret od 32. julija 1S14, toda do izvedbe je prišlo dve leti pozneje (3). ■Ljubljanski gubernij je 1. 1813 napravil predlog za razdelitev okrožij: Ljubljana, Novo mcMo, Postojna in Beljak v gozdne okolik, ki bi dobili svoje distpiktne gozdarje. Na Kranjskem bi bili gozdni okoliäi v Radovljici, Skofji Lohi, 'Kamniku, Novem mestu, Ribnici, StiJni, Planini in Trnovem pri Ilirski Bistrici. Bcljaäko okrožje pa bi imelo gozdne okoliSc: Beljak, Smohor in Sachsejnberg^. Po naročilu osrednje dvorne orffanizacijskc komisije, ki ji jc bila poverjena, urcd-itev uprave v ilirskih deželah, je bil gvibernijski predlog poslan okrožjem, da po laslišaiiju domačih strokovnjakov iu interesentov povejo svoje mnenje. Zelja viljib oblasti je bila, da pri razdelitvi dežele na okoliiSe upošteva krajevne rajmere lin interese. Od kranjskih okrožij se je ljubljanska strinjalo s predlagano raidelitvijo, druga okrožja pa so imela sprem inj evai ne predloge. Ok-rojino glavarstvo v Novem mestu je aciclo, naj bi distriktni goidar ime! sedež na državnem posestvu v Pleterjah namesto v Novem mestu. Po mislih okrožnega glavarstva je bilo v iPIeterjah srediSEe, od koder je bilo mogoEe nadzirati gozdove na Gorjawcih prtrti Metliki, 'Pobrežju pri AdleŠiEih in Črnomlju, zlasti pa važni hrastov gozd iKrakovo pri Kostanjevici, Gozdovi v okraju Trebnje -naj se ne bi priddili gozdnemu okoliSu v iPleterjah, ker so- od tod preveč oddaljeni, temve! SüEni. Postojnsko flkrbžn.0 glavarstvo je za Notranjsko predlagalo tri oamesto dveK okolišev. Tretji okoliS nij bi bil na "Razdrtem, Tako bi se (poleg boljScga nadzorstva nad gozdovi dosegla tudi možnost kontrole glede tihotapstva in morebitnega omejevanja izvoza lesa, ki se je tedaj v preeejSnji raeri razvijal po cesti skozi Razdrto v Trst. Tudi okrožno glavarstvo v Beljaku je želelo, da se ozemlje razdeli na več okoliJev; predlagalo je pel difitrifctnih gozdarjev, v Bleibcrgu, Smohorju, Afritzu, Spittalu in Obervcllachu (-(). ■Po predlag^anih spremembah naj bi na ozemlju bivšega 'Kranjskega določeni goxdni flistrikti imeli naslednje gozdne površine: Radovljica 78.857 oralov Stična 100.956 oralov Skofja Loka 92.191 „ Plaiiiöa 64.699 „ Kamnik SS.5t5 „ Razdrto 23.073 „ Plcterje 73-IS5 „ Trnovo 47.IIS Ribnica S9.355 „ BeljaSko okrožje je imelo 280.097 oralov gozdov, ki naj bi se razdelili na pet okolišev. V celjskem okrožju je gozdna površina otisegala 319.133, v mariborskem pa 207.3S7 oralov [5), Iz rajpoloiljivih podatkov se ne vidi. v katere gozdne okoliSe je bilo Spodajt Štajersko ra-zdeljeno; ugotovili setn mogel le, da so L 1327 bili 3 distriktni goz^iarji v celjskem in 1 v mariborskem okrožju (5). Sredi 1. IS 16 je centralna dvorna organizacijska komisija sporočila ljubljanskemu gu-bemiju, da je cesar odobril nastavitev okrožnih gozdnih komisarjev pri okrožjih Ljubljana, Novo mesto, Postojna in Beljak ter nastavitev dirimktnib gozdarjev v okoliiih, kot so jih predlagala okrožna glavarstva. Guberniju je bilo naročeno, naj -iA vsa ta mesta raz.plše koakurz; prosilci se morajo izkazati s predpisiuiiro spričevalom urada najviijega lovskega mojstra o usposobljenosti za gozdarstvo ter s popolnim znanjem jezika okrožja ali distrikta, v katerem želijo biti nastavljeni. Stroške gozdarske uprave naj bj po odločitvi vladarja nosili gozdni lastniki v razmerju obsega njihovih gozdov. Guberoij je bil pozvan, da napravi predlog glede razdelitve, Potem ko bi bilo gozdno nadzorstvo po novo organiziranih uradih končno urejeno, bi bilo treba po cesarjevem ukazu nnamesto sedaj začasno uvedenih starejših gozdnih zakonov izdati gozdni red, prirejen po nižjeavstrijskeoi gozdnem patentu, ^ter poseboa navodila za nadzorstveno osebje, ki naj zaenkrat uporablja navodila iz 1, 1812, odobrena za Notranjo Avstrijo.« Gubernij je dobil naročilo, naj pripravi predlog za tak .gozdni red; v ta namen je prejel več izvodov nižjeavstrijskega patenSa ter prepis dalmatinskemu gijberniju izdanega dekreta, da bo vedel, po katerih smernicah naj se ravna (7). 'Proti koncn 1. J816 je Ijubljans^ki gubernij imel zbranih 39 proäenj za razpisana mesti gozdarskih strokovnjakov in je centralni dvorni organizacijski komisiji poslal svoj predlog ia nastavitev. Kroalu nato so sledila imenovanja oJtroinih gozdnih komisarjev in distriktnih gozdarjev. Iz razpoložljivih spisov sc ni dalo dognati, ie so bila v^a razpisana mesta tudi dejansko zasedena. Med gozdarskimi strotovnjaki, ki jim je bilo tedaj poverjeno nadzorstvo nad naSimi goidovij jih je bilo vei, katerih spomin se je ohranil do danes. Imena nekaterih sTcÜujemo v strokovni literaturi tistega f.aia, drugi so pa listvariii strokovna gozdarska in tchniina dela, ki .so pomembna Se dandanes. fJajprcj naj omecimo Josipa.-Ressla, ki je prosil za eno izmed mest okrožnega gozdnega komisarja na področju ljubljanskega gubernija, dobil pa je mesto distriktoega gozdarja v Pleterjah. Ker je o njem in njegovem delu že ifak napisana izčrpna biografija, bi bilo odvei, da bi že znano ponavljaJi (8). Kot pomemben gozdarski strokovnjak se je -uveljavil Josip ^Kolkr. O njem vcjno, da je bil distriktni gozdar v Mozirju. V klasiTikiicijski tabeli iz 1. 1S27 je navedeno, da je bil tedaj star 29 !cl; rojen je bil v Gornji Bistrici {Oberfeistri(z) na iGorojetn Koroškem. Dovršil je filozofske študije (gimnazijo) -ter gozdarski iiÄtii Kivod v Mariabrunau, Obvladal je uernjSki, latinski, slovanski (slawisch) in Italijanski jezik, Preden je postal distriktnJ gozdar, je biJ eno leto praktikant pri okrožnem glavars-tvu v Ljubljani. Ko je bil v Mozirju, je sodeloval pri tamkajšnji podruimci ätajerske kmetijske družbe^ njenim Članom je enkrat predaval o obsekavanju iglastega .Irtvja za pridobivanje stelje. PTcdavanje je bilo objavljeno v publikaciji kmetijske družbe. Ocena, ki jo je dobil z-a svoje delo kot distriktni gozdar, je bila zelo pohvalna; uveljavil se je tudi pri gradnji cest. Pozneje je bi) Jtollcr zaposlen kot gozdarski strokovnjak na Goriškem, kjer je med drugim obnovi! takrat popolnoma opustoüeni državni goüd na Sabotiou i» zgradil cesto iz Trnovskega gozda v Solkan (9), V Trnovem pri IHrski Bisttid je bil za diskritnega gozdarja Janez iNep,. Ccrar (Zörer), Doma je bil iz Loke. Ko je prosil za službo distriktnega goadarja, je bil oskrbnik in okrajjii komisar v ((Cozjera. Spisal je prvi slovenski spis iz gozdarstva. V njem je obravnava) potrebo sajenja drevja v tedanjem premskem okraju ter je dajal splošna navodila za gojenje gozdov. To njegovQ. delo, ki jt ostalo rokopis, je bilo svojtas v knjižnici kranjske kmetijske družbe; kakSna je bila pozneje njegova usoda, ali se je ohranil in kje je danes, mi ni bilo mDgo?e dognati, V nemškem jeziku je napisal in objavil topografiJen opis premskega okraja na Notranjskem, ki daje pouSno in izJrpno sliko kmetijstva in goidarstva ter tudi drugih gospodarskih dejavnosti v začetku prejšnjega stoletja. Umrl jc 1.18^9 v Trstu {10). Od domaČih gozdarskih strokovnjakov naj omenim Se Frana MeguSarja iz Železnikov. Študiral je gozdarstvo v Mariabrunuu, potem je postal dislriktni gozdar v Kamniku. Pozneje je bil v gozdarski službi na TirolsJcem. Kot kažejo njegovi, v publikacijah ita-jcrske kmetijske družbe ob^javljeni prispevki, se je v svoji Mroki živahno uveljavljal. Pri lju-bljanskem okrožneoi glavarstvu je bil goidni komisar Ivan Zaruba pl. Oroszova; prej jc bil distriktni gozdar v Pičnu (Istra) (11). Sodeloval jc -pri akciji kranjske kmetijske družbe za osuševanje 'ljubljanskega barja. V iPosfojni je btl okroini gozdni komisar Anton Ferdinand Pcrsina. Prizadeval si je zlasti za pogozdovanje golih kratkih paznikov v postojnskem okraju, Zasajcval je divje kostanje, .seme za vzgajanje sadik mu je preskrbovala kmetijska družba. Za divje kostanje se je zavzemal tudi zato, da bi kmetje listje in sadove uporabljali za živinsko krmo (12). Uradno in delovno področje okrožnih gozdnih komisarjev in distriktnih gozdarjev je bilo urejeno s posebnimi insirukcijami (13). Obsegalo je vše gozdove v okrozjun državne in zasebne. Naloga gozdnih uradov je bila, skrbeti za ohranitev in pospeSevanje gozdnih kultur. Gospodarsko izkoriSČanjc gozdov, ki je bilo dejansko svobodno, ni sodilo med njihove naloge. Kot se vidi iz i->hranjenih gubernijskih spisov o goadnih zadevah, so dislriktni gozdarji imeli najvef opravka s primeri neupravičenega ali pretiranega izkoriščanja gcnzdov in s prestopki zopo" predpise gozdnih redov. Distnktni gozdarji in. okroini gozdni komisarji so moTall po potrebi svcje službe prepotovati svoje oJcoliSc in obiskovali ter pregled o viU gozdove; pogosto so seveda hodili ugotavljat in raji skovat pvistoienja v goadovih. Tudi okrožni goadni Icomisarji so polovico svojega Easa preživeli na terenu. Kot rezultat njihovega dela so ie nekatere okoHSe ohranila poročila, ki dajejo lanimivo podobo o takratnem stanju gozdov. ■Organizacija goitclarjike upravne sluibe je bila le kratkotrajna. S lesarjevo odloEitvijo ii srede leta ia54 je bilo določeno, da se mesta distriktiilh gozdarjev na Štajerskem in KoroSkem ukinajo. L. 1826 je bilo pa sklenjeno, naj okroiut gozdni komisarji zaenkrat ie ostanejo, druga strokovna gozdarska mesta pa se odpravijo in osebje zaposli v drugih službah, za katere jc sposobno. To je pomenilo ukinitev funkcije distriktnih gozdarjev tudi na Kranjskem, Dve leti pozneje so- bila ukinjena tudi mesta okrožnih gojdnih komisarjev -(14}. Razloge za ukinitev gozdarske upravne sluJbe raoiemo Ic domnevati. Dinutz misli, da so mogoEe okroänj gozdni komisarji Sli predaleč in so hoteli vplivati na zasebno gozdrto gospodarstvo. Pri tem so mogli naleteti na odpor j.la.iti' glede rezervatixih, rudarstvu pridržanih gozdov, katerih lastniStvo je v mnogih primerih bilo sporno (1.^), O potrebi in koristih okrožnih komisarjev so si nmenja ob njihovi ukinitvi zelo nasprotovala. Kranjäkira deželni m stiiTiovom, ici so fcvdslnc go^ÜQC vclcposcst^ nike, lastnike velikega dela gozdov, se državn» gozdarsko osebje ni zdelo potrebno Zemljiška gospostva (deminiji) m večji gozdni posestniki so imdj svoje gozdarje. Vsak lastnik je po mnenju deSelnih stanov skrbd za gozd v svojo lastno korisi. Razen tega so se lastniki in služnostni upravičenci medsebojno nadzorovali, da nJ nihče gozda pretirano izkoriičal. Za preprečitev zlo.fab so zadostovale okrajne gosposke m okrajni komisarlatl. S skoraj istimi razlogi je kranjska kmetijska družba zagovarjali ukinitev okiožnih gozdnih komisarjev. Trdila je tudi. da so posegali v lastniške zadeve Ln predlagali ukrepe, ki so nasprotovali koristim gozdnih lastnikov. Prevelika skrb za gozdove se kmetijski druibi ni zdela potrebna, Češ, lesa je v kranjskih .gozdovih dovolj. Zagovarjala pa je razdelitev skupnih gozdov in paänikov med upravičenec, ker so bila laka zemljišča najbolj ncgrospodarsko izkoriščana ln v najslabSem stanju. Odklonilno stališče kmetijske družbe do državnega nadzorstva nad gozdovi jc razumljivo. V njenem odboru so takrat odločevali fevdalni veleposestniki kot pri deželnih stanovih. Koroška kmetijska družba ukinitvi ru nasprotovala, želela pa je, da bi pri obeh koroških okrožnih glavarstvih ostal vsaj en gozdni komisar, ker je gozdar-ski strokovnjak za obravnavanje gozdnih zadev pri politični upravi dostikrat potreben. Od o-kroitnih glavarstev ljubljanskega gubernija sc je edino ljubljansko odločneje zavzelo za ohranitev goidnih komisarjev. Gozdovi v okraju so biii intcnsrivao iikorl^Čani. na Gorertjskem za potrebe fuzloarstva, v ljubljanski okolici za potrebe me^ta. Nad vsemi temi gozdovi se mora vt>diti stalno nadzorstvo, ki ga morejo opravljati le strokovni gozdarski organi. Nadzorstvo, nad gozdovi je p(,trebno tudi zaradi Številnih služnostnih pravic, ki bremen.jo gozdove in dajejo dostikrat povod na neupravlJeno jn pretirano izkoriščanje. IzkuJnja osmih let, ko so delovali okroSni gozdni komisarji, je pokazala, da je bilo napravljeno mnogo koristnega. Razne zlorabe so bile odpravljene; tudi zasebni gozdarji so pod vplivom državnih poveiJall nadzorstva nad izkoriSčanjem gozdov. Za državno upravo, ki ima opraviti z gozdnimi zadevami, je končno koristno, da je v okrožju vsaj en v gozdarstvu IzkuSen uradnik. Okrožno glavarstvo v Celovcu je bilo sicer prepričano o potrebi nadzorstva nad gozdovi, cenilo pa je, da okrožni gordoi komisar sam ne more nadzirati 21S,061 oralov. Z ukinitvijo gozdmh uradov sta se strinjali glavarstvi v Nov«ni medtu in Beljaku. (Nadaljevanje sledi) Dr, Vlado V a I e n Č i Č SKODA PO GLODAVCIH NA IGLASTEM DREVJU Prof, ing, Jože Slander (Ljubljana) Znani so mi 4 primeri Škode, ki so jo pred nekaj leti na iglavcih povzročili ^lodavci. Po tovrstnih poroSilih (Okrajna uprava za gozdarstvo Postojna, GG Bled, Gozdna uprava Mokronog in Goz:3na uprava Stahovica) je bilo poškodovanih; (. v gozdovih državnega poststva wKobilarna Lipica« pri Razdrtem SOO macesnov, starih 1,6 do 30 let; podoten pojav je bil opažen tudi na macesnih ob cesti VrSič— Kranjska gora,- 2. na Gorenjskem je bilo v ikalarai'tetnern obsegu poškodovanih veliko mlajših smrek in posameznih macesnov; 3. na. področju Gozdne uprave Mokronog je bilo v odd. Radulja poškodovanih ok. 300 smrek na površini od ok, 2 ha; 4, v Kamniški Bistrici je bilo v odd. Voštek poškodovanih 200 maeeffnov. Na vseh drevesih, ki so bila poslana kot vzorci poškodbe, je bilo lubje na deblu, debelem med 3 in 12 cm, na več mestih oglodano. Posamezni oglodki so bili okoH 1 dm® veliiki ter so bili večkrat tako na gosto razporejeni, da so tvorili eno samo ploskev, ki je imela pogosto obliko spiralnega obroEa. (Slika 1.). Po omenjenih poročilih naj bi to škodo povzročile; v gozdovih »Kobilarne Lipice« miši (jiRingLmaus«)^ na Gorejijskem podlcsek (»Ringelmaus«), v Kamniški Bistrici pa polh, medtem ko poročilo Gozdne uprave Mokronog škodljivca ne navaja * Omenjena štiri poročila se nanašajo !e na majhen del naSih gozdov. Ne bo torej brez osnove zaključek, da je bila tedaj škoda po glodavcih tudi v drugih iglastih gozdovih podobna zgoraj opisani, to pomeni, da gre v ko^nkrctnem primeru 7,a o'bsezno škodo-. Iz :izkuŠcnj vem-o, da se podobni pojavi ponavljajo v določenih časovnih presledkih, zato lahko pricaku'jerno, da ae bo Skoda tudi v bod&Če ponavljala. Zato bom skušal določiti vse tiste glodavce, ki morejo priti v poštev kot povzročitelji zgoraj opisane škode, to Še tem bolj, ker se nikakor ne morem iStrinjati z mišlje-ujem, da je povzr-očkelj -takšne škode podlesek. Opisal bom simptome, po katerih lahko Škodljivca ugotovimo. Takšno /nanje je za vsakega go-zdarja zelo va^Žno in neogibno potrebno, ker morejo glodavci, zlasti pri nas povzročiti ogromno šikodo Da je tako; najn dokazuje primer, 'ki ga navaja V. Kind!er: Leta 1942 so polhi samo v enem delu tedanje gozdne uprave Snežnik uničili 38G10 smrekovih dreves (5), Polhi pa se množično pojavljajo v naših gozdovih povprečno vsako peto leto, t. j. tedaj, ko bukev bogato obr-odi. V pričujoči Ta2pravi se bom omejil le tia glodavce, ki so nevarni iglavcem. Vsekakor pa se nameiravain ukvarjati tudi s podleskom, ker je, kakor se vidi iz omenjenih poročil, mišljenje o njem popolnoma napačno. Povprečno vsako pöto leto je polhovo leto, vedno in povsod je bil polh glavni povzročitelj opisanih poškodb na drevju, toda glej, naenkrat je nastopil temeljit preobrat: vlogo polha in drugih podobnih glodavcev je pri nas prevzel podlesek! * Izrazov »RingflmauE« ali »Kinglraaui« nemščina ne poziia la nobeno vrsto živali. Pravilno nemäko ime za podleska je: (lic H a e e I m a u s-. Slcodijiivce bom razdeli! v dve skupmt, v prvi so tisti, ki cvdgrizujejo pogaTijke in popke dreves, v drugo skupino pa born uvrstil škodljivce, ki. glodajo in lupijo drevesni lub, — Podleaka obravnavam v posebnem poglavju. Škoda zaradi odgrizovanja poganjkov in popkov Vsaiko lofco ■moremo v ■g'o^'dij opa^-i'ti 'Sinreke in jelke z odgriKiijeTjimi' poganjki in popki. Pri površnem ogledu bi mogli za takSno škodo obdolžiti srnjad i^ jelenjad, toda včaiffih in p&nckod fai jima s tein delali 'krivico, kajti ta divjad iiavadiio odgj-izn-c poganjek, popolnoma gladJko, ob strani na vrhu skrajša-nega poganj-ka pa ostane v najvet pTimerih majhni odcepek lesa, ker divjad pri objedanju trga vejice ia poganjke, medtem ko jih glodavci ne trgajo, ampak skrbno oglodajoi. Ce s kemičnim «ledstvom odstVanioio kapico smole, ki se je nabra-la na oglodani poviršini, bomo našli izrabite sledove zob, vendar so le-ti tako ^meSani, da Širine glodavtevega zoba n-e moremo ugotoviti. 'T(ikme od^rize povzrotajo inisi, zlasli gozdna ali rjasiu voluharica {Arvicola glareolus — Rötelnmus) ter veverica in palk [2 in 6). Nekateni menijo, da je za opisano škodo odgovorna le veverica. Zaključek le-teh je kaj preprostr Veverico so večkrat zalotili na delu, io ker v gozdu, kjer so taikSno Jkodo ugotovili, :sta'lno živi veverica, naj bi bila ona v vsakem primeru krivec. Za dokaz, da je takšno mišljenje večkrat napačno, navaja G. Fuchs sledeči primer:* V letih, ko je bil stalež veveric pozimi in spomladi nenavadno viwk in ko je bila semenska hrana za veverice bolj pičla, Fuch« ni mogd naj.ti sko^ro nobenega drevesa z odgriznjenimi poganjki. Nasprotno pa je ugotoviJ v Karavanka-h leta ]905. Takrat je namreč bilo le zelo malo veveric, odgriznjenih vršnih in stranskih poganjkov na mlajšem drevju (drogovniko) pa že v zgodnji pomladi nenavadno veliko. Posamezne drevesne skupine so bile dobesedno ■ostrižene, Za to Škodo ni bilo mogoče dolžiti divjadi, ker so dotična drevesa že prerasla vi.šino, ki jo divjad more doseČi, ci-ti polha; ker je tedaj, ko se je škoda ugotovila, Še spal -zimsko spanje, Fuchs je torej sfelepa-l, da so to ^kodo mogle povzročiti le miši. Kajti takrat je bilo nenavadno malo vcveric, škoda pa je bila napravljena -na sončnih straneh in na močno zatravljenlh mestih, torej tam, kjer se miSi najraje zadržujejo, V. Kindlcr navaja, da smrekove, hojeve in bukove poganj'ke objeda in žveči polh. Njihove ostanite pogosto najdemo pod drevjem. G. Fuchs meni, cia glodavci ftpisano škodo povzročajo tedaj, ko jim manjka Iirane. na katero so navajeni in ki jim najbolj ugaja, ne izključuje pa možnosti, da gre pri tem (morda tudi za čudaštvo posameznih živali, Škoda zaradi glodanja in lupljenja lubja V poznem poletju in v jeseni lahko naletimo na macesne, sm-reke, jelke m flruge ig-lavce, ki so v vrhovih krošenj spremenili svojo barvo. Ta pojav je posledica glodanja in lupljenja lubja, ker glodavci pogostokrat na več mestih ogoli-čijo beljav-o krog in krog debla. Oglodana, oziroma olupljena površina more imeti značilne oblike bolj ali manj širokih obročev. Tako ipoškodovano drevo se začne od zgoraj navzdol sušiti in odtod izvira sprememba barve v krcHŠnji. G. Fuchs navaja primer, da so v Karavankah našli 50 macesnov, na katerih jc bilo v marcu istega leta lubje na deblu v kolobarjih obglodano, Ta drevesa so se poleti posušila, Vn Fuchs -trdi, da so bili v tem primeru krivci veverice, ker je za * Dr. Gilbert Fuchs je 1905. leta na lerenu v Karavankah proufeval vzrokt Škode po gloda.vcih. Leta 1904 je nainreč bilo. »jwlhovn leto«, ker je tedaj bukev bogato obrodWa. njih ZTiaČiltio, da se ne lotijo lubja pod vrhom na deblu, ki je tanjše od 4 do 5 cm, mcd-tem ko glodajo deblo izpod tega premera, če je Jubje Se zeleno in ne prcveJ skorjasto. Lubje je bilo odglodano (ne pa dupljeoo, ker f-edaj ^e ni bilo soka), o«talo je le v posameznih krpicah, kar je pog^oisto značilno za veverico in g-ozdno voluha.rico. V tem primeru «o povzročile škodo veverice, ne pa polhi, kajti S'ledjiji se iz zimskega spanja redkokdaj prebudijo pred majem (1 in 7).. Voiuharica pa bi gjodala debla tudi više, t. j. iznad debeline 4 do 5 cm, ker sodi pač med miši. {Slika 2,) Na splošno pa je glodanje oziroma lupljenje pogostejše v zgodnjem poletju. Vrhovi v tem času olupljenih iglavcev porumenijo šele koncem avgusta in v tekii septembra; v tem iprijneTU se barva moČno ra^ilikuje -od sveüe zelene bairve spod- Slika 1. P» fflodavciK obžrta drevesa: a) macesen ii ffOijda KoHlarne Lipice, b) smreka iz Želeinikov na Gorenjskem, c) macesen iz KamniSke Bistrice (odd. Voštek). Na sliki c) se vidi, da skrajni vrh (od 3 cro navzgor) ni do.taknjcn; (foto; FAGV) Slika 2.: Po mižih oglodana drevesca listavccv in [glavcev, 2a razliko od polha in vevericc oglodajo miši do popolnoma skrajnega vrha ne le debelca, temveč tudi vcjicff, — Viorcc je poslala Gozdna uprava v Idriji. (Foto; FAGV) njega dela kroSnje. Če je obraČkanje popolno, drevo cdmre, vendar Sele v naisled-njem letu. Na škodo pod drevesoin opozarjajo odvrženi koScki lu-bja. Deblo je clupljeno v raznih oblitah, ki sc pogostokrajt niiajo v spiraJast obroČ, OlurpJjene ploskve imaj-o večkrat skoro paralelne robove, lahko pa so tudi nepravilnih oiblik, Ce v juliju ali avgustu taikžno drevo podremo, opazimo, da so rane močno snioHle in da se je ob robovih ran lubje Že začelo ciebeliti, [Slika 1.) Na bel j a vi se v vseh smereh poznajo s smolo- zaliti sledovi zob, niso pa Se počrneli. (Slika 3.) V jeseni začno olupljene ploskve čmeti, 5e močneje pa počrnijo naslednjo pomlad, ko sledovi zc-b zginejo. Očitno je, da glodavci lupijo zafto, da bi prišli do drevesnega soka, ki se pretaka v ličju. To pa dosežejo tako, da z zobmi praskajo strjeno smolo. Odtod sledovi zob. Dokler je drevo v soku, obglodata polh in veverica po trditvi Fucbsa določeno ploskev lubja zgoraj, spodaj in ob straneh, nato pa lubje z dotične povrSine kos za kosom odlnpita i.n trgata, medtem ko drugi glodavci {miši) lubje glodajo.* Na äkodo po polhu in veverici opozarjajo odvrzervi kovčki luibja pod dr&vesi. iSlika 3.) * Ini. Franjo Dolgan mi je pripovedoval, da je bil prisoten na Snežniku, ko je logar Uitrelil polha, ki je v vrhu smreke lupil lubje. Se mrtev je držal polh v gobčku košček lubja. Slika 3, V juniju oJup-Ijeu kos macesna z ölupljKiimi in odtrganimi kosi lubja. Jasno se vi^iijo sledovi zob. (Po Fucksu) Povzročitelj teh poškodb je deloma veverica, v veliki veHni primerov pa brez dvojna .polh (Myoxm glis). Dokazano pa je, da p7i tem sodeluje tudi gozdna ali r j as ta voluharica.* Pdh pri opisanih poSkodbah veverico dale? prekaša, kajti polhov je znadno vei kot veveric. V ugodnih okolišSinah baikev obilno obrodi vsako peto leto in tedaj se polhi v naSib bukovih gozdovih v velikem številu pojavijo, ker je žira na pretek. Skoda je v rodovitnem letu omejena le na uničevanje bukovega semena — to bi se Se moglo nekako utrpeti — toda, ko se polh «Icdeče leto prebudi iz zimskega spanja, povzroča zelo občutno škodo. Veverica pcraimi ne spi in tudi takrat gloda, vendar je tudi v normalnih letih škoda, nastala na spioärjo zaradi lupljenja v maju in juniju, znatno večja kot tista, ki je nastala pred začetkom vegetacije. Kajti maja se polh prebudi iz zimskega spanja. V. Kindler poTOČa, da so leta 1942 na Snežniku povsročili Jkodo le polhi, veveric pri tem «ploh ne omenja. Z glodanjem in lupljenjem je prizadeto pretežno le mlajäe drevje; znano pa je, da glodavci glodajo in lupijo tudi dvajset in Se več metrov visoko na dTevju^ Tako je Kindler ugotovil, da je polh leta 1942 na Snežniku poSkcdoval tudi smreke IV, V., VI. in VII. debelinskega razreda. A, Sivic pa opisuje škodo po poliiu takole: »Objeda lub na vrhnjem delu stebla. Kakor kaŽe, polhi ne maj-ajo skorje, ki je staiejSa od 12- ali 14-letne in ne mlajše od 5- do 6-letne, ker je .pošik-odbe opaziti le na deblu med navedemimi starostnimi vretenci. Polh napada vse starostne razrede, približno od 2S-letnih navzgor do 60- in 70-letnih. ** G. Fuchs navaja primer, da je dobro znani lovec dva:krat zalotil gozdno voluharico, ko je glodala skorjo visoko na macesnu in obakra-t voluhajico tudi ustrelil, (SI. 4.) Posledice poškodb po glodavcih Kakor vidkno, .gre za dve virsti poškodb pri g^Iodavcih: !. odgfrizo-vanjc po-^atnjkov in popkov in 2. gilodanje iti lupljenje Jubja, O d ff r i 2 o v a n j e p a g ajijkov in popkov ipovzroČa g^Iede na iTiteii-zivnost K^o različne posledice. Pogo--stokrat je odgriznjen del vrSnega {terminalnega) poganjka, kakor tudi de! popkov najvišjega vretenca; niže od tega vretenca lüo dzžrti le posamezni popki, V takem primeru sc iz enega ali več .popkov, ki so oa preostalem terminalnem poganjku Ec nepoškodovani, razvijejo novi pogarijki, k! se polagoma vzravnajo, tako da eden ali njit vef prevzame vlog-o vrSnega ("terminalnega) poganjka. Ti nado^ mestni poganjki se v p-rverti letu radi odlomijo (sneg), £e ne, lahko nastane rogovilast vrh. Ce pa ostane nekaj 'končnih popkov najviiSjega vi-eterca nepolkodovanih, potem sc stranske veje z nopo'skodovanimi kontnimi popki zavijejo navzgnr ter nadaljujejo rast kot vrSnii {terminalni) poganjek. Tako od siranakih vej nastanejo novi vrhovi. Včas-ih pa so nt le na terminalnem poganjku, temveJ tudi vsi .popki na naj-inŠjem vretencu in vsi konci odgriznjem. Tako poškodovani del drevesa se v juniju ali juliju posusi, modtcm ko se dfevo pod odmrlim vrctencem. normalno dalje razvija. Opisane poSkodbe povzročajo v splošnem le izgubo na prirastku, ki je v navadnih letih skoro ne opazimo in tudi ne upoätevaino. Ce pa so taksne poškodbe hude in Številne, so posledice prav občutne, zlasti še spričo tega, ker so- poškodovana pretežno mlajša drevesa, t. j. drogovmk. To drevje namreč poškodbe teže prenese in si ne opomore -ta-k-o lahko kot mladi nasadi. V vsakom .primeru pa se debla tako poškodovanib dreves deformirajo. Lupljenje in glodanje lubja povzroča za poškodovana drevesa nevarnost pred sekundarnimi Škodljivci, zla-sti iubadarji. Naj omenim le najvažnejše: Smreko napadata Pityogencs ehalcographus in Cryphalus abieti^s, macesen Cryphalus in-termed i lis, Hylastes palliatus irt tiidd Ips cembrae. Zlasti nevaren je H. palliatus, ker se zelo rad zavrta v še povsem zeleno lubje in drevo Icmalu uniči. Jelki so nevarni: Ips spinidem, Ips Voiront^owi in Cryphalus piceae, boru pa: Myelophilus minor, vrste Pityogenes in drugi. Mladi macesni, na katerih pogosto začno glodavci lupihi že pri 3. m nad tlemi, so obsojeni na propast, ker začno zaostajati v priraŠČanju v viSino in jih zato sestoj sčasoma stisne in zaduši. Podobno se dogaja pri starejših in starih raaeesnih, ki so olupljeni oziroma oglodani. To drevje ima gladko sko.rjo samo v zgornjem delu krošnje, zato ga glodavci le tam lupijo. Značilno je. da ludi pri olupljenih starejših macesnih močno opeŠa ne le priraSčanjt v višino, -temveč tudi tvorba lesne mase, četudi so debla le mestoma oguljena. Tako poÄodovani vrhovi pogosto začnejo gniti in zato oidjnro. V takih primerih je usoda drevesa zapečatena. Najprej se pojavi zasto.j v višinskem prirašEanju, v zvezi s tem pa tudi rast krošnje v širi-no. Sosedna drevesa ras.tejo normalno ter vedno bolj preraščajo in stiskajo, macesnov vrh. Prirastek pojema, liŠaja je vedno več, drevo peša ter se polagoma posuši. Odkod pa gniloba v vrhovih krošenj? Gnile vrhove povzroča infekcija debla s povzročitelji gnilobe na ranjenih mestih. Še prcdno jc novo mlado lubje preraslo ogolele površine beljave. Gniloba 'se v deblu širi navzgor in navzdol, Maccsen more napasti tudi rak Peziza Willkommii. Če pa jc mlado lubje pravoča&no preprečilo infekcijo, poškodovano drevo ne bo' ob svoj vrh, pač pa višinsko priraščanje zaostaja in krošnja se Siri, Fuchs se je o tem prepričal na drevesih, ki jih je da'1 za proučevanju njemu neznanih pojavov podreti. Pri tem je ugotovil sledeče pojave, značilne za tovrstne poškodbe na macesnovih deblih: Drevü, ki je bilo pred veE leti na več mestih olupljeoo, se zdi pozneje kriven-časttj. Če takšno deblo vzdolž po sredini prežagamo, apazimo na obeh strajieh ravnega srednjega dela črne črte, in sicer na mestih, kjer je bilo drevo olupljeno. Ta mesta so valovito z lesom prerasla;. Zunaj je poškodovani del debla poJcrit z bulastimi tvorbami, na katerih je skorja navadno nepravilno luskinasta in počrnela, najbrž od ipreperele smole. Od teh abnormalnih tvorb, ki naištanejo zaradi lupljenja oziroma glodanja, pa se bistveno razlikujejo tvorbe, ki jih povzroča rak. Pri raku nam reč rane ne prekrije novo lubje, pač pa -se povečajo letnice na njenih robovih. (Slika 5.) Varnostni ukrepi Kakor vicU-mo, povzročajo škodo, ki jo obravnaivam v pričujoči raapravi, veverice, polhi in gozdne ali rjaste voluharice. Število veveric nvoircmo ireduciTati samo z odatreJo'Tn. Za to je pripraven floh er t, ker z njim ne vznemirjamo divjadi. Premije za ustreljene veverice bi vsckaikor povečale uvspch, Veveiica je zelo nevarna ipticaan, ker ropa njihova gnezda in zato ji raoraimo posvetili še toliko večjo pozornost. Ker je polh nočna žival, mu moremo do živega samo s »skrinjicami«. Naši polha-rji SÖ v tem pogledu nedosegljivi mojstri. Kak'O polha lovimo, je lepo opisal ing-. Anton Sivic v svojem članku »Polh« (7). Slika 4. Levo: fotograf je ujel voluha-ric^^, ko je g-lodala Jiibje na horu, (Po Hess-Becku), — Desno: po voluharici og^lodajio deblo dug-lazije. (Po Schwerdtfeg-er ju). Po ogled an ih ploskvah se vidi, da gozdna voluharica «odi med miii Slika 5. prc- tezi vrSnlh delo-v ma-cesnovih debel. Bulaste tvorbe, nastale zaradi glodanja oiiroriia lupljenja lubja po glodav-eih. Levo deblo približno ^/ä nax. velikosti, desni pa Y2 nar. vel. (Po Fucbsu) Preprečevanje p-reobČutae ^kode po polhu pa ne bi bilo uspešno, če bi tega. škodljivca lovlH le v letih, ko bukev bogato obrodi, in to samo v jeseni, t. j. v oktobru, ko jc polh zaradi svoje .pečenke in kožuščka, goden. Strinjam se z mnenjein Kindlerja, da bi bilo za. uspeSnejle zatiranje polhov umestno dol&čiti nagrado za vsakega uničenega ■polha. Marsikdo bo mogoče temu nasprotoval, češ da je lov na polhe ze Itak dobičkonosen, ker se koža proda, meso pa Je užitno, toda pri tem pozablja, da atalež polhov ne bomo zmanjšali, jih bomo lovili samo v dobi, ko je polšji -kožušček uporaben za prodajo, teaiveČ se mora pokončavanje nadaljevati tudi v poletnem času in je treba uničevati tudi polšja gnezda. Ne smemo namreč p-reareti dejstva, da jc macesnovina naä najdragocenejši les in da je macesnu polh najbolj nevaren. Poleg .tega pa polh ropa ptičja gnezda kakor veverica. Go-idna ali rja&ta vol uharica sodi med miŠi in jo moremo kakor tudi dru-ge miši uspešno zatirati le s pastmi in strupom. 2a zastrupljanje pa smemo poleti uporabljati le mesnate vabe, ker bi si-cer uničevali tudi podleska, pozimi pa le-ta spi, zato lahko nastavljamo tudi drugačne vabe, ki pa jih moramo odstraniti, prcdno se podlesek zbutŽ iz ziniskega s.panja. Podlesek Spričo navedenega, zlasti pa zaradi trditve, da je podlesdc povzročitelj v uvodu navedenih in opisanih poškodb, je vsekakor potrebno, da to živalco opiSemo in spozoamo njene lastnosti. 2a ugotovitev vloge, ki jo v konkretnih primerih more igrati podlesek, pa mofamo deloma opisati tudi gozdno ali rjasto voluharico (Arvicola glareolus). Slika 6, Podlesek (Mirscardinus avellana-rius — die Haselmaus, (Foto: A, SimoniS) Slika 7. Go«dna ali rjasta voluharica (Arvicola glareolus — die Rötelmaus) (Po Brehmu) ^ : . ■■.'''■if-:*- -f»»,'^';.,.' _ C,, ^ iiJ -----Idil." i J* Podlesek (Muscardinus avellanarius)* je najmanjši iz rodbine polhov (Myoxi-dae) ter kot tak spi zimsko spanje. {Slika 6.) Cki smrika do konca repa meri 14 cm, sam rep pa Je Tem dolg-. Telo voluJiarice (sHka 7) meri 10 cm, rep pa, 4,5 cm. Podlesek je torej manj Si od voJ uharice. Barve je lisičje rumene, spodaj za. spo-znar^je svetkjSe; .prsti so belka-sti. Mladiči so živo rumenkasto rdeče barve. Volu-Iia:r.ica pa je rjavo rdeča, ob straneh sivkasta, spodaj in na nogah bela. Bela barva je ostro omejena od aivkaste, Podlesek ima kosmat rep, medtem ko je rqp vO'luharice luskinasit. V maju, redkokdaj že koncem aprila, se podlesek prebudi iz zimskega spanja v gnezdu, ki je v votlem drevju, aH. pa pod zemljo med drevesniimi koreninami. * Ker živi podlesek najraje v lesktrvini, jc dobil tudi temu primerno ime in sicer slovensko; podlesek, nemiko Haselmaus, latinsko avelianarius. v enem gnezdu p režimi več podlcskov. Podnevi se skriva in spi, It o pa se zrafaČi, pojtane živahen, Voluharico pa lakko opaKirao tudi podnevi, Podtlcsck živi v gt-movju nižinskih gozdov takoT tu-di v grmičevju na robovili ig-lastih in meSanih gozdov v nižinskih in ^irednjih legah Alp, Kjer je mnogo leskovja, podrastka in sonca, tam živi podlcsck. Na taikSnih mestih pa najTaje ž^ivi tudi voluJiarica. V nižinskih gozdovih, ki so od časa. do Časa ipoplavljeni, podJeska ni. V maju in Juniju sc p-odlcsck hitro oipomore od tegob ®imskeg^a apanja iter si zgradi gnezdo v gostem grmovju —2 metra nad zemljo, včasih pa tudi med listjem in travo v grmovju na zemlji na gozdnih robovih, ali pa tudi v kupu vejevja. Rad gnezdi v ptičjih valilnicah. {Slika 8.) Gnezdo je liČno okrog-lasto z o'krog'Io vhodno in iahodno luknjo ter je obdano s suhimi -listi, ki so na gnezdo prilepljeni s slino. Navadno stanuje en podles'kov par v posameznem gnezdu. Predno samica skoti, izrine samca iz gnezda in se le-ta ne sme veČ vrniti. Mladici hitro -rastejo in so v septcmibru po velikosti skoro enaki materi. Skupaj z njo iščejo ponoči bi-ano, podnevi ipa o-stanejo v gnezdu, V septembru in olotobru se podajo vsi (samica, mladiči in samec, ki se zopet Lpridmži) na z'imsko spanje, Podlesek se hrani z orehi. Želodom, trdi-m semenjem, sočnimi plodovi, jagodami, popiti listavcev, najraje pa ima lesnike. Lupi tudi mlade poganjke listavcev (6), vmdar je z vidika va/rstva gozdov popolnoma indiferenten (3), Drugačna pa je hrana gozdne voluharice, in sicer pretežno mesnata {hrošči, črvi, mladiči ptic), dobrodoälo' pa ji je tudi Tazno. «cmenje in korenine; po/imi pa Ktlo rada gloda lul>je mladega drevja in lubje v vrhovih starejših listavcev in iglavcev, Ce se v gffzdu p^)javi v velikem številu, more na drevesih in v drevesnicah povzročiti veliko škodo. Po Brehmu ji zlasti prrja macesen, škoduje pa tudi smreki, jelki in boru. (Slika 4.) Praviloma povrže podleskova samica le enkrat na leto 5—5 mladičev, medtem ko skoti gozdna voluharicai 3—4-kra't na Ido 4—8 mladičev, ki po 5 tednih dose-že.jo velikost starSev. Slednja gnezdi v gostem grmovju nad zemljo, torej podobno kot podlesek. Kakor vidimo, je pJo-dnost podleska neznajtna. Ta njegova lastnost ni brez pomena, saj ima veliko sovražnikov; sove, podlasice, veverice, kune, lisice, vlažmo in hladno poletje ter človeka (ker ga zamenjuje z miSmi). Zato je tudi stale» podleska povsod, kjer živi, vedno le neznaten. Ker je nevarno, da bi podlesek izumrl in ker je z gospodarskega \ndi'ka indife-venten, uživa v Nemčiji (najjbrž tudi drugod) skoai vse leto zakomko zažČito. {4). Ali je podlesek Škodljiv in ali je sodeloval pri poškodbah, ki so v uvodu navedene, naj odgovorijo ugotovitve na sledeča vprašanja: 1, Ali je mogoče, da povzroča podlesesk Škodo, predno se prebudi iz zimskega spanja? 2, Ali se mme podlesek tako silno razmnožiti, da bi mogel v enem letu povzročiti škodo, ki je v uvodu opisana? 3, ALi je mogoče, da -imajo zna-nstveni'ki o prehrani in gospodarskem pomenu podleska napačno miSljenje? 4, Kako to, da uživa podlesek v Nemčiji .popolno zakonsko zaiČito? 5, Ali je kdo podleska na delu zalotil, t, j„videl tedaj, ko je lupil oziroma glodal lubje iglavcev? Ad L — Natančno je ugotovljeno, da se podiesek iz z^imskega .spanja prebudi navadno v maju, le včasih ze v apri.lu. Vegetacija pa se v Slovenskem Pj^imorju začne že v februarju in. marcu. Ali torej podlesek pride v poJtev kot Škodljivec v gozdovih državnega posestva .Kobilarne Li.pi-cc? V porožilu OUG Pustojna se namreč trdi, da je dotitna škoda nastala še pred zafietkom vegetacije. Ad 2. — Podleskova samica povrže le entrat na leto 5—5 Tnladi^erv in ima nešteto jovraŽnikov. Zato se pcrdlesek tudi v najugodnejših življenjskih ra-zmeraJi ne more tako' razmnožiti, da bi nicgel povzročiti občutno škodo. Nasprotno, zaradi svoje slabe plodnosti in številrah sovražnikov izumira. Po'dlesek torej tudi zaradi svoje slabe plodnosti nikdar ni. mogel povzročiti škode, ki je .predmet pričujoče laaprave. Pri škodi tudi ni sodeloval, ker spfeli ne gloda in ne lupi iglavccv, temveč le listavce. Popolnoma drugačna pa je v tem po-gleda vloga gcrzdne voluharice. Kakor vse tiiiŠi, tako je 'tudi voluharica zelo plodna in ^e so skozi eno ali dve ledi zaporedoma za njo ugodne vrem«n-sike razmere, se lahko tako s.ilno razmnoži, da postane v gospodarskem pogledu lelo Škodljiva. Za razliko od podle.ska pa volu h ari ca g'loda t u d i 1 üb j e igl avc ev. (SI i'k a 4.) Ad 3. — Kakor vsi drugi v Evropi avtTna;us«, kar je zanj vsekakor žaljivo. UrugaEe pa nima prav nič skupnega z nepTijetnimi lastnostmi teh živali ter za ra'zliko od njih spi zimsko-, spanje. Je najnedcJznejŠa živalca, hrani se le s plo- Sljka S. Gnezdo podleska v p-tičji valilnici na gncidu, ki so ga zapustile sinice (Po Hen^eju) do vi in popki listavcevj medtem ko Ji je živalska hrana (n. pr. ptičja jajčeca, ptice in tudi Žujdke) zoprna. Zato e vso pravico vse leto uiiva zakonsko zaS6ito.« Ad 5. — Nimamo razloga dvorniti o prav lino's ti ugotovitve znainstvenikov glede načina življenja iu prehrane podleska in gozdne voluh^irice in tudi ne glede zunanjega videza teh Šivali. Zato menim, da so tisti, ki tidijo, da so videli majhno Živalco glodati drevo kakega iglavca, to delo nekriitičtio pripisali pndlesku namesto voluha;rici, ker ne poznajo zunanjih razlik med tema živa] im a, ki sta na prvi pogled podobni. Podle^ka pa pri takšnem delu sploh nc moremo opaüitij ker je izrazilo nočna Žival, pač-pa voluharico, ker se le-ta hrani tudi podnevi. Da podlesck ne gloda oziroma ne lopi lubja iglavcev, o tem sem sc tudi sam prepričal. Iz Kranja sem prejel živega podleska, katerega sem 2 leti v kletki hranil. Pokladal sem mu jabolka, domači kostanj, bučne pečke, lesnike in podobno. Vse to je rad jedel in dobro uspeval. Nastavil pa sem mu tudi sveži debelci smreke in maccsna 's prlkrajSanimi vejicamii, ki pa se jih podlesek sploh ni dotaJcnil, pač pa jih je pridno upora.bljaI zk sprehode in za plezanje. Po dveh letih je podlesek v kletki, poginil. Zaključek Letos bodo vse vrste gozdnega drevja bogato obrodile in v bukovih gozdovih bo jeseni polhov na .pretek. Računati moramo torej s tem, da bodo le-ti v maju prihodnjega leta sopet povzročili na iglavcih veliko škodo. Znatno bo torej povečano keviio dreves, ki jih bosta v teku zime poškodovala veverica in voluhardca. Podlesek pri tem ne bo sodeloval, Tisti pa, ki trdijo, da je povzročitelj takšne škode podlesek, bodo imeli sedaj dovolj časa in priložnosti na podlagi opazovanj dokazati nepravilnost izvajanj in stališča pričujoče razprave. Literatura: 1. Brehm A.: Säugetiere, 11, Band. 1955 2. Fuchs G.- Nagwschädcn in den Karawanfceo im Jahre 1905.—^»Naturwissenschaftli-c)ie Zeitschrift für Land- und Forstwirtschafi«, 1906., Verlag von Eujen Ulmer, Stuttgardt, 3. Hess-Beek: Forstschutz 1,, VerU^ Neumann-Ncudaram, 1937. 4. Henze 0.: VogeUchuts gegen losektenschadeu in der Forstwirtschaft, Verlag F. Btuckmanfl, München. 5. Kindler V.; Skoda kj jo pov-zroia polh v sne^iških ifozdovih. — »Gozdarski vest-nik«, 1946., št. 4—i. 6. Schwerdtfeger F.i Die Waldkrankheiten, Verlag Paul Parey, Berlin, 7. Sivic A.: Pdh. — »Lovec«, 1926. IZBOLJŠANJE GOZDOV RDEČEGA BORA Ing. Franjo J u r h ar (Ljubljana) Pers-pektivni načrt razvoja gozdarstva LR Slovenije za razdobje 1957—1961 predvideva med ukrepi za obnovo in nego gozdov in povečanje njihove proizvodne zmogljivosti 'tudi melioracijo se.stojev rdečega bora na Gorenjski ravnini, Drav&kem polju, v Prekmurju (Gcričko) in okrog Mežice, skupaj na površini ok. 20.000 ha, Donos-nost teh gozdov zaradi .močne degradacije tal in maJe lesne zaloge ne ustreza realni zmogljivosti gozdnih tal, saj so le-ta, v povprečju komaj 50% isko-riSČena, v steljniŠkih gozdovih pa se manj. Načrt za i-zboljSamje gozdov predvideval vnašanje ustreznih drevesnih vrst (introdukoijo) in intenzivnejšo nego borovih gozdov. Namen introdLikcjjc ustreznega gozdnega drevja v borove sestoje je, izbo 1 j Sati drevesni sestav ter bioJoäko in gospodarsko okrepiti gozdove in povečati njihovo proizvodnost. K pospelcDim uk-rqiom v, tej smeri nas navajajo zlasti Se hn-de poškodbe, ki so nastale pozimi 1957/58 na borovih,gozdovih zaradi močnih snegolomov. Po podatkih, zbianiih po oJfrajnih upravah za gozdarstvo, je zaradi teh snegolomov napadlo skupno 65. [37 m'' borovega lesa. Njegovo udeležbo po okrajih prikazuje objavljena razpredelnica. Količina po snegu In vet/u podrtega Okra t borovega drevja v m' V odstolkih Gozdovi SLP Zasebni gozdovi Skupaj LJubljana 9.510 24."553 33,96^ 52 Kranj 800 17.000 17.800 38 Celje 752 5,213 5.975 9 Maribor 5,667 5.667 9 Murska Sobolj 240 700 94Ü 1 Novo mesto 60 732 792 I Vsega skupaj 11,^62 53.775 65.137 100 Snegolomi so nasilali pretežno v mlajših borovih sestojih zaradi mokrega snega, ki j C zapadel prvič 21. januarja, ponovno IS. februarja oziroma 7. marca 1958. Močno so bili prizadeti niž-inski gozdni o-koliši Ijubljajiskega okraja okoli DomJal, Črnue, Polja, Mengša, Moravč, Medvod, Šentvida, Smlednika in Vodic, v kranjskem okraju pa sestoji po G&renjski ravnim na prostoru, ki ga omejuje črta: Smlednik—Škofja Loka—Cerklje—Naklo—Podbrezjc ter obrobno gričevje i^o nadmorske višine okoli 650 m. Omenimo naj, da so ob istem času kot pri nas, nastali veliki snego'lomi tudi v v podjuns'kih borovih gozdovih v južnon delu avstrijske Koroške. Po pisanju časopisa Slovenski Vestnik (Celovec) z dne 28. marca 1958 je bilo na območju obČin: Skocjan, Dobrla ves, Globasnica, Bistrica nad Pliberkom, Blato in Stiha podrto veliko nad 30,000 m® bor o vine, veČinama v kmečkih gozdovih. V omenjenih primerih so bili najhuje poškodovani mladi čisti borovi sestoji, debeli od 5 do 35 cm v prsni višini, V starejSih sestojih so bila polomljcria le posamezna drevesa. Na območju ljubljanskega okraja je mestoma nastala škoda zaradi skupnega delovanja snega in vetra. Številni bori so bili izruvani, srČne korenine prelomljene. Lesna m.a«a poSkodo-vanega drevja je bila ocenjena povprečno 3 do Sm^ na ha prizadetega gozda. V najbolj kritičnih primerih je bilo uničeno celo do 90% stoječe lesne gmote, zlasti v katastrskih občinah Smlednik, Vodice, Lahovčc, Brniki, Kokrica in Naklo, Gozdarska služba je ukrenila vie potrebno, da bi se podrtije čim prej izdelale to pospravUc v izogib drugi kalamiteti — pojavu gozdnih Škodljivcev: insektov ter bolezni. Slabo vreme v marcu in aprilu je delo precej zavrlo, nastopilo je tudi ze spomladansko delo na polju; zato se jc pospravilo snegolomov zavl-aklo do konca maja, Posamezne bnetijske zadruge so kmečkim gozdnim posestnikom priskočile na pomoč s svojimi go-zdnimi delavci v primerih, kjer kmetje deta sami niso zmogli. Čas, nevaren za kalamitoto mrčesa, pa se je vedno bolj bliŽa'!. Pri zadnjih pregOedih ogroiwili gozdw je bd-lo ugotovljeno, da se razen v posamczoih manjših primerih {k, o. Suhadole in dr.) Žkodijiv iri'ries ni pojavil v nevarnejšem obsegu. Od snegoioTtiov je bilo i'7dclainiQ največ jamskega le^a in ludi precej drog^ov. Rudjiik) s» si lahko najiravili prccejšnjc rezerve jamskega, lesa. Kmdje so> borovino, ki bi jo sicer doma pokurili, zamenjavali preko kmetijskih zadTug za drva. Za I m® borovine 3o dohili v zaimeno 2 prni trdih drv. Na ta način je bilo prihranjenega .precej tehničnega lesa. Kakšne so gozdnogojitvene posledice «nego-lomov? Borovi sestoji, ki žc prej niio imeli zadositne zarasti, so «e Se bolj razredčili, na številnih goadnih pa-rcelah so na^sfale znatne vracli, zarast se je ponekod znižala na 0,2 do 0,4. kar pomeni, da 60 do 80% gozdnih tal ni izkoriSčcno, Če bi tako oslabljene in farbite .sestoje pustili v ncmar, bi se na ja-sicah uveljavil zopet rdeči bor, ki ima na- zelo degradiranih in bioloSko oslabelih tleh konkurenčno premoč nad drugimi vrstami. Sedaj je čas, da odločno in premišljeno začnemo z izboljšanjem, to je z melioracijo opeSa-nih borovih gozdov. Pri zadnji snežni katastrofi smo mogli opaziti, da 50 bili najbolj piizadeti čisti borovi gozdovi, zato torej Že iz goadn»varstvenih razlogov ne ka.že forsirati čistih sestojev. Se v večji meri pa narekujeta gojitev mešanih gozdov potreba po izboljšanju proizvodnosti tal in snovanje prir-odnejSih gospodarskih gozdov. Sedanji čisti borovi gozdovi so se v pretežni meri razvili iz .prvotnih ineJanih gozdov kot njihov degradacijski stadij Mnoga krajevna in ledinska imena, kakor; Dobovje, Dob, Dobrava, Duplje in pod, nam pričajo, da je n. pr. velik del Gorenjske ravnine nekoč pokrival hrastov gozd. Tudi pihani zgodovmski viri nam precej povedo o razvojni poti teh gozdov. Tako opisuje n. pr.A. MüUner v knjigi »Das Waldwesen m K-rain« velik gozdni kompleks »Vojvodin gozd« v ljudski govorici »UdenhorSt«, ki med Naklom, Gol-nikum in Kokrico obsega okoli 3000 ha go-zda. Zgodovinar navaja, da so v zgodnjem srednjem vaku v hrastovih hostah Udenboräta okoliški podložni kmetje dobivali dovoljenja- za paŠo prašičev, za odškodnino pa so dajali deiSelnemu knezu odvetšČino; 1 'gnjat äli namesto te 1 libro na leto. Sedaj pokriva^ le površine pretesno čist borov gozd z boTovničevjem, resjem, praprotjo in rajnimi mahovi izrazito acidofilnih vrs.t (Pineto Vaccinietum), Prav zagotovo bo bor ostal še naprej osnovna drevesna vrsta zlasti na pretežnem delu ravninskih ta-1, ki jih tvorijo diltivialni in aluvialni rečni nanosi. Bor je tudi najbolj pTimcrcn za opešana tla in bo na njih prevladoval. VpraSanje drugih drevesnih vrst bo potrebno prHagoditi konkretnim ra,stiščnim ra^rmcram. kajti šablonski gojitveni ukrepi na večjih površinah ne bi bili uspešni. Sodobno gozdarstvo, pospešuje skupinsko Jntrodukcijo, ker je tako mešanje gozdnega drevja tako v bioiožkem kakor tudi v gospodaTskem .pogledu boljSe od posamičnega mešanja. Prostorna ra^imestitev in tudi velikost skupin sta od^visni od talnsih razmer, nadalje od bioloŽkih posebnosti in gospodarske vrednosti drevesnih vrst. Skupine tiaj bi zavzemale vsaj 200 do 400 m^ Za vnašanje bomo_ uporabili v prvi vrsti doma<£e gozdno drevje, ki je prilagojeno nažim podnebnim in talnim razmeram, Z eksotami moramo biti previdni in Če jih sadimo, naj bo to ^elo premišljeno in v manjšem obsegu.. Za i'zboijsanje tal pridejo v poitev bioloSko (meliorativno) važne drevesne vrste; gaber, lipa, jdŠa, trepetlika, rdeči hraAt in na -bolj^h rastiščih dob, smreka in jelka. Jelka je priporočljiva za bolj senčne hladnejše lege z vcČjo talno in zračno vlago. S snovanjem gnezd dn drevesnih skupin na 0'bstDjeČih jasah bo dosežena tudi biolo&ko primerna navpična zgradba sestoja, to je večslojni mešani gozd, StaliSčc sodobnih gojjteljev gozda, da, naj ibo' barov .pomladek — bodi&l naraven aH pa uin&lno osn^ovati — zadosti gost, vsaj 10,000 drevesc na hektar reduci-irme p o vr Sine, je bioloäk-o in ekonomsko pravilno. NajdaljiLočitev gotda od pahiikovs. Na podlagi dolgoletnih izkušenj so ugotovih, da je dobro oskrbovan iflanimki gozd prava hrbtenica planJarsiva. Zato moramo gospodarsko obliko prilagoditi trajno najustrcKnejJim sposobnostim nekega rastiSča. Poleg tega . moramo tehniko približati naravi, da ne bo skrbela le za sebe, ampak da bo hkrati upoštevala organsko vskladitev svojih gradenj in naprav s pokrajitio. Go;rd ni nič drugega kot prehod od nosilcev nakopičene sončne energije — kot: premoga, nafte, iSote i. dr, — do vira energije, ki se neprestano z vodnim obtokom obnavlja. Na ta način je gozd zelo važen posredovalec energije in s tem — ne glede nn njegov les — tudi v tehnitnem pogledu pravi tvorec, ki se sam prehran j a in obnavlja, ker pri njem proces graditve z vezanjem prirodnih energij nenehno traja. Iz tega pa nujno sledi, da mora imeti goidno gospodarstva prvejiitvo pred tehničnimi napravami v vseh skrajnih primerih, predvsem pa — na ogroženih legah visokih planin. Za pravilno presojo teh spoznanj pa na iSalost pogosto manjkajo sistematična raziskovanja bioloäkih osnov za prostorni red, ureditev hudournikov in zaščito pred plazovi. Končni namen mora biti liolgorafoo in celovito planiranji; za cnoLno alpsko podroJjc. Raziskava tovrstnih osnov se mora opirali predvsem na spoznavanje tail, vegetacije, ^as^iS^a in vodovja, Osnovni izsledki, zajeti v kartah o uporabnosti tal, bi šele cimog^ofili lasnovo resoiüoo naravi primernega proslornega reda. (Prevod iz avstrijskega glasila: »Schutz dtui Waide« ) Ing, Z. T, GOZD KOT VZGAJAL[SCE IN OKREVALIŠČE Mnogo deiel že dalj !asa uporablja goid kot vzgajališSe. Zakoni raznih držav Severne Amerike predvidevajo, da se preseli socialno ogrožena mladina iz mest v močno gozdnate kraje, se (am viei in pripravlja aa poklice, ki jo pozneje ne hi spet silili v velike centre, V Turčiji, Abesiniji, Siriji, Iraku in 5e nekaterih deStUh morajo po kazenskih predpisih osebe, ki so izvršile kj-imtns'ino delo, a v osnovi niso slabe, prebiti del svoje kazni v gozdnih taborišJih in se pri tem izučiti gozdnega dela. Znana orgaoizacija »Great Brethren and Sistren«, ki se v ZDA bori proti mladinskemu kriminalu, je dala v. teku svojega 40-letnega obstoja izučiti go^dnc^a dela nad 43.000 oseb med H. in 2!. letom starosti in skrbi za njihovo &talno zaposlitev v go^zdnih področjih. li letnega poročila omenjene organizacije sledi, da je ,ponovno izvršilo kazniva dejajija la 3% teh oseb, medtem ko v mestih iapadc ponovno kriminalu nad i5% bivših kaznjencev. V Angliji prevzema gozd — ki ga je lam na žajlost zelo malo — vaäno vlogo v borbi proti tuberkulozi in revmatizmu. Ugotovilo se je namreč, da zu. tema boleznima redko zboli jo ljudje i^ gozdnatih pokrajin. V Angliji je, kot je znano, vse zdravstvo podržavljeno. Obla&ti EO uvedle poseben predpis, po ka-terem se morajo prijaviti vise osebe, ki so po svojih dednih osnovah posebno podvržene omenjenim boleznim. V 62.S00 primerih je prizadetim že odrejeno stalno bivališče v gozdnatih pokrajinah in poskrbljeno za njihovo izobrazbo in preuimeritc-v v ustrezne poklice. Država nosi stroške za nastavitev in izučitev posamezne zdrav.stveno ogrožene osebe tako dolgo, dokler se le-ta ne udomači in sama ne zaposli. Nova naselitev številnih ljudi v gozdnatih pokrajinah, da bi se omogočil blagodejen vpliv gozda na njih^jvo duševno in telesno zdravje, pa je mogoča le tedaj, če so v teh pokrajinah tudi za to potrebni gnspodar;jki Činitelji. Na Žalost pa je ugotovljeno, da živi ita Švedskem, v Italiji, Španiji, Belgiji in v prekomorskih deielah prebivalstvo, ki se preživlja z gozdnim delom, pod povprečnim Življenjskim standardom. Da bi se le-ta poboljšal, je predvsem potrebno, da se v gozdnih predelih zgradijo Številnejše in boljše pr&metnice. Tako bi tiidi gozdno gospodarstvo moglo racionalneje oskrbovati dcJ.elo z lesno surovino. Pravilno je dejal pred par leti italijanski minister za zdravstvo; aCe bi 'imeli sredstva, da bi popolnoma odprli gozd za njegove zdravstvene in tehnične namene, fai imanjäili v tej deželi število neozdravljivo in nalezljivo bolnih za okoli 180,000, razen tega pa bi povpreÜni življenjski standard podvojili«. (članek je objavil dr.H.S.-L, v reviji »Wald und Holz^, Št, 1/I9ÖS.) Ing.Z.T. LES JE ODPORNEJSr OD JEKLA Železo kot gradbeni material ima zelo omejeno dobo trajanja. Tako vzdrži n pr, most železne konstrukcije v splošnem le 70—,]00 let in še to k ob skrbneai konserviranju z neprestanim obnavljanjem pleska proii rji. Nasprotno pa vzdrži les stoletja, če je pravilno vgrajen. Če pa je celo — podobno kot železo — konserviran z jiašditnimi sredstvi, doseže še ünatno daljšo življenjsko dobo. Pri požaiili se je ponovno pokazalo, da so gradbeni deli pod površinami, kjer se hodi — n, pr, hodniki in stopnice — znatno manj odporni, Če so zgrajeni iz železa in kamna, kakor Se so izdelani iz lesa. Lesena stena, ki je 7 cm. debela, ladrži toploto in zvok enako kot 3S cm debel opeŽni ii-d. V nekaterih 'primerih je les celn bolJSi od jekla. Zračno suh. Jes se upira pritsik\] z 900-kratno pro-storninsko telo, medtem ko idrii ohiiajno normalno jeklo samo 300-kratno. 'Podobno velja tudi za odpornost proti vleku — ta dosege pri breivejnatem lesu ISOD-kratno prostorni nsk o tcJo, medteiTi ko je pri jeklu le 500—]00£)-kratoa, iN. pr. na enem koncu nbeSena lesena palica s presekom 1 cni- bt lahko bila dolga do II trn, ne da bi ae pretrgala lajadi lastne teze, medtem ko bi sc enaka palica ia prvovrstnega gradbenega jekla pretrgala ie pri dolžini 6,6 krn. (Prevod iz avstrijskega glasila »SchuCi dem Walde«.) Ing. Z. T. IZ PRAKSE TEČAJI ZA STROKOVNO IZOBRAZBO GOZDNIH DELAVCEV Uvodoma moram naglashi, da je bila strokovna v7.g-o-ja gozdnih delavcev ie do nedavnega prcpuSEena vec ali manj sama sebi. Na^i gozdni' delavci so se v gJavnem iEobraiževali ali priučevali le v praksi, t. j;, s praktičnim delom brea pouka, ki je od njih lahtevalo vcE naporov kot jih jc /a učinek potrebno. Ta .praksa je sloflela na preccjünji primitivnosti, kar je j-asumljlvo, če upoltevaino. da je delavcem manjkala osnovna stokovna izobrazba, Z naratnom, da bi se povečala strokovna usposo'bljennst gozdnih delavcev, je bivŠe Strokovno združenje gozdnogospodarskih organizacij LRS na pobudo prof. ing, Zdjravks Turka organiziralo strokovii« tereaske tečaje, iki naj bi do ustanovitve delavske Sole usposabljali gozdne delavce. To je bilo potrebno, da bi doihiteli aamujeno in da bi delavcem omogočili lažje delo z večjim učinkom. Hkrati je to osnova za prid ob iiv an je kva'Ufikacij in za utrditev strokovne lavesti kvalificiranih delavcev. Pojavilo se je vprašanje, kako v bodoče zadria^i sedanje gozdne delavec v stroki in kako pridobili naraJčaj, ki se je ?ačel gozdarske stroke zaradi napornega in primitivnega dela izogibati. Tečaji naj bi predvsem usposabljali delavce v spoinasvanju in uporabi t. j, v pripravi, negi in varstvu orodja, ter v tehniki dela z orodjem in s pripomočki Tu je najobčutljivejša vriel; ravno zaradi pomanjkanja -tega znanja pOiraMjaJo gozdni delavci brez potrebe največ energije in to slabi njihovo strokovno zavest. Tečaje smo- za,čeli prirejati b- skromnimi sredstvi in z nemalimi težavami. Potrebno je bilo nabavili kompletnejäc, sodobnejše orodje in pripomočke, da bi mogli delavce nazorneje in bolj praktično poučevati, ker le na ta način moremo pričakovati popoln uspeh. Pri sestavi programa in učne melodi'ke je bilo potrebno upo^evati nezaupljivost, preprostost in äibko osnovno iitobrazbo naših gozdnih -delavcev. Razen drugega je bil uspeh odvisen tudi od tega^ ali bodo tečaji vzbudili delavcem zanimanje in jih pritegnili k sodelovanju. Zaradi omejenega Števila garnitur orodja in pripomočkov tor zaradi uspešnejšega obvladanja tečaja je bilo Število vsakokratnih tečajnikov omejeno tia IG do 15 delavcev. Tefaj-i so trajali po 6 dni, b. j. od ponedeljka do sobote; bili so torej kratki, vendar pa. so zalegli. Učni program sc teoretično in praktično tako prepleta, da je zadosti pester in tako zanesljivo prit&guje zanimanje dclavce%' -ter z enolitnostj<^ ne utruja, Namen tečaja je: 1. Zbuditi zanimanje za strokovni napredek, dasti kar se tiče goidnega orodja, ozi-romai dela z njim in utrditi zaupanje v izboljšanje pogojev pri goz^dtiem delu in v povečanje delovnega učinka, 2. Strokovno poznavanje orodja glede na kvaliteto, namen uporabe in delovno tehniko; vse to olajšuje delo. ■3. -Pravilna priprava, nega in uporaba orodja po načelu »S Čim manjšim naporom, dosegati Čira veČji učinek«. T 4. Pog^I-obiti stro'kovao zavest gozdnih dclavcev, di/igniti njihovo- kulturnO' raven itd. Program m .po-tck dela na ttČajih je naislednji^ Prvi din — pon&deljek: Tco-rcliifn] pouk, predavanja z nazarniml obrai ločitvam i in prikazi. Kratek uvod o valnos-ti strokovne izobraibe, iprcdvssm -o važnosti pravilne priprave, cegc, vzdrževanja in uporabe orodja, o njihovih vplivih na storilnost, utrujanje (manjšo uporabo enorf^tj-e), kva.liteto izdelkov, zaslužek in končno na fiziJino s-tanje, zdravje delavca. Pregled rotncga orodja na sploJno, glede na name« uporabe, vrsto, kvaliteto in delovanje posameicib vrst. Kcmkretua. obravnava dvoro^.nib ift enoro?nLh žag, gltde na obliko iti sestavine dele-, ročaji, Ust, sobovje, stanjšarjje in uleknjeno-st brbta, vplivi na povefanje storilnosti in lažje delo pri različnih tipih in kvalitetah žag itd. Drugi dan — tflrek: Vrste in oblike zobovja, namen in ddtwanje do-l«Jenih obliJ; in vrst zctb&vja, vräui koti, 'koti brušenja pri rajnih vrstah, napake i-n pravilno oblikovanje zob, viSina zobovja, razperitev, znižan je čistilcev, poglobitev pazduh, itd. Pripomočki za pripravo zobovja za delo; vrste, nameni in tehnika uporabe; dobre in slabe las+nosti posameznih O'blik ter vrsi, itd. Vse sc cbraslciši teoretično in iprikaže praktično. Pra-ktičaa priprava žag' oziroma zobovja za delo, ki jo izvaja inštruktor pred tečajniki za vsako vrsto Žag posebej. To delo ^remljajo vprašanja tecajniktvv v raznih fa?.ah dela, v kolikor jim še niso po^polnoina jasne. Po obrazložitvi oziroma odgovorih začnejo tečajniki sami s prakličnim delom, ki ga opravljajo pod nadzorstvom inštruktorja. Tretji dan — sreda; Dciavei delajo praktično na ipripravn žag pod nadzorstvom inštruktorja, k! posameanlkom Je pojasnjuje posamežne prijeme in jih opozarja na morebitne napake. Četrti dan — četrtek; Praktično ddo k<>{ prejSnji dan. Peti dari — pttek; Isto kot prejšnji dan; razen tega pa šct poskusna žaganja in ugotavljanje uLitd;a, popravljanje napak, pojasnila z di^vkusijo itd. Delavci dobijo se posamezne podrobnejše napotke. Po možnosti se opravljajo poskusna žaganja v gozdu, kjer se podere nekaj dreves. V tem primeru se obdela tudi tehnika pdpade na praktično delo, ki ga pod nadzorstvom inštruktorjev opravljajo delavci sami. Pri teoretičnem delu traja pouk 8 ur, pri praktičnem delu pa več, ker si po navadi tečajniki delavni čas sami podaljšajo. Pogoj 13. uspeh tečaja je med drugim tudi primerno velika in svetla dvorana s Šo^lsko tablo. Med Šolskimi počitnicami so aa tečaje primerne šolske učilruce, drugače pa razne kulturno prosvetne dvorane. Pri praktični pripravi žag morajo delavci princMii svoje žage, iki jih nato tia. tečaju pripravijo za delo, kajti z n.jimi laže ugotovijo razlike med učinki s staro in novo pripravo. Na ta način tečajniki utrdijo pridobljeno znanje, po drugi sitrani pa se prepnčajO' o učinkovitosti tečaja. Delavci so ta način iiobrazbc usvojili in se ^anj navdušili, to pa jt pogoj za uspeh. Doslej sc je vršilo 50 tečajev z ok. 600 udeleženci. Začetno neüaupanje je kmalu izginilo, tako da delavci vedno zadovoljno ugotavljajo korist, ki jim jo nudi tak tečaj. Razen nekaj izjiem so bili delavci pred vključitvijo v tečaj popolnoma nepoučeni ü pravilni pripravi orodja, .posebno žag, in niso imeli nikakc strokovne osnove, zato so sc že po prvih poskusih navdušili aa strokovno delo. Po dosedanjih izku.šnjah prcstairi ali prernWi delavci ne dosegajo najbolj zadovoljivih uspehov. Star! delavci so že tako zakoreninjeni v svojih natvadah in praksi, da se ne morejo ali pa le s težavo priučijo novejšim prijemom. Po drugi strani pa se mladi začetniki v enem tednu ne morejo dovolj naučiti, ker nimajo oilcake prakse. Za njih bi mora! feČaj (rajati dalj Časa. Wajboljii so srednje siari delavci, ki so vsaj Lri leta praktično delali v gozdu, Ic-ti dosegajo iiajboljSe uspehe. Zalo jc priporočljivo, da se ^a tsüaje izbirajo le takšni delavci; (i najhitreje razumejo- snov, razen tega sc tudi praktičnemu delu Dajlaže in hitro .priučijo, ker imajo poleg osnovne prakse največjo ?.aintertäiranost la strokovno Enanje, Tudi razumevanje oziroma prixadevanje ■ ^a nabavo novejšega, sodobnega orodja in pripomočkov je pri njih največje, medtem ko je pri starih delavcih in novincih ta vnema Ic neznatna. Ceiprav so delavci navduScni üa tečaje in jih. smatrajo za zelo koristne, obstoja vendar še problem, ki delavce pasivir.ira, to je; vpraSanjc norm. Na vseh tečajih so delavci pri končni diskusiji poudarili veliko korist, ki si jo pridi^bijo na tečaju, vendar pa ug^otavljajo, da je le-ta za njih brez finančne vrednosti; pravijo; »Kolikor bomo /viäali učinek, toliko bo povečana tudi norma, taJco da smo finančno vc,'Jno na istem,« Ta pripomba je utemeljena, üsto je potrebno vprašanje norm enotno itred'iti in jih ustaliti, tako' da bodo delavci zainteresirani za zboljSevanje svojega orodja in za pridobivanje strokovnega znanja. Drugače so vsa prizadevanja za strokovno vzgojo gozdnih delavcev ze v na:prej obsojena na neuspeh. Na osnovi dosedanjih rezultatov na tečajih lahko trdimo, da so koristni in da f.a sedaj le izpolnjujejo vniel v strokovnem äols-tvu. Zato je trenja z njimi nadaljevati do uistanovi-tve šole gozdne delavce. Ti tečaji omogočajo hiler in prožen te-renski pouk seveda pa so za njih potrebna primerna finančna sredstva. Gozdnogospodarska poHjetja, bi morala najti način za pomoč tem tečajem s finančne plati, da bi se zbirka kompletov orodja in pripomočkov izpopolnila in poveČa.la, saj so ta podjetja prav gotovo najbolj zainteresirana za strokovno izpopolnitev svojega delavstva. Sredstva, ki jih bodo podjetja vlagaia v ta namen, se jim bodo brez dvoma bogato obrestovala, Zato je želeti, da pokažejo ie več zanimanja in nudijo tečajem še več podpore, Mavnn GOZDARSKE SEKIRE «TRTGLAVKE« Že več let se pri nas vedno bolj občuti potreba po poenotenju gozdarskega orodja. Različne oblike tn vrste gozdarskega orodja, ki ga uporabljajo naäi govdni delavci, dokazujejo, da je naže Icfvrstno orodje precej slabo, toda pri 'sedanji stopnji industrijskega in tehničnega razvoja to ni opravičljiva. Delno so la 'to krivi strokovnjaki, ki z nekaj izjemami niso pokazali dovolj zanimanja za to strokovno ,področjC; delno pa je krivda tudi na delavcih samih, ker niso odločneje lahtevaili boljšega oro^ija. Temu je bila vzrok njihova zaostalost in pa dejitvo, da niso poznali novejšega orodja. Marsikje delavci Šc sedaj mislijo: »Ce je moj oče tako delal, in tudi sam že toliki) let delam, potem ne more biti nič boljšega,a 2 vzgojo delavcev na tem področju pa Število takšnih posameznikov zck» naglo pada. Ce pri raznih delavskih skupinah pregledamo njihovo orodje, najsi bodo to žage ali sekire, bomo naŠli med njimi takšno, ki lahko rabi svojemu namenu le v domačih drvarnicah, ne pa pri rednem delu v gozdu. Najpogosteje sekire oblikovno tie ustrezajo določeni fazi gozdnega dela. Škodljivost tovrstnih napak je bila v domači in tuji literaturi obravnavana ter na terenu dokazana. Sekire delimo po njihovem namenu na tn glavne vrste, in sicer-; 1. sekire za sekanje, 2, sekire za cepljenje in 3. sekire za tesanjc. Napor delaivca pri delu in doseženi uspeh sta v precejšnji meri odvisna od pra-vilne izbire sekire za določeno delo. Kot je omenjeno, pa tega nismo zadosti upoštevali. Največja napaka je, če ne razlikujemo sekire za sekanje od sekire za kalanje. Veliko na^ih ddavcev uporajblja isto sekiro za obe vrsti dela — za sekanje in za cepljenje, V naslednjem bom skušaj pojasniti, aakaj jc tako ravnanje napačno. Sekira za sekanje — sekača mora imeti čim tanjši list. Njen namen je presefcavati lesna, vla-kna, to pa je tem laze, čim tanjSi je list, ki zato globlje prodira v les. Na ta način pa sekaČa kar oajbolje opravlja svojo nalogo. Seveda mora biti debelina lista v mejah vzdižljivosli materiala — jekla, h katerega je izdelana. Obratno pa pri sekiri 2a cepljenje — cepilnid, ki ne presekava lesnih vlaken, temveč jih s svojimi boki vzdolž debla razdvaja, njen Hst ne Mne biti tanek. bi bil sckirin list tanek, bi se st-kira pri udaircu zadrla glob-<>ko v les, toda ne bi ga ipa razklala, ker bi bila razpoka premajhna, sekiro pa bi tudi telko izdrli ii lesa. Zato mo^ra biti list sekire cepil nice debelejši in mora imeti ravne boke aH klinasto o-bliko. K6{ pri klinu ;!avisi pa predvsem od cepljivosti lesa. Razlika med sekiro sekačo, sekiro cepilnico- ter sekiro la lesanjt je velika in očitna, takd da je ni potrebrjo 5c posebej obravnavali in jo tudi delavci dobro poznajo. Če bi uporablja!) sekiro sekačo za, cepljenje, bi ravnali skoraj prav tako naipačno, kakor ie bi sekati s plcnkafo. Ob teh splošnih opombah v zve^i b sekirami moram opozoriti še na njihovo težoi. Veiina naiiK delavcev zelo rada poseg^a po težkih sekirah, to pa ni v skladu s sedanjim razvojem delovne tehoike v gozdarstvu. Lastne izkuänje ter izkušnje naprednih driav vse bolj in bolj vodijo k uporabi lažjih sekir. Pri delu s težko sekiro je namrcl^ poraba energije velika. Učinek dela s sekiro ni odvisen ie od pravilne oblike sekire, temveč v veliki meri tudi od hitrosti zamaha, Cim hitrejši je zamah — tem večji ucinefc dosežemo. Seveda pa delavec s težko sekiro ne zmore skozi ves dan tega. kar doseže z lažjo sekire. Sekire, ki jih uporabljajo- naši dela-vci, imajo vei^inoma debele liste, ki pa teže prodirajo v les in morajo biti zatt> težje, da se na ta način nekako s silo vrivajo v les. Sekire pa so zato tako debele, ker kovači nimajo posebno dobrih jekel, poleg tega pa marsikateri kovač ne zna sekire pravilno kaliti. Zato pa sti priljubljene teike .sekire. Delavcem je po-trebno pojasniti, da je stklra, ki Ima tanjSi list, tudi lažja in zato z njo z nianjšim naporom dosežemo večji ufinek. Delavci, ki so na tečajih preizkusili raane vrste tankih in lahkih sekir, so bili z njimi zelo zadovoJjni Preveč lahke selti-re (0,3 in 1,0 kg) za srednje in debelejše drevje seveda ne pridejo v poštev Sekire, težke 1,3 do 1,6 kf so uporabne za vse debeline in vrste drevja. Tako težke naj bi hile sckaSke sekire. Drugače pa je ^ sekirami za cepljenje Cepilke morajo biti težke, ker drugače nimajo zadostnega učinka. Pri cepljenju je potrebno manjSe število udarcev kakor pri se'kanju, zato se delavec s težjo sekiro ne utruja toliko, Teža cepiik se giblje ok. 2,5 kg, 5c težjih cepilnih batov p-u ok, 3.5 kg. Vrste sekir za sekanje Pri sečnji in obdelavi goidiicga drevja .poznamo dve fazi dela; sekanje (pod- sekavanje) in klcEčenje. Praksa je ,pokai:ala, tla je takrat uspeh dela največji, — ob najmanjši porabi fizične sile ■— kadar pri sekMju uporabljamo sekiro, ki je izdelana tiključno za sekanje ali podsekavanje drevja, pri 'kleščenju pa sekiro za kieščenje. Zato jih po strožji strokovni pre.soji delimo na sekire: a) za sekanje in b) za kleSčenje. Marsikje delavci te razlike nc poznajo in pa je zaradi zaostalosti ne upoštevajo Najbrž se ne bom do,! ti imotil, če trdim, da j c takSnih delavcev vsaj 70%. Naj,pi>gosteje jc v uporabi stAira za podsekavanje, uporablja se tudi za kieščenje vej, včasih celo li cepljenje. Sckača ima ok. 12 cm Široko rezilo in najbolj ustreza izdelavi zasekov in kleščenju zelo debelih vej (listavci), Sekia'a za kteJčenje pa ima 16 do 20 cm Široko rezilo. Široka sekira zajame namreč večjo povräiiio, zato se deblo z njo lepše ,pa tudi prej obdela, ker je pctrebno manj iida-rcev za ^5bddavo grč. Z ozko sekiro pa je potrebno veČ udarcev in obdelava je -teija. Delavcu je potrebno pojasniti, ali ima več dela pri izdelavi zaseka ali iprt kleščenju vej, gotovo, pač pri ikleščenju. Zato moia biti soki.ra tudi bolj prilagojena temti -t/pravilu kot pa podseka/i-anju. Iz navedenega sledi, da bi moral delavec nositi na sečiŠče dve sekiri; vendar pa to ni vedno potrebno in je odvisno od razdelitve dela v delavski skupini. Delavec, ki podira, mora uporabljati sekačo, tisti pa, ki klesti, sekiro za kieščenje. Ce se delavci pri delu menjajo, si zamenjajo tudi sekire Vsak dober dclavec ima po navadi dve ali celo veČ ST i SI 2 Sekire »triglavke« raznih velikosti SI 3 sekir. Vendar pa mu ni treba nositi s seboj dveh sekir, saj pri večjih skupinah ni menjava dela taiio po^&irta. Za maojSe skupine se je pri nai uveljavila 5e ena reiitev, ki siMr ni povsem dcvaledna, pai pa je vseeno zelo dobra; to jc rasidelitev sekir na^ a) sekire za sekanje, b) kombiniTanc (univerzalne) sekire za obe fazi deila in c) sekiie za klesČenje. 'Ktmibinirajia sfckira je dobro uporabna za seJcanjü in kleäJenje. Sirina rerila je namreč ok. Mera, to je za sekanje sicer prcvec. premalo pa za ilelJenje, vendar pa je mnogo boljše, kakor če bi morali klestiti s sekiro, ki ima prekratko rezilo in sekati s takšno-, ki ima predolg-o iciilo. Ta tip sökire jc primeren la delavce, ki v onem dnevu večkrat menjajo delo, ii. pr. za skiipin — 159F: Ing. Peter Šimič: Redčenje v gozdovih LR Makedonije. Jng. Traj-ko Nikoloaaki: Problem konverzije gozdov v LR Makedoniji. !ng. Blagoja Tasič: Gospodarjenje v gozdovih LR Makedonije od osvoboditve do sedaj. Prof. dr. ing. Brane Pejoiki: Visoko gozdarsko šolstvo in gozdarska raziskovalna ^dejavnost iia Poljskem. .St.: 1/2 — 195S; (Številko smo prejeli 10. X. 1958. Op, ured,) Prof. dr. Blagoj V&-ukoo: De.set let od osno-viinja Kmetijsko gozdarske fakulteto pri univerzi v Skopju. Prof. dr. Paaoo Aro: Nov predlog za poenotenje delitve dela in Easa. poticbnega za opravilo nalog pri gozdarskem prouÖevanjit porabe čjt^a. Ing. Trajko Nikolaoski: Izbira drevesnih in grmovnih vrst za gozdne melioracije na podlagi gozdarske tipologije. Dr. ing. Brane Pejoski: Gozdne zage »Jivi.. Ing. Lazar Vilaroo: Rezultati raziskovanja tal poskusnih to po lovi h nasadov faknltetskega po.sestva v Trubarevem, " LES — Ljubljana Sf.; 8 — 1957: Doc. inS. Zdraoko Turk: Krojenje lesne surovine, Lojie Lep: Organizacija podjetja in njeni problemi, Jng. Oskar Jng: Kako vpliva grad o ja lesnoindustrijskih objektov na ekonomičnost proizvodnje. st,: 9/10 — 195?: Ing, f'/afJisiao ße/(ram; Stiskn za Ics ni upravičena — poirebna je veCja pmizrodnost v gozdarstvu, lag. Loyie Zumer: Bulsoyina kot iiiduslrijska surovi ua. St.i 1 —1958; Viktor Senica: TeSave pri oskrbi s celuloKiiim in jamskim lesom. Ing. Berili Segring: Uporabnost drobnih sortiraentov lesa roznili th'evesnih vrst in lesnoindustrijskih odpadkov za iztlelovunje Iesovinskih plošč. Ing, Jmiez Jerman: O uporabi olja pri površinski obdela^^ lesa. Št.: 2/3— 1958; Ing. Adolf Soeiličič: O smernicah za razvoj iuduslrijske predelave lesa v razdobju od 1957 do 1961. Ing. Sfane Bonač: Papir in les. Ing. flans Fiekler: Prispevek k izboJjŠanjn tehnoloških lastnosti vlaknenili p!oši5 glede oabre-kanja in i'pijanja vode. Št.: i — toss T Ing. Lojze Zunier: EinbalaŽEiI v proizvodnem programu lesne industrije. Bogo Srmneh Trg z lesom v letu 1957. Jug. Janez Jermen: Glavni načini površinske obdelave lesnih proijwodov na visoki sjaj, St.; 5 — 1958: Ing. arh. Niha Kralj; Današnje evropsko pohištvo. Ing. Hans Fick'ler in Lars Lundmark: Poskusna ^iroizvodnja iveniih plošč 12 neobeljcnepa lesa. Ing. Janez Jerman: Kakovostna domaČa lužila za les. Si,: (t/7 ~ 1958: Ing. nrh. Niko Kralj: Današnje evropsko pohištvo. Ferdo Rä-kuin: Pilprava dela v pohištveni industriji. DRVNA liS^DüSTRIJA - Zagreb St; 9/10—195?: Ing. .^ijepan Suričr Perspektiva razvoja lesne industrije v Jugoslaviji: Ing. Bogumil Cop. Za ekouoiničnejše izkoriščanje in predelavo bokovicc, St.: 11/12 — 195?: B. H.; Proizvodnost v lesni industriji. Dr. J. Krpan m dr. R. Ben.i6: S poti po Poljski. St.L 1/2—1958: Prof dr. fjjo Boroai: Raziskovanje tebničnih lastnosti jcloviue Gorskega Kotarja, Marijm BTeinjäk: O «preinerabi barve bukovih desk pri parjenju. St: 3/4 — 1958! Prof, dr. Roko Beni6: Minimalni premer hlodov. Ing. Josip Pe-ternel: Kamion v izkoriščanju gozdov. St.: 5/6 — 1958: Ing. Zora Smotčič: Preizkušnja in kontrola materiala za povr-šiasko obdelavo. Ing, Etkard Siricher: Impregnacija lesa s pentaklorfeuolom. IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA SLOVENSKO GOZDARSTVO V PREDMARCNI DOBI (Nadaljevanje) Beljasko okrožno j;Iavarstv-o jc istotasno, ko je pristalo na ukinitev gozJucgn komisarja, prosilo ^a dadetilcv enega račimskega uradmka, ker bodo morali drugi obia-vnavali gozdne E.ideve, h tega se vidi, da 7,3. ukinitev ui bila odbčilna zelja po zmanjšanju Števila uvadniŠtva, Na najbolj odklonilno slaliSE« se je .po^ta,vilo flavarstVQ v Novem mestu. Gozdarstvo je v neugodnih ramerah, gozdov je preveč in ni pravih motnosti la gospodarsko iikoriSfanjc, v nekaterih okoliših jc treba žgati pepdiko, da se gozd vsaj nekoliko izko.rišČa. Zato sta. nastanitev državnega gozdarskega osebja in državno nadzorstvo nad gozdovi res nepotrebni. Za ohranitev okrožnih gozdnih komisarjev se je zavzemal rudarski urad (IG) Na splolno je državna gozdarska uprava imela malo zagovornikov, zato ni £udno. da jc zmagalo stališče njenih nasprotnikov. Ni nobenega dvoma, da so m^d temi prevladovali veliki gozdni veleposestniki, ki se niso mogli spoprijazniti % vmešavanjem državne uprave v njihove gozdotve. S takim vmešavatijctn so se čutili prikrajšane v svojih lastninskih pravicah, 2ato so bili za uklntlev foidnih k-otn.isarjev. Laitmihe in posestne raimere ter služnostne pravice Instrukdja iz 1. 1814, ki je Razert tega je. bilo odvezanih 56,575, urejenih 9489, v obravnavi pa še 11.55^ pašnih pravic, za katere ni razvidno, koliko so bremenile gozd in koliko druge kulturne pc^vršine (19). Leta 1877 je s služnosfitd obremenjena gozdna površma znašala Še ved.tto 68.703 hektare (20), Navedeni podatki sicer niso popolni, vendar jasno kažejo, kako zelo so bile gozdne služnosti razširjene. Bremenile so maione vso gozdno površino, ätevllo -upravičencev je älo v desettisoče; med njimi je bil večji del kmečkih gospodarstev. Na KoroSkem so bik razmere podobne; 1. 1869 je bilo v postopku z.a ureditev in odvezo 357.453 oralov gozda pri celotni povriini 727.508 oralov. V tej deželi je bil le del .gozdne povrSine odvezan od isluinosti; 1. J895 je bilo 169.n9 hektarov gozda še vedno obremenjenih z raznimi gozdnittii služnostmi (21), Sodeč po raapološljivili podatkih so bile gozdne služnosti na Štajerskem nekaj manj razširjene. Obremenjeni goixlovi so obsegali 504,045 oralov pri gozdni površini 1,761.667 oralov. Do 1. 1.895 so služnosti bremenile še 111,399 ha gozda (22), Pri tolik^rri razširjenosti gozdnih .služnosti je razumljivo, da so se njihove posledice pokazale v gozdnem gospodarstvu, Nasprotuijoče si koristi gozdnih lastnikov in služnostnih upravičencev so bile vedno vzrok sporov, s katerimi so se morale ukvarjati upravne obla-sti. Največji del gilbernijskih spisov o gozdarskih zadevah obravnava spore, nastale iz gozdnih služnosti. Zato moremo Li njih dobiti nazorno sliko, kakšno je bilo v tem pogledu stanje na nekdanjem Kranjskem v desetletjih pred marčno rcvolucijo in preden so bile sl-uznoatnc pravice urejene oziroma odvezane. S p()V(^^anlje^n gospodarske vrednosti gozdov in možnostjo večjih dohodkov se je povečala skrb lastnikov za gojenje .gozdov. Ni bilo treba, da bi gozdni lasttiik imel namen Urtesnjevati upiavičencc v njihovih pravicah. Dovolj je bilo, -da je strcpže kot prej pazii na izvajanje služnosti in da ni voČ dopuščal upravičencem po svoji volji gospodariti. Že v takih primerih so se Čutili prikrajšane. Če pa tudi glede obsega služnostnih pravic ni bilo jasnosti, kar je bil pogost primer, je bil spor neizogiben. Mnogokrat so bile sporne celo lastninske -pravice. Na drogi strani so si gozdni lastniki prizadevali, da zvijajo svoje dohodke iz gozda z novimi načini izkoiiščanja. Bilo je vec primerov, da so gozdni veleposestniki postavili v gozdovih steklarne, da bi tako izkoristili in vnovčili les. ali pa so sklepali s podjetniki dolgoročne pogodbe za dobavo drv steklarskim obratom. Skoraj vedno so služnostni upravičenci temu ugovarjali, sklicujoč se na svoje pravice, in naloga uprav-aih oblasti je bila, da presojajo, koliko so taki ugovori bili upravičeni (23). Interesna nasprotja med gozdnimi lastniki in iluŽDostnimi upravičenci sti se na sploäno fabo zaostrila, da moremo govoriti ie o borbi la goadove, ki je trajala desetletja.. 2rtev te- borbe so bili gozdovi. Na prizadevanja gozdnih lastni.kov, da bi uredili aH omejili izvajanje sl.uinosfi, so kmetje odgovarjali s svojim prizadevanjem, da obstg služnosti razširijo. 2iva je bila se njihova zavest, da sta gozd In paša svojl^as pripadala njim. Zato ni Čudna, da je borba za gozdove priäla do vi^ka v Času, ko se je z marčno revolucijo bližala zemljiška odveia in likvidacija (evdalrega reda. Na kmetovo razmerje do gozda in njegovega izkoriščanja je seveda vplivalo dejstvo, da je bil gozd zanj tuja posest in ni imel nikake trenutne koristi od njegove trajne ohranitve, H-otcl ga jc le v naj vetji men izkoristiti V mnogih krajih jc izsekavanje gozdov zavKelo tako vdik obseg, da so ugu-favljali ic pravo pustoSenJe. Ce je izkoriščanje gozdov z izsekavanjem, paSo in nabiranjem stelje presegalo obseg sluinostnih pravic hn pomenilo že njihovo zlorabo, so ga lastniki in upravne obla.st) preganjale kot krčitve gozdnega reda. V nekaterih okoliših so bile take kršitve zelo pogttste in kriiielji Številni. Okrožno glavarstvo v Ljubljani je 1. [S27 obravnavalo primer piisto-lenja v logaJkih gozdovih, pri tem je bilo udeleženih 136 podloznikov, ki so hili kaznovani zaradi kräitve gozdnega reda Zelo številni so bili primeri -prekrškov v gozdovih blejskega gospostva; to SO bili gozdovi na Jelovici, Pokljuki in Mežaklji. Iz opisov za 1. 1331 se vidi, da je bilo enkrat kaznovanih 12S, drugii? pa 144 podložnikov. Leta 1839 je okrajni komisariat na Bledu poročal, da vodi preiskavo v 200 primerih pustošenja gozdov. Po iiaroEilu okrožnega glavar,stva v Ljubljani je okro?,ni komisariat v Radovljici sestavil seznam vseh gozdnih prekrškov, katere je obravnaval v letih 1841—ISlfi, Po tem sewiamu je bilo 1. IS44 obravnavanih 290 primerov, leto pozneje fi7 in 1. 1S46 162 primtirov (25). Leta 1830 jc novomeško okroino glavarstvo predložilo obračun potnih stroškov za okrajnega aktuarja, ki je v Kostanjevici raziskotval 500 gozdnih prekrškov (26). Na take primere, mogoie ne tako številne, naletimo tudi v drugih gozdnih področjih na Kranjskem. Gotovo ni bil v -vseh primerih tisti, zoper katerega je bil uveden postopek zaradi kršitve gozdnih predpisov, slujnostni upravičenec. Toda največkrat so se preganjani podložniki sklicevali na svoje služnostne pravice, bili so celo primeri, ko so trdili, da so gozdovi. v katerih naj bi prestopek zagrešili, njihova last Dostikrat jc do postojika prišlo, ker so si služnostni upravičenci sami posekali les, do katerega so sicer iraeli pravico, namesto da bi si ga dali odkazati po gozdnem lastniku. Po vsem tem vidimo, kakšen problem je pomenilo izkoriSČanje gozdov po služnostnih npravičtticih za vse prizadete, za lastnike, zanje same in za državne organe, ki jim je bilo po gozdnem redu poverjeno nadzorstvo nad gozdovi. V gozdnih območjih, kjer so bili fužinarji nadaljnji koristniki gozdov, jc bila zmeda Se večja. V tej so bili na prvem mestu gozdovi blejskega gospostva, kjer so uveljavljali Zoisi kot lastniki fužin na Javorniku in v Bohmju izključno pravico do oglja. Tudi vprašanje gozdnega lastniUva jc bilo sporno. Ni mogoče na tsm mestu obravnavati vseh stopenj spora, ki -se je vlekel skozi več kot pol stoletja. Že samo spisi o tem sporu, ki jih hrani gubernijski arhiv, bi napolnili zajetno knjigo. Leta 1847 se je spor med blejskim gospostvom in med Zoisovimi fužinami, ki -se niso hotele ukloniti gozdnemu nadzorstvu gospostva, tako zaostril, da se je bilo bati — kot je okrožno glavarstvo poročalo guberniju — velikih in krvavih izgredov. Obe stranki sta ogorčeno iskali svoje pravice z uveljavljanjem sile. Okrajni komisarial jc prosil, da se mu dovoli vojaška a.äiätcnca25 mož, Gubcrnij njegovi zahtevi ni ngokre, Trdil jc. da so to rciervatni gozdovi, tftrej pridržani ia .potrebe fudarstva. Njegova lahteva jc bila predložena v rešitev dvorni komori (32). Take raz mere v goidovih so klvcalc po odp&nniČi Dvorna pisarna jc naročili giibcrniju, naj ji iprcdloli načrt, kako bi se vprašanje gordaib služnosti uredilo in propr-eSilc zlorabe ter pustošenje gozdov. Kranjski deželni stanovi so 1. 1335 razpravljati o škodljivih posledicah sluimKti la gozdnci gospodarstvo in sklenili prositi vladarja 1. iakonito odvezo služnosti z odstoprtvijo gozdnih deležev, 2. uxeditev novega primernega gozdnega reda S strogimi kazenskimi sankcijami in 3. poenostavitev postopka pri preiskavah in kaznovanju gozdnih prestopkov ter d-oločitev najdaljšega roka, v katerem ti morala gasposta postcfpek dokonfati, drugaSc bi bila kaznovana z globo (3S). Nekatera zemljiška gospostva z obsežnejšimi gozdovi so sani a skuhala rešiti vprašanje podložniJkih služnosti v gozdovih na aafin, kot so ga predlagali deželni stanovi, to je. irpravičftnccm bi odsto^ptli del gozda pod pogojem, da se odpovejo sluKiiostnim pravicam na ostalem delu, ki bi osta'l lastniku. Pogajanja med gozdnimi lastniki in služnostnimi upraviÜenci za odvezo služnosti so bila poveSini zelo dolgotrajna in so le bolj v redkih primerih privedla do lispeha. Na 12.4D1 oralu gozda, ki je bil last viipavskuga gospostva, so imeli pravico do gradbenega lesa in drv za hišno potrebo ter vinogradniško kolje podložniki iz 15 vasi vipavskega deželnega sodišča, L 1S30 jc prifela razprava, da bi se služnosti odvezale z odstopom gozda; do 1. 18.57 se ni pokazaJ äe nikak uspeh. Gospostvo Bistra in posestvo v Lokah pri Cerknici (Thurnlack) sta imela okrog 7700 oralov gozda; razen 1000 oralov je bil gozd obremenjen s služnostmi, ki so jih uživali ipodložniki okollškili vasi. Služnostna pravica se je nanašala na pašo, drva in gradbeni les. Nekaj Jasa je gospostvo prepuäÜalo utpravi-čencem glede na gozdno stanje brezplačno tudi les za. kupčijo. Ko je hilo leia 1. 1S26 gospostvo Bistra, do tedaj v tlriavni upravi kol last verskega fonda, prodano Francu Galletu, se je ntioraJ kupec zavezati, da bo dominikalne gozdove z izjemo služnosti proste površine rasdcli) med o uspeha ni priilo. Dejansko so ga preprečili premožnejši podložniki, ki so rabili večje količine ksa; pri razdeliifvi gozda občinam bi biti omejeni; svoje pravire bi mogli izvajati k po obsegu kmetije ne pa pt> morebitnih drugih potrebah, Posrečilo se jim je, da so s pregovarjanjem in drugi-mi sredstvi odvrnili mnoge od sporamma ter so bili preglasovani tisti, ki so bili ^a razdelitev gozda. Gospostva v Mirni, Ortneku in Ribtiici so se sporazumela -s svojimi podložniki gkde odveze služnosti z razdelitvijo gozdov. Ker jt bi! sporazum med go^ipostvi v Mirni in Ortneku ter njihovimi podložniki sklenjen bre?, intervencije okrožnega urada v Novem mc«stu, je gubernij naročit, naj uvede uradna postopek, predpi.ian za veljavnost takih ipogodh in za Ta^dcUtev domini-ksinih zemljišč. Zabičal mu je tudi previdnost, da ne bi izvršitev s,poTazuma, ki je zaželen in 3 katerirti sta obe stranki zadovoljni, prišla v nervamost zaradi naknadnih nepotrebnih poitlislelcov in ugon-orov, Goadovi ribrviskega gospostva, so merili okrag 2500 oralov. L 183^ je bi! 'sklenjen dogovor, di dobi v-safc upmviüeuec i a svojo pravico drv iti gradbenega Jesa la hiSn v prosto last primeren dclsž gor.da, preostal rt gozdno zemljišSc Oistane gosposftvi) bremen pr do drv za hiSne potrebe, v spodnjem delu goida ludt pravico' do paSe. Lastnik jc ponujal naj vet 6 oralov vsaiemu; do sporazuma oi piillo, ker so upra'viSenei zahtevali po 15 oralov. Pač ipa se je s podložnikl U vasi Damelja sporazumelo A^e^^sptrfovo g^kspostvo v Poljanah, odstopilo j^m je v la^t goad v izmeri 15A oralov (34), V gozdovih Wejskcga gospostva nwid obema Savama, v Bohinju in na Jclovici, ki so po ka-lastru merili okio.g -ll.OOO oralov, so imeli pravico do drv, gradbenega in lesa zs orodje ter paäe vsi podloiniki blejskega okraja rasen vasi Studor in Stare fužine, ki sta hiU podbäni radovljiÜkemu gctspostvu. Po vei neuspelih razpravah je gospostvo, tedaj v državnih rokah, predlagalo, da bi služnost paše ostala za Ic-^ne pravice pa bi bila občinam upravičencev pcepuMena v last primerna gozdna povrSina. ifCo je gospostva zopet priilo v uprajv-o briksenške|[a Škofa, äo bila 1. 183S pogajanja za odvezo -služnosti ofbnovljena. Napravljen je bil nov naČrt aa ureditev služnostnih pravic. Od celotne pov^rline h! se od razdelitve izv2olo 736S oralov, oajvcč na Mežaklji. To jc bilo zemljišče, na katerem je pravice uveljavljal fužinar Zois za 1450 oralov Eer razne obline, Glede ostalih služnostnih upravičencev za djrva in gradbeni les jc bila postavljena norma, da se za vsaJco celo kmetijo in kajzarja, ki je bil obdavčen s 6 soldi, d-odeli 5Ü oralov, za vzdrževanje in kurjavo planinskih stavb pa ie 10Ü oj-alov, kar bi skupaj dalo 19 52^ oralov; gospostvu bi ostalo 14 116 oralov. Na tej podOagi se je uprava z nekaterimi obiinami upravičencev tudi sporazumela, druge občine so j>a posta-vilc vižj« zahteve in z njimi ni priSlo do sparaauma. Toda tudi dogovor X občinami, ki 'so na sporatzum pristale, ni bil izvršen. Gubern,ij ga ni potrdil, ker je bila lastninska pravica na gozdovih deloma sporna (35). Okrožno glavarstvo v Ljubljani je I. 1822 dalo pobudo za randelit^v besnijkega gozda, ki je pripadaJ škofjeloškemu kamcralne-mu gosipoitvj. Kot so kazale stare mape, je g^zd imel prvotno powSino 2250 oralöv, S IcTČt-njem in devastaaijami jc bil do jožefinske davčne regulacije skrčen na 1744 oralov. Ob novi katastrski izmeri v dvajsetih letih XIX. stolelja je skupaj s štirimi parcelami, omačcnimi za painikc 'i grmičevjem, meril komaj še 1550 oralov. V goidu je imelo 17 okoiliških sosek med temi tudi mesto Kranj, pravico do lesa, paic in ste 1 je. Izkoriščanje g«zda. je bilo zdo intenzivno in g-o^d je bil v slabem stanju, Zgornja in Spodnja Besnica sta imeli pri iikoriSČanju največji delci. V nižini ob teh dv^h vaseh ležeča zemJjiSČa sta popolnoma izkrSiU in spremenili v paznike. Ta Jvet sta si lastili zase in izključevali od užitka lostale občine upravičencev, Zaradi tega je med občinami prijlo do spora in vodile so dolgotrajne pra-vde. Smreke in hrasti v gtisdu so bili sicer pri-dräani gospostvu, toda služnostni upraviEend se na to niso oiirali. ksekali so goad, da je osttulo k grmičevje in mlado drevje. Gospostvo je plačevalo davke od goada, ni pa imelo od njega nikake koristi. 2ato se jc zavzemalo za razdelitev med upravičence proti plačilu letne urbarske dajatve 6 krajcarjev od orala. Bilo je več razprav z upravičenci. Po približno dvajsetletnih pogajanjih jc 15 upravičenih občin pristalo, da kb(>dnemLj dogovoru m spoiiiumu med gospo-fftvi io podlo-žmki. Kot kaJcjti navedeni pnnicri, so si državni ftrga.tii priiaJevali, da bi priMo do takih sporaiUTOOtv in jvh skušali uveljaviti predvsem pri ga^ spostvih, ki «> bila v državni upravi. Tudi drugi domini ji z velikimi gwsdovi so ifckli odvezo in ureditev .gmdnih sluinostL Toda It poredkc so uspeli; gubcrnij je menil, da upravičenci positavljajo pretirane ^ahleve, da so ncKaupdjw-i in večkrat tudi naiEuvani. Zato je dvorni pisa-mi svetoval, naj bi državna oblast neposredno prisilno vplivala, da se odveaa. doseže. Dvorni pisarni se tedaj .pozitivna, prisilna intervencija ni zdela dovolj utemcljcaa in primerna (37). Odvcsa gozdnih sluinrosti je ianela avoj laČetek že desetletja pred marčnO' revolucijo. Seveda, je SeJe zakon L 1853 dal možnost za njeno spložn^o- izvedbo oziroma ureditev, Ce primerjamo način odvczt, kot jc bil izveden ,pri posameznih gospostvih "v prcdmarčni dobi, z odvezo- po zakonu ii ). 18J3, dobim® vtis, da (podloiniki s tem zatonom niso vedno pri--dobili, ter da bili pogoji za prostovoljno odvezo pred letom 1848 vJSasih ugodnejši. Gozdno gospodarstvo in trgovsko izkoriSfanje gozdov Povečanje lesne potroänje, ki jc bilo združeno z gospödanskim raivojem, je pri mnugiih goidarsStih strokovnjakih vzbujalo bojawn, da bo prišlo do pomanjkanja lesa Po ajlbovib računih je poraba lesa presegala normalni prirastek gozdov. Povräina gozdov in njihov naturalnl dono« sta vnašala (3S)i Okrožje Oralov Nlijeavstrijsklli sežnjev skupaj na oral Ljubjana 253.973 317.000 n/4 Novo mesto 280,312 351.000 1 V. Pastojfla 159.131 199.000 iVa Marib&r 2!2.2M 243.000 P/t Celje 319,130 436.000 1 Va Gorica 9i,121 69,000 Cftlovec 382.362 478,000 l^U Beljak 34 .646 432.000 Gozdna površina, iiziraiena ■z navedenimi Številkami, jc povzeta .po katastru, dwios je bil ocenjen po uradnih ag-ot-ovkvah. Za maTiborsko okrožje jc treba pripomniti, da je obsegalo tudi nekaj ozemlja, ki pozneje ni spadalo k Spodnji Štajerski, Kot mera 7.A dolo^ilev lesnega je bil za 'katastct vzet iiižjeavsbrij^ki seženj, preračunan na SO eolska polena Verjetno jc bila ta mera upoštevana pri gornji statistiki; tedaj je sežcnj enak 2.84 prostor-ninskega metra (39), V višini povprečnega donosa na oral ni velikib medsebojnih raclik. Izjema jc pravzaprav le Goriška, kjer je bil donos znatno pod .povprečjem, paČ posledica pretiranega izkoriŠSanja in opustoSenja v prejšnjih dobah. Na Etraojskem so prevladovaii bukovi gozdovi. Na Dolenjskem je bukev zavzemala skoraj vso gozdno površino, na iNotranjskem veil kot rpolovico, na Gorenjskem, kjer se je držala le bolj vznožij gorovja, pa približno tretjinoi. Spremljevalce bukve je hiU jelka; sicer najvetkrat skupinsW primešana v bukove gozdiovc, je tvorila tudi mnogo pomiembnib sestojev. Ravno tako se je pomešala tudi v smtiekove gordovc. Na Dolenjskem in Notranjskem smreka ni imela pomembnejše vlivge, prevladovala pa je v gorenjskem gorovju; v višjih legah je sama gfospodovala. Skupaj je bilo na Kranjskem 50S.00O oralov bukovih in 185,000 oralov smrx-kovih in jdwib gozdov (-(0). V koroäkih gozdovih je bilo največ jelke, smreke, bora ter tudi maccsna, bukev jn zavzemala le okrog 23.000 oralov (41). Na Spodnjem, Štajerskem (vJteväi griSko otrojje) je bilo 253.200 oralov listnatih, skoraj izkijuino buk&vih gozdov. 145.2()t) oralov je bilo mešanih in 153.500 oralov čistih iglastih jozdov Od iglastega drevja je približno tretjino predstavljal borovce; raiSirjen je bil nn prodnatih ravnicah (42). Ra-apolagadna Se z drugimi podatki o donosu gozdov, vendar pa se 7. že navedenimi vedno ne ujemajo. Pri ccnitvah so bile vtasih velike rail'ike; to seveda zmanjkuje zanesljivost številk. Po statistiki, kL jo je sredi prcjŠajega stoletja objavila ljubljanska trg^ovska in obrtna Ebornica, jc donos g^ozdov na Kranj&kcm znaial 685 630 niijeaivstrijskih sežnjei; na podlag:! 30 eolskih polen. Površina gozdov je znaäala po lej statistiki 703.444 oralov, poleg tfiga pa je bilo ^c 46,-ITS oralov pašnikov x drevjem. Po katastru naj bi donos znašal pravzaprav !e 642.64S seŽnjev (4;^). Tudi Wesscly navaja, sklicujoč se na d^vjiii kataster, številke, ki se od gornjih razlikujejo (4-1). Lesna prtiiKvodnja na oral ji po njegovih podatkih znašala na Kranjskem v bukovih foidovih O,S, v smrekovih in jelovih pa 1,05 sežnja.. Ker pa Wessely računa, z lesnimi scžnji po 72 proslornioskih čevljev (Massenfusisen) oüiroma polovico prostorninske^a Ecioja triČcvcljskiii drv, je verjetno tudi v railifinih merah vzrok za razliko. Letno potrošnjo lesa na Kranjskem jc cer>ila takrat trgovska in obrtna tbcvrnica na 823.032 nižjcavst-rijskih seinjev (45). Poraba lesa je po tej cenitwi presegala donos, Do istega rezultata je prišel Wessely (46), Največji del lesne proizvodnje je bil na Kranjskem in rta Štajerskem uporabljen za potrebe prebivalstva, m sieöf: drva, gradhetli les in les la malo obrt. Drugi veliki potrošnik je bila rudarstvo; na Koroškem je bilo celo na prvem mestu; iplavži in fužine so porabile vdiko oglja. Ta potrošnja je s povečanjem prokvodnje železa naraščaja, Wessdy je cenil poLroänjo lesa v industriji na Kranjskcci nekako na peti del vse lesae ipotrošnje, največ od tega so pi>rabtle Jfeleiarne. Po cenitvi Rossiwalla, ki je opisal železno -industrijio v naših deželah ok-rog 1. 1S,W in je v teh papisih posebej obravnaval preskrbo s kuTivom, so na Kranjskem plavži in fužine porabile približno šestino leüne .proizvodnje; na Koroškem je ustrezajoči delež železarstva znašal več kot tretjino, na Štajerskem, mišljena je cela dežela, pa več kot po^lovico (47). Po Rossiwallovi cenitvi je bilo le na Koroškem nekako ra^Tiotežjč med potrebo in potroSnjo, na Kranjskem in Štajerskem so pa trošili veČ lesa, kot je znašal prirastek. Tudi Wessely je ocenil neugod-neje razmere na Koroškem; po njegovi sodbi je dežela porabila okrog 424 000 scžnjev lesa več kot je znašal letni pritastek. Za Kranjsko je Wessely iprimanjkljaj cenil na ! 84 000, za Štajersko na 45S.OOO scitnjev. ßazen železarn so trošilc precej ksa steklarne, na Kranjskem in na Koroškem sicer v manjši meri, veČ pa na Spodnjem Štajerskem, kjer so tile številne zlasti na Pohorju (48). Štajerski Šematizem je 1. J 839 izkazoval 13 steklarn na Spodnjem Štajerskem, od katerih jc le ena urporabljala kot kurivo .premog, v.se ostale pa drva, Fužinarji povečini -niso imeli lastnih gozdov; z ogljem so se preskrb o v aln v bližnjih gozdovih zemljiških gospostev. Po starih rudarskih redih so velika gozdna področja, predvsem Iglastega drevja, ki niso pripadala zasebnikom ali bila priključena kmečkim posestvom, bila pridržana za potrebe rudarstva (49), Izvajanje rc2 jih iagale Številne vodne lage ob Bistrici ke, nadzorstvo nad poreklom je na velikih Irgovsicih CMtah praktično nemogoče, Možao bi bil-o )e za manjäa gozdna področja t»b stranskih poteh, Gospostva Sneinjk, Ribnica ter Planina z Logatcem in Predjamo so želela obnoviti tiatizorstvio nad izvozom Ic^a na Uncu in v Postojni. Prosili so politično oblast, da jim pri tem pomaga. Komorna prtfkuraitura je opozorila na neizvedljivo.vt kontrole, ki ne bi zajemala lesa iz vsega področja, saj se ne bi nanašala na goidove vseh gospostev, št manj seveda na «a-sebne in skupne goidwe bivših podložnikov. Končno je šlo pri tem za zaščito zasebne lastnine, to pa ni zadeva političnih oblasti, temveč v prvi vrsti lastnikov sa'mih, kaj -sodi v področje kazenikcga in. civilnega sodnika. Politična obla:st naistopt le, če gre za ohranitev miru, reda in varnosti. Na osnovi tega mnenja je gubernij uvedbo nadztwstva nad izvozom (Nadaljevanje sledi) Dr. Vlado Valenčič GOSPODARSTVO BLED DOBAVLJA NAJ«:AK.OVOSTJSfEJgI SM:REKjC>V LES ZA ŽAGE IN CELULOZNE TOVARNE. POSEBNO IZBRANO KAKOVOSTNO SMREKOVINO IN MAGESNOV-INO PA DOBAVLJA ZA NAJ- I FENEJSO LESNOiPREiDELOVAljNO INDUSTRIJO: ZA EROIZVOD-NJO GLASBIU ČOLNOV,- LADIJSKE OPREME. ŠPORTNEGA, ORODJA, AViIONOV. FU.RNiLRJEV, LUSČENEGA FURN.IRJA ZA EMBALAŽO I. DR. ■ * ' PO NAROČILU .KROJI DOLŽINSKI LES ZA JAiMBORE, PJLOTE, □ DROGOVE J. DR. OPRAVLJA PREVOZE Z .LASTNIMI 'PREVOiZNIMiI SREDSTVI DO KUPCA ALI DO ŽELEZNICE. VSE SORTIMENTE PRODAJA I PO DNEVNIH VELJAVNIH CEN.^' r gozdno in lesno gospodarstvo gozdarske fakultete PTUJ sodeluje pri vzgoji našega najviSjega gozdarskega kadra opravlja vsa gozdnogojitvena dela izdeluje. In prodaja vse vrste gozdnih sortimentov 1 V regionalni drevesnici-Otok pri VeHkpNedelji proizvaja determiniran topolov saditveni material za III, {panonsko) regijo..: GOZDNO IM LESNO GOSPODARSTVO -wDRAVINJA«, PTUJ, LJUTOMERSKA. 15. POSTNI PREDAL imEFON 165-a, BR20JAV: DBAVINJA PTUJ. POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO V V Kranju ° vodi in preko kmetijskih zadrug pöspeSuJe gospodarjenje v zasebnih in zadružnih gozdovih -Jf opravlja gozdnogojitvena dela od pogozdovanja do nege, skrbi za varstvene ukrepe v gozdovih, izdeluje gozdnogospodarske načrte za gozdove kranjskega območja, izvaja novogradnje, vzdržuje in popravlja gozdne ceste, poti in vlake ter se vsesplošno trudi doseči čim večjo produktivnost ir^stalnost gozdov. Vse to je plod tesne povezave s kmetijskimi zadrugami in na ta način tudi s kmeti kot proizvajalci. S strokovno prosvetnim delom pa se dviga razen naprednega gospodarjenja tudi zadružna zavest na vasi. /v POSLOVNA ZVEZA ZA^KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kočevje pospeSuje preko kmetijskih zadrug, gospodarjenje v zasebnih in zadružnih gozdovih opravlja v le-teh gozdnogojitvena dela a sfcrbi za varstvo gozdov gradi in vzdržuje gozdna .prometna sredstva uravnava izkoriščanje gozdov . ' * . »A .T- _t' i'- m Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje' KMfEmjSTVO gozdarsko podjetje SLOVENJ GRADEC Telefon: 70 PoStni predal 22 nudi svoje proizvode: hlodovino za žago in drva za kurjavo OPOZORILO NAROČNIKOM To Številko nagega glasila smo razposlali vaan našim naročnikom, t. j. izje-m'oma tudi tistini, ki letoSaje naročnine Se niso poravnaili. Tem prilagamo položnico in jjh prosimo, da. jo uporabijo in t^oj nakažejo zapadlo «arofnino v znesku -too din. Kdor do izida naslednje številke naseg'a gla.si'1-a; ne bo poravnal naročnine, mu bomo pošiljanje lista ustavila. Naj tak ukrqj smi» ža! pj-isiljeni, kcf moraitio uravno-vesirti naše finančno stanje in ker spričo Stednjt tiskamo Ic toliko izvodov našega glasila, kolikor je rednih naročnikov. Mo-rebi-tnc tehtne zadržke nam sporočite na dopiisniici, naJcar jih bomo skuSali upoštevati pri določanju nakla^ie. Ostale zamudnike v plačevanju naročnine pa bomo moTali nepreklicno črtati 'w, seznama nacočnikov. UPRAVA GOZDARSKEGA VESTNIKLA Telefon 37 Opravlja gosUnogojitvena dela 7 gočdovih SLP, sferbl Ea njihovo varstvo, ilh ureja, öradl in vzdržuje gozdne proinetne naprave ter proizvaja in prodaja gozdne proisvode 11151013 GOZDARSKO KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA u Idhiji opravila po 11 hmetljshih sadrugah go3dnogojitvena in varstvena dela, Izvaja novogradnje in vzdržuje gozdne feomunifeacije, usmer|a pravilno isfeo-risčanje gosdov, organlelra l^metijsho proisvodnjo, odhupuje in prodaja vse gosdne Sortimente In hnieti|ske pridelfee Gozdno in lesno gospodarstvo agronomske in gozdarske fakultete „Silva" dlreUija: LiUBLJAtlA, PARMOVA 41 i GÜ KAMKIUA BISTRICA In LIO STAHGVIGA Opravljamo ebsploatacijo gočdov in csa gocdnogojitvena dda, na lesnem obratu predelujemo vse ^-rste lesa: na lastni šagi, pra-r tabo (udi 17 aabojarnl In galanteriti Na salogi imamo: tehnični les žagani les žaboje I n vse vrste, o a 1 an ter l jsbih isdelfeov Mengeš Oi s CENTRALNO UPRAVO, SEMENARNO IN DREVESNICO V MENGŠU TER S SVOJIMI OBRATI, RAZPOREJENIMI PO EKOLOŠKIH PO-DHOČIIHl RADVANiE PRI MARIBORU, TIŠINA PRI MURSKI SOBOT{. PREDDVOR PRI KRANJU, ŠKOFJA LOKA, KOMEN PRI GORICI IN NOVIGRAD V ISTRI (Ä OJ OJ (jT} O) OJ Seme gozdnega drecla In grmičevja 9, Sadihe sa pugočdovanje, partje, ciferasne nasade In drevorede Da bi mogli svojo proizvodnjo plansfeo usmerjati In svo)e interesente »adovoljiti s hvalitetnim semensfelm blagom, )e predvsem potrebno, da prejmemo praTOČasno naročila o si roma predvidene poire be Naročila bomo upoštevali hot pravočasna, če bodo prispela ?a seme pred nabiranlem, sa sadi fee pa pred pO" go5dova!no sesono Uporabljajte naš novi cenib 5a leto 1958-1959 PREVOZE OPRAV), JAMO PO ŽELJI Z LASTNIMI PREVOZNIMI SREDSTVI GOZDNOGOSPODARSKO PODJETJE vuppo duLt LJUBLJANA Parmova 41, leieton n-m pridobiva In proi = va)a: naraijne smole, eterična olja, hlorotfl in druge rastllnshe ebstrabte, preparate za zdravilne in higiensbe kopeli: SILVASOL, SILVU in SMBEÖNI EKSTRAKT Pričeli smo tudi s proizvodnjo zaščitnih sredstev za les za najsodobnejše načine preventivne in naknadne zaščite lesa CO rsj C« •ä 03 CO ca na KS» cs o - eo Co 03 -- Wad or opravlja s svojimi članicami bmetljsbiml sadruijaml vsa »OEdno tehnična dela v žasebnera in zadružnem sebtorfu na 40.000 ha gocdov ter prodaja vse vrste ^fozdnih soriimentov po bonhurenčnih cenah y/DMLixin^fa gozdno in lesno gospodarstvo g-ozdarske fakultete PTUJ sodeluje pri vzgoji našega najvišjega gosdarskega kadra opravlja vsa gozdnogojitvena dela izdeluje in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov V regionalni drevesnici Otok pri Veliki Nedelji proizvaja determiniran topolov saditveni material za III, (panonsko) regijo GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »DRAVINJA^., PTUJ, LJUTOMERSKA 15. POSTNI PREDAL 54, TELEFON i65-a BRŽOJAV: DRAVINJA PTUJ z A D R U Z N 1 K 1 ! o CO w £ CD i CO N OS roj CO CO c=> ca oo OD pomogü pri gospodarenju z lesom in i ra CO C3 7osebnimi gozdovi z vsemi strokovnimi gojitvenimi, tehničnimi in komercialnimi uslugami v želji, do bi okrepilo rj C±> zadružništvo in izbofišata gospodarske rozmere dolenjskega kmetovoko v m cu r>«j ca oo Gozdarsko OZt^J-i pospešuje prebo femetljstiih zadrug' gospodarjenje v zasebnih (n sadružnih gogdovih * opravlja v le-ieh §-OHdno-gojitvena dela + sbrbi varstvo gočdov * gi-adi in VEdržuje gondne ceste na svojem podj-očju In uravnava isboriščanjc gozdov > Cd Xazarje Telefon š t. 1 Savinjska dolina !>5 S N O o izdeluje okrogli les smreke in jelke celulozni Jes jamski 'les gradbeni les bukove iilode in drva tHT druge Sortimente listavcev PRIPOR. OČA SE CENIENIM ODIEMALCEM! Ilojtliio losnodarslf opravlja vsa gozdnogojitvena dela * sbrbi za varstvo gozdov * sodobno ureja gosdove * smotrno jsfeo-rišča gozdove * prodaja različne prvovrstne lesne sor-llmenfe In dmig-e gozdne proizvode Gozdno gospodarstvo Ljubljana Parmova ulica 4 Telefo n 30-797 nudi na prodaj svoje prois^ode-. hlode 2a žago jamsbi les celuloani les drva in druge gozdne fsdeJbe Gozdno R A gospodarstvo m J Opravlja vsa ooHdnooofdvena dela sbrbl Ha varstvo v gozdovih m ureja gosdove gradi gozdna prometna sredstva in jih vdrEuje hi Izfeortšca oosdove in nudi na prodaj najrazličnejše grozdne pildelbc Co CO prefeo femetijsbih čadrug pospešuje gospodarjenje v sadružnih in cdsebnth gozdovih, slasti pa jih napredna ureja ter sodobno in smotrno isfeorlšča Uspešno salama lesno in drugo industrijo s lesnimi proisvodi, slast) parudnthesjamshfm lesom CO Dobavlja prvovrstno blago po usti-eHnih cenah Preko kmetijsklli zadrug / \ usmeria gosP'iil^rlefile v zaseNIti \ in ladriižnlli gaziioviii ^ \ // « \\ / \ / = \ II > \\ / — \ / s \ l \ ca eo ca "TD Opravlja; CO gozdnog o) 11 ve na Ljubljana varstvena ureditvena oo^dnoprometna AUerčeva ulica 3 dela SbrbI sa smoirno lesno in drugo gozdno proizvodnjo