GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE M. Sobota, 16. januarja 1953 Leto V. — Štev. 2 — Cena 6 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i l d — uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150, celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini Maršal Tito izvoljen za predsednika republike Nad 2000 Sobočanov je manifestiralo na ulicah in pozdravljalo maršala Tita ob njegovi izvolitvi Ko so ljudje zvedeli, da bo Ljudska skupščina v sredo dopoldne izvolila predsednika republike, so z velikim zanimanjem čakali ob radijskih aparatih. Sicer so pričakovali in bili prepričani, da bo Ljudska skupščina izbrala za to važno in odgovorno funkcijo maršala Tita. Toda tisti zgodovinski trenutek, ko je naša ljudska demokratična republika dobila predsednika, se jim je zdel nadvse pomemben. Takoj po radijski objavi te vesti, so Sobočani začeli manifestirati na ulicah in se zbirati pred poslopjem mestne občine. Množici nad 2000 ljudi sta spre- govorila sekretar MK ZKJ tov Rogi in major Bank. Med velikimi in navdušenimi manifestacijami so poslali pozdravno brzojavko tov. maršalu Titu. Pozdravne brzojavke so poslali maršalu Titu tudi razne organizacije, ustanove, delovni kolektivi In društva. Vest o izvolitvi maršala Tita se je z bliskovito naglico razširila po vsej naši domovini in povsod vzbudila veliko veselje in navdušenje. V Beogradu se je zbralo pred poslopjem Ljudske skupščine skoraj 100.000 ljudi. Tudi po drugih mestih Jugoslavije so bila velika manifestacijska zborovanja. Dajmo Prekmurju nove šole K članku, ki je izšel pod gornjim naslovom v »Slovenskem poročevalcu, dne 10. I. 1953, bi dodali še nekaj podrobnejših podatkov o stanju šol v Prekmurju in s tem še podkrepili zahtevo po gradnjah novih šol- skih poslopij in ukinitvi enooddelčnih šol v Prekmurju. Potrebno je oboje, toda zidava novih šol je pogoj za ukinitev enooddelčnih šol, t.j. prehod na višje organizirane šole. Brez novogradenj bomo zelo težko — razen v nekaj primerih — ustanavljali osemletne šole in nižje gimnazije. Vzrok temu je v glavnem pomanjkanje šolskih poslopij, ki se kaže v dveh oblikah. V vaseh ob Muri, kjer je mnogo otrok, ali sploh ni šolskega poslopja, kot je to primer v Turnišču in Bistricah, ali so pa šolska poslopja zelo slaba, stara, s premalo učilnic, tako da sploh več ne odgovarjajo svojemu namenu, kot je to primer v Črensovcih, Bakovcih, Bogojini, na Tišini itd. Drugod so šolska poslopja sicer še v dobrem stanju, vendar so to po večini poslopja z eno učilnico in imajo premajhno število otrok. Tako so n. pr. okrog Gornjih Petrovec, kjer šolskega poslopja pravzaprav ni, v razdalji od 2— 3 km kar štiri šolska poslopja. Razen v Gornjih Petrovcih so ostala šolska poslopja v dobrem stanju, imajo pa vsa po eno učilnico, Adrijanci le 23 otrok, Šulinci okrog 30 otrok, v samih Petrovcih pa tudi samo okrog 40 otrok. V Šalovcih imamo dve šolski poslopji. Vsako poslopje ima po eno učilnico, toda v enem poslopju je postaja Ljudske milice, učilnic nam pa primanjkuje v Dolencih, ki so oddaljeni od Šalovcev le trt kilometre, je tudi šola jn v Dudincih, ki od Dolencev zopet niso dalje kot tri kilometre, je zopet šola. Pa vzemimo drugi primer: od Predanovec do Brezovec je le dva kilometra, v obeh vaseh je pa šola z eno učilnico, obe pa zopet nista oddaljeni od Puconcev, kjer je nižja gimnazija več kot tri kilometre. V Predanovcih ni niti dvajset šoloobveznih otrok, ostali so v službi pri kmetih. S tem umetno vzdržujejo potrebno število učencev (okrog trideset), da šola že lansko leto ni bila ukinjena. Ne trdimo pa, da so vse šole z eno učilnico — takih je še vedno 30% vseh šol v okraju, kljub temu, da je bilo po osvoboditvi ukinjenih že petnajst — v dobrem stanju. Poglejmo na primer šole v Gornjih Slavečih, Motvarjevcih, Genterovcih itd. in videli bomo, da so ta poslopje že odslužila. Njihovo vzdrževanje je silno drago, vendar zaenkrat drugega izhoda ni, kakor da jih še uporabljamo. Pri nekaterih manjkajo stranišča, vodnjaki, plotovi in podobno, kot v Mostju, Dolnjih Slavečih, Strnkovcih itd. Nič boljše ni stanje prt nekaterih šolskih poslopjih z več učilnicami, kot v Petišovcih, Kobilju itd. S tem pa ni rečeno, da do sedaj ni bila ustanovljena nobena osemletna šola in nižja gimnazija. V okraju sedaj deluje deset nižjih gimnazij in več osemletnih šol, toda oboje pod zelo težkimi pogoji. Več učilnic je v zasilnih, preurejenih sobah po privatnih hišah, zadružnih domovih, bivših gostilnah, trgovskem lokalu, obrtni delavnici in podobno. Da pri teh šolah ni primerne šolske pisarne, primernih prostorov za zbirko učil, ki so pa tudi zelo skromna in nezadostna, je razumljivo, da o straniščih, dvoriščih, telovadnicah itd, sploh ne govorimo. Učilnice, ki so na razpolago, so silno obremenjene. V njih se vrši ves dan pouk, bodisi za učence osnovnih šol ali nižjih gimnazij; poleg tega služijo za sestanke,, tečaje, seje, predavanja itd. Kako se učenci počutijo v takih zatohlih, vlažnih, majhnih učilnicah, si lahko mislimo. To nam je pokazal tudi zadnji pregled učencev, komaj 42% Jih je svoji starosti telesno primerno razvitih. Ni čudno, da mnogo otrok in učiteljev boluje za tuberkulozo. Čas je, da začnemo resno razmišljati, kako bomo odpravili tako stanje. Skrb in pomoč ljudske oblasti Ni dovolj, da o tem razpravlja le Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Murski Soboti, (ki je dosedaj ukinil že 15 enooddelč- (Nadaljevanje na 3. strani) Beograd, 14. januarja. Današnja skupna seja obeh svetov Zvezne skupščine je imela samo eno točko dnevnega reda: izvolitev predsednika republike. Seji je predsedoval predsednik Sveta narodov dr. Josip Vidmar. Nekaj minut pred 10. uro je vstopil v skupščinsko dvorano maršal Tito s člani zvezne vlade. Navzoči ljudski poslanci so ga navdušeno pozdravili. Po otvoritvi je predsednik današnjega zasedanja pozval ljudske poslance, da dajo svoje predloge kandidatov za predsednika republike. K besedi se je javil ljudski poslanec Jovan Veselinov, ki je predložil tovariša Tita za predsednika republike. Ob burnem odobravanju vseh poslancev je tov. Veselinov med drugim dejal: »V imenu skupine ljudskih poslancev želim predložiti Ljudski skupščini kandidata za predsednika republike Predlagam osebnost, ki bi jo predložil vsak naš državljan, vsak naš delavec, ki ljubi svojo socialistično domovino in svoje ljudstvo. To je človek, ki nas je vodil po poti zmage, pod zastavo, pod katero so se borili milijoni naših ljudi. Velika zgodovinska dela smo lahko dosegli zahvaljujoč temu, da smo imeli osebnost, ki je v naše ljudstvo vnesla duh borbe, duh ljubezni do socializma in ljubezni do svoje domovine. To je tovariš Tito. (Zadnje besede so vsi navzoči pozdravili s večminutnim neprekinjenim ploskanjem in vzkliki »Živel tovariš Tito«). Zato predlagam v imena tovarišev ljudskih poslancev-podpisnikov kandidatne liste za predsednika republike tovariša Tita, Za Tita, za boljše življenje našega delovnega ljudstva! Za Tita. za popolno zmago socialistične demokracije v naši državi! Nato je prečital besedilo kandidatne liste in pri tem poudaril, da je to lista Ljudske fronte Jugoslavije. Listo je podpisalo 52 ljudskih poslancev. Dogodki zadnjih dni RIMSKE SPLETKE. — Tudi v novem letu nismo doslej slišali iz Rima prijazne besede. Najprej je italijanska diplomacija po ameriški agenciji »United Press« in britanskim časnikom »Manchester Guardian« razširila vesti, češ da sta britanska in ameriška vlada pripravljeni umakniti svoje čete iz anglo-ameriške cone STO ter celo pristati na razdelitev tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Zahodni diplomatski krogi so kaj kmalu ugotovili, za kaj pravzaprav gre v tej najnovejši rimski spletki. Ko sta namreč britanska in ameriška vlada najodločneje zanikali te vesti kot izmišljeni, je italijanski tisk pričel tarnati o »krivici, ki bi jo s tem prizadejali italijanskemu narodu.« S tem so hoteli na eni strani prikriti resnico, da tiči za »verodostojnimi vestmi« rimska vlada, na drugi strani pa vplivati na Zahod, da pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami v Italiji spet pomaga De Gasperijevi črni Vladi s kakršno koli predvolilno obljubo, kakor je storil že nekajkrat doslej. V Rimu torej pričakujejo drugo londonsko konferenco, nova popuščanja Zahoda na naš račun... Toda dogodki zadnjih dni mečejo tudi še z drugih plati svetlo luč na italijansko sovražno politiko do naše države. ITALIJANSKI FUNKCIONARJI, ki so zasedli v duhu londonske konference vse važne položaje v sedanji anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu, zavirajo na vse mogoče načine trgovino z Jugoslavijo. In ker delujejo v resnici po napotkih iz Rima, je razumljiva tudi njih doslednost. Te dni tržaški in italijanski tisk na široko pišeta o tržaškem velesejmu, ki bo nekje sredi leta. Po prvotnem dogovoru naj bi Jugoslavija na razstavo uvozila za okrog 140 milijonov lir blaga. Toda italijanski funkcionarji so dosedaj izdali dovoljenje samo za 20% te vsote, četudi so jugoslovanski uvozniki že sklenili ustrezne kupo-prodajne pogodbe. Nič drugače ni z JUGOSLOVANSKO-ITALIJANŠKO TRGOVINO. Zaradi rimskih uradnih spletk je naš izvoz v Italijo samo od novembra do decembra padel za 30%, četudi se trgovci in potrošniki zanimajo za naše blago. Omenimo pa naj še en dogodek, ki je v neposredni zvezi s sovražno italijansko politiko do naše države. Te dni je predsednik italijanske vlade De GaSPERI OBISKAL GRČIJO, da bi se z njenimi voditelji pomenil o vseh važnejših vprašanjih, ki tarejo Balkan. Ni bilo težko uganiti, da mu je Jugoslovansko-grško-turško zbližanje trn v peti in da ga skuša minirati, kjerkoli bi šlo. Najprej je italijanska vlada kot članica Atlantskega pakta zahtevala, da naj Turčija in Grčija —prav tako članici omenjenega pakta — ne sklepata nikakih zvez z Jugoslavijo brez italijanskega sodelovanja. Toda ta manever so v Atenah in Ankari odločno odklonili. Sledila je vrsta medsebojnih obiskov parlamentarnih in vojaških delegacij, ki so skovale med seboj grško-jugoslovansko ter turško-jugoslovansko prijateljstvo. Sedaj se je De Gasperi osebno napotil v Atene, da »popravi« položaj v korist italijanske diplomacije. Poročila o sestanku De Gasperi ja z grškim predstavnikom vlade Papagosom in zunanjim ministrom Stefanopulosom so dokaj skopa. Vendar kaže, da Grčija ne bo na račun prijateljstva z Jugoslavijo popustila niti za las. Grško ljudstvo se še spominja fašističnega vdora in nato bojev, ki so grško slavo raznesli po vsem svetu. Poročajo, da se je grška vlada pokazala pripravljena posredovati med Italijo in Jugoslavijo, ven- dar glede tržaškega vprašanja prepušča odločitev obema državama samima. Kaže tudi, da De Gasperi glede sodelovanja na Balkanu ni dosegel več, kakor je to predvideno med tremi balkanskimi državami, h katerim Italija ne pripada. Zato ni odveč trditev, da je italijanskega premierja spremljala ves čas mrzla prha. V nedeljo so zaključili KONFERENCO AZIJSKIH SOCIALISTIČNIH STRANK. Konference sta se udeležila v imenu Zveze komunistov Jugoslavije tudi Milovan Djilas in dr. Aleš Bebler. Azijski socialisti so ustanovili svojo socialistično organizacijo, ki bo predstavljala vse socialistične stranke v tem delu sveta, imela pa bo tudi tesne stike s socialistično internacionalo v Evropi. Katoliški škofje pri maršalu Titu Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel pretekli četrtek pripadnike katoliške cerkve v Jugoslaviji predsednika škofovske konference beograjskega nadškofa g. dr. Josipa Ujčiča, djakovskega škofa g. dr. Antuna Aksamoviča, zagrebškega škofa g. dr. Franja Salisa, ljubljanskega škofa g. Antona Vovka, senjskega škofa g. dr. Viktorja Buriča, sarajevskega škofa g. dr. Marka Alaupoviča in pomožnega zagrebškega škofa g. dr. Josipa Teha. Maršal Tito je kot predsednik zvezne vlade povabil katoliške škofe na razgovor v zvezi z željo vlade, da bi uredila odnose med državo in katoliško cerkvijo v okviru ustave in v zvezi s prekinitvijo odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. V dve uri trajajočem razgovoru o mnogih vprašanjih je bilo sklenjeno na temelju izmenjanih gledišč, da bo skupna komisija pripravila elaborat o željah predstavnikov katoliške cerkve in stališču vlade, na temelju katerega bo izdana splošna odločitev o odnosih med državo in katoliško cerkvijo v Jugoslaviji. PO DOMOVINI Sava je pri Bosanski Gradiški dosegla rekordni vodostaj, 822 cm. kakor ga prebivalci v tem času sploh ne pomnijo. Zaradi podzemnih vod so ulice na številnih mestih poplavljene. Okrog 200 družin se je izselilo iz ogroženih predelov. Tako nevarnost poplav iz prejšnjega tedna še ni povsod prenehala. Na železniški progi Sarajevo —Mostar, ki je bila pretrgana 12 dni zaradi polzenja razmočene zemlje, ki je zasula progo, je zopet vpostavljen delni direktni promet. Več sto železniških delavcev pa še dela za končno ureditev proge med Konjičem in Jablanico, kjer se je zaradi polzenja zemlje sesulo na progo več tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. KRATKA VEST Sovjetske zasedbene sile imajo po uradnih avstrijskih podatkih pod svojo upravo 110 kmetijskih posestev, ki merijo skupno okrog 54.000 ha. Med njimi so tudi imetja, ki so jih nacisti zaplenili Židom. Sovjetske zasedbene oblasti jih izkoriščajo pogosto za urjenje svojih čet. Upoštevanja vreden vzgled Pod tem naslovom je sekretar Okrajne gasilske zveze Ljutomer tov. Karel Centrih napisal članek v 9. številki Gasilskega vestnika, glasila prostovoljnih gasilcev Slovenije. V tem članku, ki ga zaradi aktualnosti v celoti objavljamo, takole komentira sodelovanje med gasilsko organizacijo in uredništvom našega tednika: Nova porazdelitev okrajev je zahtevala, da so bile nekatere okrajne gasilske zveze razpuščene, društva teh zvez pa so bila priključena zvezam, h katerim je bilo po upravni poti priključeno njihovo področje. S to reorganizacijo so se pri posameznih zvezah javili veliki problemi, predvsem zaradi obsežnosti terena. Pod okrilje okrajne gasilske zveze v Ljutomeru se je vključila bivša zveza v Radgoni, ki Je imela svoje področje do Apaške kotline, to je do Podgorja in Benedikta. Zaradi razsežnosti terena ima naša zveza tudi večje izdatke v administrativnem poslovanju. V proračunu okrajnega ljudskega odbora so za potrebe naše zveze zajeti le najvažnejši izdatki, kot na primer plača nameščenca in socialni prispevki, upravni stroški, vzgoja kadra in slično. Le malo je določeno za poštne stroške in pisarniške potrebščine. Naša zveza šteje 92 prostovoljnih gasilskih čet in 88 društev, katerim moramo vsaj enkrat na mesec poslati obširnejšo okrožnico z raznimi navodili in nasveti. Natipkati moramo najmanj 92 okrožnic. Ker nimamo razmnoževalnega aparata, je prepisovanje okrožnic zelo zamudno delo, ki terja precej dragocenega časa. In kje so papir, kuverte in poštne znamke? 92 odposlanih okrožnic nas stane 1518 dinarjev. Kje pa so vabila za konference, seje članov upravnega odbora in štaba brigade? Tudi pri tem imamo vse leto precejšnje izdatke. Da si prihranimo čas pri prepisovanju okrožnic in izdatke v zvezi s korespondenco, ki je neobhodno potrebna, je organizacijski odsek naše zveze našel ustrezno rešitev, s katero si je zagotovil, da bodo vsa gasilska društva in člani pravočasno obveščeni o vseh važnejših vpra- šanjih naše organizacije, ne da bi zaradi tega izčrpavali našo blagajno. Zato smo se povezali z uredništvom časopisa »Obmurski tednik«, glasilom Osvobodilne fronte za Obmurje. Izvršili smo agitacijo za časopis med člani in v društvih pod parolo: »Domači časopis v vsako hišo in gasilsko društvo!« Tako smo sl zagotovili v listu svoj kotiček za brezplačno objavljanje službenih obvestil. Nič več okrožnic. Naši gasilci vsak teden prebirajo domači časopis, saj najdejo v njem članke iz življenja svojih vasi, poleg tega pa so zmerom obveščeni o delu in nalogah našega prostovoljnega gasilstva. Tako ima naša zveza mesečno do 4000 dinarjev manj izdatkot, kar da letno kar lepo vsoto Napravite tudi vi tako, pa boste laže izhajali z dotacijo okrajnega ljudskega odbora! Pripomba uredništva: po- zdravljamo vzpodbuden sklep naše gasilske organizacije, ki nam je priskočila na pomoč s pridobivanjem novih naročnikov, z željo, da bi jo posnemale tudi druge množične organizacije v našem Obmurju. Naša želja je, da bi frontno glasilo našlo bralce in naročnike tudi v najbolj zakotnih vaseh, v vsaki kmečki hiši. Zato naročajte svoj list, dopisujte vanj ga in posnemajte naše gasilce, pa bomo s skupnimi močmi dosegli ta smoter. Stran 2 OBMUKSKI TEDNlK M. Sobota, 16. januarja 1953 Zadruga v Črenševcih se uvršča med trdna podjetja V preteklem letu se je mnogo zadrug v ravninskem delu Prekmurja utrdilo. Pokazala se je iniciativa vodstev in olajšanje dela. Nabava traktorjev, a ponekod tudi mlatilnice, je že ena izmed mnogih produktivnih potez, ki plemenitijo naše zadružništvo. Lep primer gospodarjenja kaže KZ v mali vasi Dolnji Bistrici, ki je v minulem letu nabavila traktor in pred dnevi pripeljala novo mlatilnico — domači izdelek. Se trdneje pa se je v minulem letu uvrstila med dobra gospodarska podjetja zadruga v Črenševcih. Le-ta je v minulem letu nabavila več poljedelskih strojev, sejalnikov, ki so bili v jesenski setvi zelo zaposleni, proti koncu leta pa še traktor in nazadnje mlatilnico iz Zemuna. Sedaj je naročila še eno mlatilnico istega tipa, stremi pa še za nakupom traktorja Unimog, ki bi ji bil zelo potreben. Zdaj že zadruga razpolaga z Več vrst stroji za prevoz, obdelovanje zemlje, čiščenje ter predelavo zrnja. Uprava zadruge se trudi, da ustreže želji svojih članov. Mnogo uspeha je imela zadruga tudi v odkupu poljskih pridelkov in živine. Prebitek tega je viden v zadružnem hlevu, kjer ima 4 lepo rejene bike. Poleg raznih uslug pa je vodstvo zadruge pripravilo za novo leto prijetno presenečenje — obdarilo je člane s praktičnimi darili. V novem letu pripravljajo uslužbenci zadruge neko novost. V trgovini bodo uvedli evivost. V trgovini bo do uvedli evidenčne kartice, s katerih bo lahko razvidno obratno poslovanje. Torej obdarovanje in usluge v letošnjem letu ne bodo šablonske, marveč procentualno odmerjene, po veličini obratnega kredita z zadrugo. To nalogo so sprejeli uslužbenci, kar bo dalo brez dvoma dosti dela, a število teh se ne bo povečalo. Pred kratkim je bila v Cren-sovcih ukinjena ambulanta. Zadruga se zavzema, da bi ambulanto obnovila, ker je potreba velika. V sporazumu in s pomočjo okoliških zadrug bo skušala vzdrževati zdravniško sestro, razne obveze in mazila bo pa vsak pacient moral plačati ali se pa izkazati z bolniškim listom oziroma občinskim potrdilom o premoženjskem stanju. To zamisel bodo prav gotovo sprejeli vsi člani, tudi sosednjih vasi: treh Bistric, Žižkov, Trnja in Odranec. S podporo občinskega ljudskega odbora bi se ta želja še uspešneje in hitreje uresničila. Kakor v preteklem letu nameravajo tudi letos urejevati v zadružnem domu dvorano. S tem bi koristili vaškim prosvetar jem, fizkulturnikom in mnogim drugim. K temu bodo pristopili takoj, čim bo tov. ing. Novak izdelal načrt, ki ga pa, žal, le nekoliko predolgo čakajo, ker je rok obljube potekel že v prejšnjem letu. Zadruga se zaveda potrebe po zgraditvi primerne šole v Cren-sovcih in bo zato v sporazumu s prosvetno oblastjo vrnila oziroma dala v zameno zemljišče v velikosti, ki je bilo v letu 1948 oddano zadrugi, na katerem stoji zadružni dom. Po vseh videzih je sklepati, da se bo šola zaradi zamenjave zemljišča lahko gradila že letos. Nekoliko nesporazuma pa je glede plačevanja najemnine za prostore v zadružnem domu, ki je last zadruge. Potemtakem ima uprava pravico zahtevati najemnine za svoje prostore. Torej — za enkratno uporabo sejne dvorane za sestanek odbora OF ali Mladine itd. toliko in toliko din. Točno, da se mora dom v določenem roku amortizirati — vsote najemnin morajo po uporabnosti izkazati znesek, za katerega se bo zgradba odpisala ali obnovila. To je pravilno, le napačno bi bilo zahtevati, da bi družbene organizacije plačevale isti znesek, kakor druga donosna podjetja ali oblastne ustanove, ker sta prav mladinska in frontna organizacija največ prispevali v prosto- voljnem delu in se trudili, da ima zadruga danes tako primerne prostore za svoje poslovanje. Dejstvo je, da se Kmetijska zadruga v Črensovcih uvršča med najbolj čvrste in trdne zadruge v Prekmurju. V preteklem letu je to v dobri meri pokazala; kolikor bo pa uresničenih zamisli v letošnjem letu, pa je odvisno od delavnosti upravnega odbora in vseh članov. ŠS Pridni igralci v Cankovi Pred kratkim je Kulturnoumetniško društvo na Cankovi pregledalo na svojem letnem občnem zboru delo v preteklem letu. Društvo šteje 44 članov in je lani igralo štiri igre, pripravilo devet predavanj Ljudske univerze, ki jih je obiskalo povprečno 70 ljudi. Uspešno je deloval tamburaški zbor, kakor tudi ljudska knjižnica. Tej pa bo moral pomagati ljudski odbor, kajti lani je bila odvisna le od lastnih sredstev. Delavnejša pa bosta morala biti pevski zbor in šahovska sekcija. Novi odbor društva je sklenil, da bo društvo letos še delavnejše. S sodelovanjem pri Novoletni jelki je želo uspeh. V kratkem bo nastopilo s komedijo Petra Kočiča »Jazbec pred sodiščem«, v februarju pa bo odigralo. »Domna«. Društvo bo pomagalo ženski kmečki mladini predvojaške vzgoje, da bo v februarju odigrala »Mačeho in pastorko«. Šahovska sekcija bo odigrala turnir, tamburaški zbor pa bo povečal število svojih članov. Lani je društvo organiziralo kuharski tečaj, katerega je obiskovalo 40 žena in mladink, letos pa je v začetku januarja pripravilo šiviljski tečaj, katerega obiskuje 20 mladink. Tudi s predavanji Ljudske univerze bo nadaljevalo, saj število obiskovalcev raste. . Najdejo se tudi taki, ki jim uspeh društva ni po volji, zato ovirajo delo. Med temi je tudi bivši matičar Molnar. Vendar ga društvo prav nič ne pogreša. O. I. Letni občni zbori in organizacijske oblike Rdečega križa Skladno z reorganizacijo ljudskih odborov in decentralizacijo vsega upravnega in političnega dela se spremenijo tudi organizacijske oblike Rdečega križa. Krajevni odbori se postopoma odpravljajo tako, da postane osnovna organizacijska enota vaški odbor — to je v krajih, kjer je več vasi tvorilo krajevni odbor. V mestih, ki imajo svoje terenske odbore, bodo najnižje organizacijske enote RK terenski odbori, ki bodo skupno s priključenimi vaškimi odbori tvorili občinske odbore. Vaški odbori naj bi imeli le 3 do 5 članov, kar bi bilo odvisno od števila članov organizacije — čim več članov, tem več odbornikov. Odborniki morajo biti izvoljeni na letnem občnem zboru, katerega sestavljajo vsi člani v vasi. Ti odborniki naj bi bili obenem odborniki občin- skega odbora RK, oziroma, v kolikor bi tak odbor bil preštevilen, bi oni bili obenem delegati, ki bi izvolili izmed sebe občinski odbor. Občinski odbor naj ima nekaj več članov, kakor je vaških odborov — lahko pa tudi vsi člani vaških odborov tvorijo občinski odbor. Ravnati se je treba po razmerah kraja, pri tem pa stremeti, da bi delo občinskega odbora RK bilo čim bolje.. Sedeš občinskega odbora RK naj bo v kraju, kjer je sedež občinskega ljudskega odbora. Občinski odbori RK bodo olajšali delo vaškim odborom, ti pa bodo kljub temu ostali samostojni, kakor so bili doslej, le s to razliko, da ne bodo povezani neposredno na Okrajni odbor RK, temveč jim bo pri delu in z nasveti pomagal občinski odbor. Organizacijo Rdečega križa je treba še bolj utrditi in razširiti, kakor je bila doslej. Zato naj se povsod zagotovi princip volilnosti in demokracije. Člani naj izbirajo nove odbore, obenem pa se seznanjajo z delom in nalogami organizacije. Naloge te dobrodelne organizacije so velike prav tako v mirni dobi, kakor tudi v vojnem času. Zato bi naj aktivno sodelovalo vse prebivalstvo, odrasli kot redni člani, mladina in pionirji pa v pomladku. V krajih, kjer organizacije ni, bi jo bilo treba ustanoviti prav v času letošnjih občnih zborov. Zato naj se v takih krajih ustanovijo pripravljalni odbori, ki bodo pri- pravili občne zbore in volitve vaških odborov. V odbore Rdečega križa je treba izvoliti ljudi, ki bodo imeli veselje in bodo lahko spolnjevali svoje naloge. Zato naj v odboru ne bodo predstavniki raznih organizacij, temveč politično zreli ljudje, ki bodo imeli tudi nekaj časa za svoje delo v odboru. V odborih naj bi bili tudi zdravstveni in prosvetni delavci, to so učitelji, babice, bolničarji, medicinske sestre itd. S temi pa se je treba še pred izvolitvijo pogovoriti, da bodo res delali. Od odbornikov, ki ne bi delali, ne bi imel nihče koristi; zato takih ljudi rajši ne voliti. Doslejšnji odbori vaških organizacij RK naj pripravijo vse potrebno, da bi občni zbori bili lahko zaključeni po vseh vaseh j ga ,da so v februarju lahko obkonca januarja pa tudi občinski zbori. To je potrebno zaradi tega, daso v februarju lahko občni zbori okrajnih odborov RK. Odbori RK naj bodo delovna telesa, ki bodo kolektivno odgovarjali za vso dejavnost organizacije, oziroma organizacij na svojem področju (občinski in okrajni odbori). Stalno se morajo seznanjati z zdravstveno tematiko in poglabljati v delo organizacij. Zato je treba o tem dobro premisliti še pred volitvami. Sveti pri OLO Sobota so začeli delati Okrajni ljudski odbor Sobota je na prvem sesedanju izvolil med drugimi stalnimi svojimi organi tudi svete. Ti so že začeli delati. Na prvih sejah so se člani svetov seznanili z dosedanjim delom, izvolili svoje odbore in si začrtali smernice za nadaljnje delo. Tako sta svet za prosveto in kulturo ter svet za socialno skrbstvo in zdravstvo sprejela kot eno izmed najvažnejših nalog v bodoče, da bosta vi stalnem stiku z občinskimi ljudskimi odbori, odnosno njihovimi sveti preko osebnih obiskov. Člani bodo do 10. februarja imeli seje z občinskimi sveti, jim pomagali pri njihovem delu, odnosno jim bodo na teh sejah dali navodila za delo. Da sta se ravno ta dva sveta odločila za tak način dela z občinskimi sveti, je povsem razumljivo, saj je v tem dosedaj najbolj šepalo delo občinskih ljudskih odborov. Člani sveta za prosveto si bodo poleg tega ogledali tudi šole na terenu, se seznanili s stanjem na posameznih šolah, predvsem z materialno platjo ter drugimi težavami, kar je nujno, če hoče svet v bodoče uspešno reševati obilico perečih problemov na področju šolstva, ki obstojajo v Prekmurju. V prvi vrsti gre tu za odpravo enooddelčnih šol in gradnjo novih šolskih poslopij ter gradnjo najpotrebnejših pomožnih objektov, brez katerih si šole sploh ne moremo zamisliti, kot so stranišča, vodnjaki, drvarnice itd. V tem smislu bodo že skušali vplivati na občinske ljudske odbore, naj to upoštevajo pri sestavi svojih proračunov. Člani sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo bodo na občinah v prvi vrsti razpravljali o otrocih, ki so pod skrbstvom, ker še se zmeraj dogajajo pri- meri, da jih njihovi skrbniki izkoriščajo: jih neredno pošiljajo v šolo, brezvestno rabijo njihovo premoženje itd. Ni torej čudno, da hočeta prej omenjena sveta delati v najožjem sodelovanju. Poleg tega najvažnejšega problema, bodo dali navodila za revizijo izplačevanja invalidnin, kajti tudi tukaj je še precej zlorab. Nadalje bodo obravnavali izdajanje delavskih knjižic sezonskim delavcem ki je tudi eden izmed perečih problemov v Prekmurju, kakor sezonski delavci sploh. Člani obeh svetov bodo obravnavali še vrsto drugih vprašani na področju svojega delokroga. Upamo, da bo tak osebni kontakt z občinskimi ljudskimi odbori, njihovimi sveti in seveda tudi z ljudstvom žel obilo sadov pri reševanju vseh nalog, ki jih morejo ljudski odbori in njihovi sveti reševati. Nova potrdila za dosego pravice do otroškega dodatka V zvezi z reorganizacijo dodeljevanja otroških dodatkov in da bi se odpravilo neupravičeno prejemanje teh, bodo morali. vsi, ki so upravičeni prejemati otroški dodatek za svoje otroke, predložiti nekatera nova potrdila in sicer: izjavo o premoženjskem stanju iz leta 1951, ki jo potrdita dve priči; potrdilo občinskega ljudskega odbora o preživljanju in veliposti kmetijskega posestva in davčno potrdilo. Ker bo s tem mnogo dela, ne bodo mogli dobiti teh potrdil vsi naenkrat, zato si jih najprej naj oskrbijo tisti, ki imajo kake davku zavezane dohodke. Dajmo Prekmurju nove šole (Nadaljevanje s prve strani) nih šol, pripravil perspektivni plan bodoče šolske mreže itd.), ni dovolj, da je OLO sprejel na svojem zasedanju perspektivni plan bodoče šolske mreže v Prekmurju, ta plan je treba tudi realizirati. Za realizacijo tega plana bo treba najti tudi denarna sredstva, potrebne investicijske kredite; zato se bosta s tem morala baviti tudi Gospodarski in Komunalni svet pri OLO, jasno da tudi Okrajni ljudski odbor kot celota pri sestavi proračuna in dodeljevanja investicijskih kreditov za leto 1953 in dalje. Jasno je, da vse naenkrat ne gre, toda z malo več dobre volje, bi se stanje že v tem letu v marsičem dalo izboljšati. Če bodo pokazali razumevanje še občinski ljudski odbori, posebno pa še sveti za prosveto in kulturo pri občinskih ljudskih odborih, bi v tem letu vsaj stranišča, vodnjake in ograje lahko uredili pri naših šolah. Prav je, da se daje prednost gospodarstvu — saj to je osnova —, elektrifikaciji naših vasi; zdi se nam pa le nepravilno, da o tako važnem vprašanju kot je šolstvo, na prvi seji novega Okrajnega ljudskega odbora razen tov. Cegnarja, ki je povedal nekaj načelnih misli o vzgoji kmetov, in tov. Rogla, ki se je potem zavzel za šolstvo, ni spregovoril nihče. Ali ni prav OLO poklican v prvi vrsti, da ustvari materialne pogoje za pravilen razvoj šolstva? Ali ni prav OLO poklican za to, da ustvari objektivne pogoje naši mladini, da bi pridobila čim več znanja? In kje naj ga pridobi, če ne v šoli? Ali ni tudi OLO poklican, da odpravlja zaostalost, nevednost in konzervativnost naših ljudi, ki jo kaj radi poudarjamo? Je poklican in odgovoren, tudi dolžan je delati za vse to. Poleg okrajnega ljudskega odbora so pa za to poklicani ravno tako tudi občinski ljudski odbori in njihovi organi, predvsem sveti za prosveto in kulturo, ki so bili povsod izvoljeni. Zato v bodoče šolske problematike ne smejo reševati samo šolski upravitelji, učiteljstvo, ali celo samo tajniki občinskih ljudskih odborov — sicer je takih primerov bilo zelo malo — temveč jo morajo s vso odgovornostjo in resnostjo reševati ljudski, odbori kot celota v najtesnejšem sodelovanju z množičnimi organizacijami, društvi, učiteljstvom, starši, predvsem pa z volilci na zborih. Ljudski odbori morajo zahtevati od svetov za prosveto in kulturo temeljito analizo vseh vprašanj šolstva na svojem teritoriju. Prav posebno pa morajo to storiti sedaj, ko sestavljajo proračune za leto 1953, da ne bi ravnali pri določevanju vsot za šolstvo mačehovsko. Sole naj bodo take, da se bodo otroci čimve naučili. Ukinitev enooddelčnih šol in ustanavljanje višje organiziranih šol je do sedaj naletelo na precejšnji odpor pri nekaterih starokopitnih ljudeh, ki še vedlo ne razumejo, da se učenec več nauči v oddelku, v katerem je le en letnik; ne razumejo, da moramo dati našim otrokom večjo izobrazbo, kot smo je bili deležni sami (v osnovni šoli); ne razumejo, da je tudi kmetu potrebna izobrazba, če hoče v bodoče bolje gospodarili; da mu je potrebna večja izobrazba, če hočemo — in to moramo — zgraditi socializem na vasi. Zato je prav in nujno, da o šolstvu razpravljajo osnovne organizacije ZKJ (ne mislimo tu seveda na čisto strokovne stvari: učne načrte itd.) in tudi OF, kajti to je politična, prav težka politična naloga, katero moramo reševati takoj in z vso resnostjo. Prav je, da se o ukinitvi eno-oddelčnih šol, ustanavljanju višje organiziranih šol, o graditvi novih šol, popravilu in napravi pritiklin pri šolah, predvsem pa o bodoči mreži šolstva čim več piše, če hočemo to uspešno, pravilno, čimpreje rešiti. Naši ljudje so voljni sodelovati in pomagati pri reševanju šolske problematike. To dokazujejo skoro vsakodnevni obiski na Svetu za prosveto in kulturo pri OLO, kamor prihajajo s pametnimi predlogi. To dokazuje tudi dosedanje delo in pripravljenost ljudstva na razne dajatve. (Seveda, kjer se jim to pravilno prikaže in raztolmači.) Naj navedemo nekaj primerov: Ljudje v Gornjih Petrovcih in okoliških vaseh so za zidavo novega šolskega poslopja naredili 125.000 zidne opeke. Pri tem so opravili 1272 dni prostovoljnega dela, izvršili preko 150 prevozov, darovali 188 m3 drv za žganje opeke itd., tako da vred- nost opeke znaša danes do 800 tisoč dinarjev. Pripravljeni so pa prispevati še ves potreben gradbeni les in naprej pomagati s prostovoljnim delom. Zelo hvalevredno je tudi to, da so pri tem delu pomagali tudi naši vrli graničarji poleg svoje naporne službe pri čuvanju naše meje. V Bakovcih so na čast VI. kongresa ZKJ in v tekmovanju za volitve v občinske in okrajne ljudske odbore navozili za gradnjo novega šolskega poslopja 200 pr. metrov gramoza in ravno-toliko peska, nabavili in pogasili precej apna in pripravljeni so denlati še naprej. V Bogojini imajo za gradnjo nove šole že 16 pr. m. pogašenega apna, nakopano zemljo za izdelavo zidne opeke, nekaj gradbenega lesa za ostrešje. Spomladi bodo začeli izdelovati opeko. Tudi v Turnišču se že pripravljajo. In v drugih krajih so ljudje že pomagali in so pripravljeni tudi v bodoče pomagati pri gradnjah in popravilu. Toda pri najboljši volji ljudi, občinskih ljudskih odborov in okrajnega ljudskega odbora problem gradenj novih šolskih poslopij ne bo rešen, če nam pri tem ne bodo priskočili na pomoč republiški organi. Zato se pridružujemo članku v »Slovenskem poročevalcu« in prosimo vse merodajne republiške organe, da podprejo iniciativo prekmurskega ljudstva ter pri dodeljevanju investicijskih kreditov za šolstvo ter določevanju globalnih vsot za nove proračune ne pozabijo na Prekmurje in njegovo šolstvo; kajti Prekmurci niso sami krivi, da imajo v šolstvu take razmere, pač pa je to dediščina preteklosti, ki jo je treba čimpreje odpraviti. Nova gimnazija v Soboti Tako ne sme naprej, kakor je bilo doslej v kmetijski zadrugi Zgornja Ščavnica Splošna kmetijska zadruga v Zgornji Ščavnici sodi med najmočnejše zadruge na tem področju, saj šteje blizu 300 članov (po podatkih iz bivših zadrug Ledinek, Žice in Zgornja Ščavnica) in se njen delokrog razteza na več krajev in naselij. Čeprav že posluje dve leti, pa razmere v njej niso posebno rožnate. Zakaj ta zadruga, ki ima sicer dobre ekonomske pogoje, ni dosegla tistega razvoja, ki bi ga kot zadružna ustanova v pravem smislu besede morala doseči? V času svojega poslovanja ni opravila tistega poslanstva, ki bi pospeševalo napredek v kmetijstvu. Izjema sta odseka za odkup in trgovino. Živinorejski odsek, ki v zadrugi obstoji le na papirju, ni v poslovnem razdobju ničesar dobrega napravil v korist živinorejcev. Na občnem zboru bo lahko edinole poročal, da je lani kupil enega plemenskega bika. Živino so odkupovali ljudje, ki so gledali le za svoj žep, dočim zadružniki od njihovega trgovanja niso imeli nobenih koristi. Svoj posel so opravljali brez vsake kontrole po zadružnem vodstvu. Lesa pa sploh niso odkupovali, temveč so prepustili pobudo privatnim nakupovalcem. Tudi o kakem organiziranem delu sadjarskega odseka ni mogoče govoriti. Izjema so le posamezniki, ki so v času škropljenja opravljali svoj posel zgolj zaradi zaslužka. Nihče ni škropilcem dajal strokovnih nasvetov, zato je bilo delo naj-češče površno opravljeno. Stroji so bili zanemarjeni in poškodovani, ker se zanje ni nihče zanimal. Upravni odbor kakor tudi nadzorni organi zadruge niso upravičili zaupanja svojih članov. Lani se je celo zgodilo, da so posamezni zadružni voditelji s predsednikom na čelu posegli v odkupno kampanjo in kot Odkupovalci precej zaslužili. Odkupili so sicer 27 vagonov sadja, vendar pa bi lahko dosegli še večje uspehe, če bi sadje odkupovali po konkurenčnih cenah, kot so to prakticirale sosedne zadruge, ki so na področju Zgornje Ščavnice često nepravilno vsiljevale svojo konkurenco. Tako je radgonska zadruga proti predpisom najela nakupovalce, le-ti pa svoje pomočnike. Ščavniška zadruga je morala drago plačevati prevozne storitve, ker ni imela svojega prevoznega sredstva, t. j. kamiona, ki ga je kupila šele ob zaključku odkupne sezone. V Beogradu in drugod si je zasigural dobra tržišča in tako tudi zaslužek, ki pa bi bil lahko mnogo večji, če bi zadrugo pravilno vodili. Tudi trgovski odsek ni mnogo več napravil v dobro kmetijske proizvodnje, saj je kmete zelo slabo preskrboval z umetnimi gnojili in drugimi potrebščinami. V minulem letu so uredili knjigovodstvo, nimajo pa še potrebne evidence nad članstvom. Članski register pomanjkljivo vodijo. Na lanskem občnem zboru so sklenili, da bodo povečali članske deleže od 150 na 1000 din, do česar pa še ni prišlo. Na to pomanjkljivost jih je šele pred kratkim opozoril nadzorni odbor, ki je na svoji seji grajal poslovanje upravnega vodstva in ugotovil tudi več neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let. Te obveznosti bo morala zadruga čimprej poravnati. Na zadnji seji so člani upravnega odbora kritično ocenili svoje dosedanje delo in sklenili, da bodo poživili živinorejski, sadjarski in strojni odsek, uredili članski register, izterjali dolgove in poravnali vse obveznosti ter do občnega zbora izboljšali poslovanje v zadrugi. Da bi le ti sklepi postali stvarnost! Pošteni zadružniki namreč želijo, da zadružno vodstvo začne delati v njihovo korist, da v praksi spremeni svoj odnos do zadružništva, ki bo pognalo klice napredka le takrat, če bo služilo našemu kmetijstvu. Sem pa sodi tudi upoštevanje naših zakonskih predpisov in zadružnih pravil, ki so jih zadružniki sprejeli zato, da bi od svoje zadruge imeli tudi korist. Le z uspešnejšim poslovanjem bo zadruga v Zgornji Ščavnici pridobila na ugledu med kmečkim prebivalstvom in ga privedla do spoznanja, da jim edinole ona lahko pomaga do večjih uspehov v proizvodnji. -jh- FRANCOSKA VLADNA KRIZA je začasno pri kraju. Novo vlado je sestavil Rene Mayer, sodelovale pa bodo dosedanje stranke »sredine«, toda brez socialistov. Novi PREDSEDNIK ZDA GENERAL EISENHOWER se te dni posvetuje s svojimi bodočimi sodelavci v vladi o notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih. Pripravlja se na prevzem dolžnosti dne 20. t.m. M. Sobota, 16. januarja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Beseda naših bralcev SE ENKRAT Lendava se je razširila Pod gornjim naslovom je objavil v prejšnji številki Obmurskega tednika dopisnik, ki se je podpisal s -C-, članek, v katerem razglablja o nekaterih vprašanjih Lendave. Skoraj polovico svoje dolge razprave je posvetil odgovoru na moje mnenje, ki sem ga pred meseci v članku »Kako se Lendava razvija« zapisal o kinu Nafti v nekaj vrsticah. Zdi se mi, da se zato suče tako dolgo okrog tega, ker drugih, boljših dokazov zoper moje mnenje nima. Ne bi mu odgovarjal na dolgo; saj sem že takrat zapisal, da ni kino glavni vzrok za podeljenost med mestom Lendavo in naseljem Nafte. Nekaj pa tiči tudi v tem. Naj pojasnim podrobneje. Ker je iz naselja v mesto daleč in slaba cesta — kakor trdi -C----, je prav tako daleč in enaka cesta iz mesta v naselje. Ker je predaleč v Mestni kino, je predaleč tudi na predavanja, proslave, razne prireditve itd. Ne vem, če bi o tej daljavi toliko razmišljali in se na njo sklicevali, če v naselju ne bi imeli dvorane in kina? Ker je njim predaleč v mesto, gotovo želijo, naj ljudje iz mesta prihajajo k njim ali pa ostanejo vsak za sebe. Tako se vsaj razume iz odgovora. Ti dve mnenji pa sta napačni. Če se Lendavčani ne približujejo rudarjem, se morajo oni Lendavčanom. Kajti če pogledamo iz političnega stališča, bi moralo bati rudarjem bliže do Lendave kakor »meščanom« do njih (namreč merjeno s politično zavestjo, ne z metri). Kako naj drugače rudarski običaji prodrejo v mesto, kakor razglablja v svojem članku tov -C-? Ali to sodelovanje ne bi bilo najlaže vpostaviti in razširiti v kulturno-prosvetnem delu? In ali uspehi tega dela ne bi bili večji, kakor so danes? Zdi pa se mi, da je prav tu sodelova- nje najslabše; pri tem pa tudi dvorana, kjer je kino, igra neko in to precejšnjo vlogo. Sicer tega ne bi če rudarjem kljub njej ne bi bilo v mesto predaleč. Se enkrat vprašanje godbe Menim, da z nazivom »rudarska godba« delovni kolektiv Proizvodnje nafte ne bo pridobil nič, pač pa le s tem, če bo v godbo, ki se lahko imenuje kakorkoli, vnesel rudarski duh Enako velja tudi za kulturnoumetniško društvo. Kljub temu tov. -C- še vedno želi in trdi, naj bo godba rudarska, v njej pa lahko igrajo vsi... In če ne bodo hoteli, kar je že prišlo do izraza, ko se je šlo za naziv godbe. Ali lahko ima delovni kolektiv Proizvodnje nafte godce le izmed svojih članov? Dvomim, ker je že imel svojo godbo, pa ni uspevala; ker ima svoj SKUD pa ne uspeva, kakor bi bilo želeti. Zato je sodelovanje nujno, če želimo, da bi se kulturno-prosvetno delo izboljšalo, kajti v mestu, v šolah delajo prosvetni delavci ki bi lahko mnogo pomagali. V mestu pa so tudi drugi ljudje, ki bi lahko koristno sodelovali. Toda tem je prav tako daleč v naselje Nafte kot rudarjem v mesto. Kdo bo torej naredil prvi korak k zbližanju? Menim, da sami materialni pogoji (ureditev ceste, luči itd.) ne bodo dali mestu rudarskega značaja, če rudarji ne bodo širili svojega duha. To dvoje se mora dopolnjevati. Rudarji pa svoj duh lahko širijo le takrat, ko se bodo z »meščani« čimbolj povezovali. Ali ne bi koristilo, če bi odpravili izraze »vi« in »mi« in bi bili vsi, ki živijo v mestu in naselju le »mi«? Seveda je prvi pogoj za to vsestransko sodelovanje predvsem v kulturno-prosvetni dejavnosti. S kupovanjem v mestnih trgovinah mesnicah itd. pa ne bodo ustvarili potrebne povezave. Zato jim nihče ne oporeka, da ne bi smeli imeti svojih Jože K. Kako predsednik nadzornega odbora kontrolira zadrugo Predsednik nadzornega odbora Kmetijske zadruge Markovci je Gustav Veber, šolski upravitelj v Markovcih. Zadružniki so ga izvolili, ker so mu zaupali in verjeli njegovim izjavam, da bo povzdignil zadružno poslovanje Prvo njegovo delo je bilo, da se je sprl z bivšo poslovodkinjo Sidonijo Konkolič, drugo pa. da se je skregal s sedanjim poslovodjem Stefanom Solarjem. Solarju je naročil, da mora v trgovini točiti rum. Ker to ni dovoljeno, se je poslovodja moral zagovarjati, upravni odbor pa je bil kaznovan. Ob zadnji reviziji je Veber namesto štirih sodov vina popisal le tri, kar je dalo razliko 120 litrov in je potem govoril o primanjkljaju. 2. ja- nuarja 1953 je kontroliral blagajniški dnevnik. Po končanem pregledu je podpisal, da je blagajniško poslovanje v redu, čeprav ni zahteval in ne pregledal prilog: račune o vplačilih in izplačilih. Kakšna kontrola je to? V sejni knjigi ni zapisanega nobenega zapisnika. Kako naj bi bil, če ne kontrolira po pravilih zadruge. Rajši se poslužuje kakhi izmišljotin. Dobiček od sadja smatra za izgubo in tudi tako tolmači zadružnikom ter s tem dela nezadovoljstvo med člani Veber pa niti ni član zadruge niti noče vplačati članskega deleža. T. Z. Markovci Pisma vüjeca Balaža z Vujdrimlake Etan se mi je sejalo, kak lidjé gučijo, k f svojen pisaji samo štenkan no zabavlan. Morti je to resen, ka sen na neštme dobre reči pozaba, ven sen skorok pofsodik vida samo slabe pa tüdi zveda sen samo za takše na fseh kuncih no krajih. F toten pismi se čen te ali majciko popraviti, záto poglednimo najprle ta gor v dugi Rožički vrh. Tan doživiš nekaj čüdnega! Zadrüžni dum je do kraja sezidani, lepo porajhani no pokrit. Notri so tüdi fsi meštri že opravili svojo delo. Toga — pr moj kokoš! — ne najdeš nigi indi f celen okraji! Pa so Van f tistih bregačah samo bole bogi lidjé duma — bogataša nega niet njimi. Polükna sen malo v dvorano, ge so se glih puce no čehaki sükali v lepen starinsken plesi F prosvetnom štiblci sen met drügimi cajtingami najša tüdi naše dumaje. Lidjé pa so mi pravili, ka do pre tistemi človeki, keri je pisa v jih nekaj ot poštenosti, küpili veko brezovo metlo, ka de najprle malo pret svojin pragon pomeja, Potlan te ali naj spravi na drüge. Tüdi kino majo v dumi, samo film se rat trga — morti je tote falinge tista puca kriva, keka zmiron polek operatera v jegovi kobači čipi pa skozik lükjo lüka. Otsot se pre dosta bole vidi pa tüdi toplo je polek jega. — Potlan sen vdrapna po pol metra globoken blati prta Kapeli no Vida, kak zadrüžniki pridno regulijo na toplen sevri — fse pres grofof, fajmeštrof no menihof no pres sposojenih penes. Pohvalili so se, ka do dobli za fsaksi lajnski tabrh 200 dinarof, ot ležišega dela pa 150. Skorok se pre namenijo Oženiti še z za drügo j Rački Vrh no napraviti tan tüdi zadrüžni štacün. Najbržé majo svoje račünske bükvice bole v redi kak tan v Vinskih vrheh, ge so kumaj zaj začeli fküp spisavati, keko so zadrüžniki lani delali. . Meli do precik hüdo delo, ven se je že dostakeri ceglc zgüba ali pa ga sploh neje bio. To do pač bole okrogli račüni! Zaj pa sen s hvaloj že na kunci! Za zadrügo f Stročji vesi nemren nič drügega povedati kak to, ka majo pret svojim vekin dumom veko mlako no takšo nezarensko blato, ka je ovi den celo traktor s prkolico vjen optiča, dere je šteja pret magacin zapelati. Či češ tan f kanclijo priti, je najbole, ka si kakši stari čun sobon prvlečeš — do šodra pa majo samo dobre pol vüre. Eni pravijo, ka do si zadrüžniki rajši helikopter z Amerike naročili. To so Van v Apačah že bole praktični lidjé duma. Tan so si ot palme do zadrüžnih štal že teko slame navlekli, ka greš fčista po sühen, či pa padneš, si nemreš reber potreti, ven zletiš na mehko. — Na mehko tak kak mačák a fse štiri nogé je padna tüdi tisti človik, kerega so negda pot lotmerskoj vüro zavolo nekših zmešanih račünof tak pohvalili, kak se te- mi šika, zaj pa je znavi pr potjetji Zadrüžnik v Lotmerki, ka živino naküpüvle. Morti so ne najšli drügega za toto slüžbo, kerega bi lidjé no jegovi pajdaši tak dobro poznati kak jega. Lotmeržani bi radi vidli, ka bi zmiron več lückih lidí k jin hodilo. Či čejo to, te morejo malo bole za ret skrbeti. Tak julija, augusta, dere je süša, naj popravijo cevi na strehah no žlebe, ka nede žjáh teklo kak s škafóf, ali pa naj bar fsakšemi lückemi človeki staro marelo posodilo. Zaj si pač mislijo: či si si že v naših oštarijah ne naleja guta, lehko dobiš nekaj mokrote za šijak — pa še fčista zabadaf! Pa tüdi druge reči so tü no tan narobe. Či si češ v bufeti na štacjoni špricar privoščiti, ga moreš stoječki spiti, na mizah pa stojijo narobe obrjeni stoli. Zato sen etan enok stopa rajši v restaracijo. Tan pa ti je bila gromozenska sila, ven se je kelnara jako na nekši sestanek midilo! Nalela mi je tak mujmo gredečki 2 deci nekše smetlive čüče no jo fájn zaračünila. K je nebi jas še dale mádija, sen spi ja samo pol štuca — več tudi nebi moga — te pa je že lehkih nogač otmigala ta prta mesti. Toto lotmerško vino je bio drago, še dražijo pa točijo tan v apački opčinski oštariji. Či daš za 3 deci 100 dinarof, te dobiš glih 16 dinarof nazaj. Tak te pride liter apačkega špeciala na celih 280 dinarof — takšega pa še najnč v Marprugi ali Lublani ne točijo! Morti pa je tak zavolo dvojne nobl postrežbe — oštarijaš ti vino prnese, jegova žena pa pobira peneze. Morti pa so tote cene krivi tisti pifci, keri radi platiti pozavijo — takših je pre ne malo “Potlan pa se jako čüdijo, kak se jin je moglo kaj takšega prpétiti, ven so meli samo silo dumu. Ja. či je sila, te je vrak! Tak so rekli tüdi požamiki v Žibercih, dere so f svoj dum napelali eletriko. Ka se nebi preveč zadužili, so rajši otpovedali tote naše cajtinge, zaj pa ne znajo nič, kak se kaj gasilci v naš en okraji süčejo — najnč za svoj občni zbor so ne znali. Sila je najbrže tüdi tistemi, keri tan okolik Rünča fčista ne débelo kredo. Prle si je spravla zelje pot streho, pa šelato, jabuko, runo — sam cušpajs, kak se pravi — zaj pa de se šteja najbržé z meson no klobasami mastiti — ven pofsodik kol bujo. Miličniki no lidjé ga že iščejo pa ga majo pre že na piki. Tüdi zajega vala stara pametna reč: Fsaka sila do drügega vremena! To sen fčasik šküsa tudi jas, Vaš vüjec Balaš. KZ Lendava si bo zgradila skladišča Čeprav je minulo komaj poldrugo leto, ko so ustanovili KZ Lendavo, je že dosegla lepe uspehe in napredek ne le v trgovini, temveč tudi v kmetijstvu. Člani in tudi ostali ljudje so spoznali, da jim zadruga lahko mnogo koristi. Dokaz za to je 108 novih članov, ki so se vpisali lani v decembru. Sedaj ima zadruga okrog 440 članov. Pretežno število teh je iz mesta, Lendavskih goric in Trimlinov. Nekateri člani pa so tudi iz oddaljenih vasi Petišovec, Benice, Pince-kolonije. Gornjega Lakoša itd. Za napredek kmetijstva svojih članov je zadruga nabavila v preteklem letu več strojev: traktor, motorno škropilnico, kosilnico, sejalne stroje, stroje za čiščenje žita in druge. Zadruga je poskrbela svojim članom tudi preko štiri vagone semenskih žit. Poslala je v šolo enega svojega člana, ki bo po povratku skrbel za izboljšanje vinogradništva. Zadruga ima poleg trgovin tudi obrtne delavnice: kovaško, kolarsko in predelovalnico mesa Ima tudi svoje gospodarstvo z 80 ha zemlje, pretežni del katere je bil vključen vanjo ob reorganizaciji KDZ. V lanskem letu ustvarjeni dobiček znaša preko tri milijone dinarjev. Poleg tega je zadruga razdelila ob Novem letu svojim članom darila v skupni vrednosti pol milijona dinarjev Na zadnjem občnem zboru so člani sklenili da bodo iz dobička zgradili razne objekte, predvsem skladišča, ki jih nujno rabijo. Zaradi pomanjkanja skladišč je imela zadruga v' preteklem letu največje težave, saj je odkupila raznih kmetijskih pridelkov za okrog 180 Vagonov, ki pa jih ni mogla vskladiščiti nikjer. Zato jih je morala imeti na prostem, dokler jih ni odposlala. Graditi bodo začeli, čim bo spomladansko vreme to dopuščalo. Pisma naših vojakov MLADINSKEMU AKTIVU G. RADGONE Dovolite mi, da se vam preko našega Obmurskega tednika zahvalim za Novoletno voščilo ter denar, ki ste ga zbrali ter poslali nam, ki služimo kadrovski rok. Vsekakor je to lepo za vašo mladinsko organizacijo, ki tako pridno skrbi za svoje bivše člane. Kakšen občutek sem imel, ko sem prejel Vaše skrbno sestavljeno pismo, iz katerega so se mi nasuli stotaki po postelji! To sem povedal svojim tovarišem in moral sem prebrati pismo pred enoto. Dalj časa smo se menili o Vašem delu in uspehih, kar sem jim moral pripovedovati Vaše čestitke in nagrada nam dokazujejo, da ste tudi Vi z nami in boste, če bo treba braniti našo domovino pred osvajalcem. Obenem pa ste nam dali vzpodbudo, da se bomo še bolj potrudili pri strokovnem in političnem učenju. Želim, da bi v bodoče poročali o svojem delu in uspehih v Obmurskem tedniku, ki se je zadnji čas precej razširil med našimi ljudmi. Posebno nam. ki smo pri vojakih, prinaša mnogo zanimivih novic iz domačih krajev. Sprejmite tovariške pozdrave od Vašega Ivota. Z DOBRO VOLJO SE VSE PREMAGA Draga mladina! Ni še dolgo tega ko smo zapustili Vaše vrste in že smo v naši Armadi, kjer smo dočakali novo leto 1953 Lansko novo leto smo praznovali še skupno Ob tej priložnosti Vam pošiljamo naše borbene pozdrave in Vam želimo srečno in uspehov polno novo leto 1953. ki Vam prinaša nove naloge in težave. Toda z dobro voljo boste premagali vse težave. Zato stopajte ,po začrtani poti junaško naprej! Srečno novo leto 1953 želimo tudi svojim staršem, sorodnikom sosedom in vsem znancem! Negotin-Krajina, v. p. 6228: Koloman Žibrik. Strukovci; Ivan Balažič, Lina: Nikolaj Sabjan. Lendava; dva Stefana Ker lenca, G Bistrica; Štefan Ratnik, Sodišinci; Janez Vnuk Hotiza: Emil Smodiš. Krašči: Ivan Žoldoš Črensovci; Ignac Škafar. Mostje: Jože Ciglar Petanjci: Ludvik Kerec, Cankova; Karel Kozic, Gorica. KRATKE VESTI Na Kosovem polju, v pokrajini Kosmet, je okrog 10 milijard ton lignita, kakor so pred kratkim ugotovili geologi. Naše najbogatejše znano področje premoga je doslej bila Kreka, kjer cenijo premogove rezerve na štiri milijarde ton. Lignit se na Kosovu razprostira pod površino na področju okrog 500 kvadratnih kilometrov. Najzanimivejše pa je to, da je premog na robu te kadunje le 1 m pod zemeljsko površino, kar bo izredno pocenilo izkopavanje lignita v tem bodočem premogovniku. Izkopavanje bo cenejše za okrog 50%. Veliki nalivi in viharji so bili zadnje dni v mnogih krajih severne Grčije. Ti so povzročili mnogo škode. Na otoku Mitileni je vihar izruval s koreninami 30.000 dreves. Pri Arti je več vasi pod vodo, blizu mesta Ksanti pa je voda zalila 3000 ha orne zemlje. Škodo cenijo na več kot deset milijard drahem. Deset ljudi je izgubilo življenje med snežnimi viharji, ki so divjali nad severnim delom Združenih držav Amerike. Potopilo se je tudi nekaj manjših ribiških čolnov. Število brezposelnih v Avstriji se je po zadnjih podatkih zvišalo v decembru 1952 za 72.999, tako da je sedaj 249.160 brezposelnih. Od tega je 179.928 moških delovnih moči. Nad milijon dolarjev pomoči za afriške otroke je sklenil dodeliti Mednarodni sklad za otroke. Od tega zneska bodo porabili 15.000 dolarjev za nabavo praška DDT za Egipt, kjer se bo začel boj proti malariji, legarju in kugi. 50.000 ton turškega žita bodo uvozili Grki. Tega ne bo treba plačati v dolarjih, ker bo po podpisanem sporazumu Turčija uvozila iz Grčije 300 do 400 tisoč ton cementa v zamenjavo za druge proizvode. V Berlinu se je nastanilo od februarja leta 1949 do konca leta 1952 225.000 beguncev iz Vzhodne Nemčije. Med begunci iz Vzhodne Nemčije in sovjetskega dela Berlina, ki prihajajo vsak dan množično v Zahodno Nemčijo in zahodni Berlin, je zadnji čas čedalje več Židov in sicer zaradi čedalje hujše protižidovske gonje. Ljutomersko planinsko društvo ima nad 140 članov Člani Planinskega društva v Ljutomeru so pred kratkim napravili obračun svojega dela. ki je bilo letos kljub nekaterim pomanjkljivostim. uspešno in je vzbudilo zanimanje za planinski svet v večjem krogu prebivalcev Ljutomera in okolice. Na občnem zboru so že našteli nad 140 članov ki so izrazili željo, da bi društvo prihodnje leto pogosteje prirejalo izlete v planine Letos je obiskalo Julijske in Kamniške planine nad 30 članov, poleg tega pa so obiskali tudi smučišča na Pohorju, planinsko postojanko na Doliču in Kapelo. Zlasti pohorski smučarji in očividci Aljaževega stolpa na vrhu Triglava so se vrnili z nepozabnimi vtisi in spomini. Tudi prihodnje leto bo društvo priredilo več izletov v alpski svet. Za prvo polletje predvidevajo izlete smučarjev na Pohorje, na Donačko goro in Boč. v rojstni kraj maršala Tita — Kumrovec, na Gomilo in v druge letoviščarske kraje v bližnji okolici. Krog ljubiteljev planin se širi tudi na podeželje. Tako so člani društvene skupine iz Lahanec in okolice samostojno priredili izlet na Triglav. Svojemu voditelju in navdušenemu planincu tov. Mešku so obljubili, da ga bodo še večkrat spremljali na smelih pohodih. Da bi si planinski šport utrl pot tudi na podeželje, je društveno vodstvo sklenilo da bo s pomočjo mladinske organizacije ustanovilo svoje skupine v Bufkovcih Radgoni, Radencih Križevcih pri Ljutomeru Vinski vrhovih in na Jeruzalemu. Mladinska organizacija in delovni kolektiv državnega posestva Jeruzalem sta obljubila pomoč pri ureditvi tamkajšnje postojanke Člani mladinskega odseka pa bodo vzgajali društveni naraščaj in z izleti vzbujali ljubezen do narave in gora V društvu nameravajo sčasoma ustanoviti taborniško skupino V kratkem bo društvo priredilo zanimivo predavanje o naših planinah Povabili bodo izkušenega planinca, ki bo znal nekaj povedati o svolih doživljajih in podvigih V bližini kulturnega doma bo postavilo propagandni kiosk, ki bo opremljen s slikami naših gora in domačih planincev Prav tako bodo pridobili kar največ naročnikov za »Planinski vestnik« in začeli pisati društveno kroniko KAM PA V SOBOTO, 17. JANUARJA? Nikamor drugam kot v Radence, kjer se v prostorih kavarne ob 19. uri prične »PLANINSKI PLES«, ki ga prireja Planinsko društvo iz Ljutomera. Domača kapljica, jedila, ljutomerski plesni orkesterl Vljudno vabljeni! Nova pot Partizana v ljutomerskem okraju V zadnjem času smo mnogo razpravljali o telesni vzgoji. V tej razpravi smo osvetlili tudi razmere v društvih »Partizana«, ki je lani nekoliko zaostajal za razvojem ostalih vzgojnih organizacij. V našem časopisju smo lahko zasledili članke, ki so upravičeno grajali slabosti in napake v delu osnovnih organizacij. Toda naši delavci in mladinci bodo letos zamujeno nadoknadili z živahnejšim delom v telovadnicah Novi ukrepi v organizacijah »Partizana« bodo pripomogli k temu, da bo tudi telesna vzgoja postala sestavni del izobraževalnega dela na podeželju. V okrajnem središču bodo v kratkem ustanovili okrajno vodstvo, ki bo usmerjalo vzgojno delo v društvih in pomagalo zlasti mlajšim organizacijam. V društvih se pridno pripravljajo na občne zbore. V vseh večjih krajih bodo ustanovili nova društva. Tako bodo imeli v prihodnjih dneh ustanovne občne zbore v Apačah, Veržeju, Bučkovcih, Ivanjkovcih, Križevcih in Radencih, pri Kostanju in Vidmu, na Vinskih vrhovih, Razkrižju in Kapeli kjer so že ustanovljeni iniciativni odbori, ki se resno pripravljajo na ustanovitev društev. V Radgoni, Železnih dverih in na Cvenu bodo imeli občne zbore, dočim so ljutomerski telovadci to že opravili decembra minulega leta Ustanovni občni zbor okrajnega odbora »Partizana« bo predvidoma 8. februarja letos v Ljutomeru. Po dosedanjih podatkih bo do 15. februarja v okraju 15 društev »Partizana«, ki bo imel v svojih vrstah blizu 700 aktivnih in 600 podpornih članov ter nad 2000 pionirjev. Te številke nam dokazujejo, da bo »Partizan« v prihodnosti lahko odigral važno vlogo pri vzgoji naše kmečke mladine. Skoraj vsa društva se bojujejo s težavami, ki jim ovirajo uspešno delo v zimskih mesecih Marsikje nimajo telovadnice in osnovnega orodja. V krajih, kjer društva že delujejo, imajo sicer prosvetne dvorane, ki pa niso last »Partizana«, marveč prosvetnih društev in zadrug. Že samo dejstvo, da so v teh dvoranah pred vojno telovadili Sokoli in Orli, nas hrabri v upanju, da bomo tudi danes našli sporazum in tako zadostili potrebam telesnovzgojnm organizacij »Partizana«. Predlagam, da bi tam, kjer imajo na razpolago le eno dvorano, ustanovili poseben odbor, ki naj bi upravljal z dvorano in upošteval potrebe vseh organizacij in društev. Tako bi zagotovo odpadla nesoglasja, ki se marsikje pojavljajo; pri Kostanju na primer posamezniki trdijo, da v njihovi dvorani danes ni mogoče telovaditi, čeprav dobro vemo, da so v stari Jugoslaviji v tej dvorani telovadili, seveda pod duhovnim vodstvom gospoda župnika. Se bolj »napreden« je upravnik zadružnega doma v Apačah. Ta človek je hotel v dvorano postaviti take stole, ki jih ne bi bilo moči premikati Tako je hotel mladini preprečiti, da bi telovadila v novi dvorani Britanski ministrski PREDSEDNIK CHURCHILL je končal svoja posvetovanja z generalom Eisenhowerjem. O njih niso izdali uradnega poročila. Morda bodo postala javnosti dostopnejša šele potem, ko bo general Eisenhower prevzel predsedniške posle. OBRTNA ZBORNICA NE MARA TAKIH OBRTNIKOV Dimnikarski mojster Krištofič s C vena je šest mesecev zaposloval svojega vajenca Stanka Klopšeta, ne da bi z njim sklenil učno pogodbo. Pošiljal ga je po vaseh samega, da je moral čistiti dimnike. Kljub temu pa mu ni dajal z zakonom predpisane plače. Poleg tega ga je uporabljal, kakor tudi drugega vajenca, za razna poljska in hišna dela. Pri tem ju je zmerjal in Klopšeta celo pretepal na polju pri oranju. Krištofič je pošiljal svojo hčerko Marijo, da je šla po vaseh pobirat plačilo za storitve. Nekateri kmetje pa vedo povedati, da so morali plačati tudi za delo, ki ni bilo opravljeno. Zato je Obrtna zbornica v Ljutomeru priporočala sodniku za prekrške, naj Krištofiču poleg najstrožje kazni odvzame tudi obrtno dovoljenje. Takih mojstrov ne rabijo naši ljudje niti jih ne marajo med seboj obrtniki Zapustil nas je član našega kolektiva tov. Radivoj Velikonja tajnik podjetja in član osnovne organizacije ZKJ. Dobrega tovariša in zavednega borca v času NOV in izgradnje socializma bomo ohranili v trajnem spominu! Delovni kolektiv, osnovna organizacija ZKJ in sindikalna podružnica Proizvodnje nafte Lendava. M. Sobota, 16. januarja 1953 Ivan Radak Minulo soboto, 3. januarja, so pokopali v Lendavi tov. Ivana Radaka, člana ZKJ in bivšega tajnika Delavskega tehnikuma in Rudarske šole pri Proizvodnji nafte v Lendavi. Kot zvestega in požrtvovalnega borca za lepšo bodočnost ga je na njegovi zadnji poti pospremilo okoli 500 ljudi iz Lendave in okolice. V sprevodu je sodelovala tudi godna na pihala iz Sobote. Delavnemu in vzornemu komunistu so prinesli delovni kolektivi, organizacije, Šole in posamezniki mnogo vencev. Na njegovem domu se je poslovil od njega tov. Jože Varga, član Ind. komiteja ZKJ, ki je prikazal njegovo težko pot življenja že od zgodnje mladosti, ko je izgubil svoje starše. V predvojni Jugoslaviji je postal aktivni podoficir, ki je ob zlomu 1941. tela ostal zvest svojemu narodu. Zajet od okupatorja je bil odpeljan v internacijo v Nemčijo, kjer je junaško prenašal vse muke in bodril mnoge trpinčene, da bo nekoč napočil lepši dan in zasijalo sonce svobode. Njegove želje so se uresničile. vendar mu je internacija pustila rane, ki se niso zacelile, kljub mnogemu zdravljenju je 1. januarja umrl. »Njegovo delo bo ostalo vsem svetel zgled komunista«, je dejal tov. Dušan Petrovič pri njegovem odprtem grobu, »kako se je potrebno boriti, vzgajati in ostati zvest svojemu ljudstvu v borbi za lepšo bodočnost naše socialistične domovine, katero je tako ljubil.« B PRISPEVEK ZA ONEMOGLE V RAKIČANU Tov. dr. Gustav Rosina, odvetnik v Soboti, je nakazal upravi Doma onemoglih v Rakičanu 1000 din, iz kazenske zadeve Marije Flisar iz Sobote, za potrebe oskrbovancev. To je prvi primer, da se je nekdo spomnil na to dobrodelno ustanovo in ji materialno pomagal. Morda ga bo še kdo posnemal. PREVIDNOSTI NI NIKOLI PREVEČ Pred dnevi se je Peter Kaučič od Miklavža odpravil na dom Martina Kolariča iz Obreža v ptujskem okraju in se z njim pogodil za kravo. Kolarič mu je tokrat jamčil, da je krava zdrava in plodna. Kupec mu je verjel in zanjo plačal 27.000 dinarjev. Ko jo je brez živinskega potnega lista prignal v svoj hlev in jo nekaj časa hranil, je ugotovil, da je v resnici kupil jalovo in bolno kravo. Zato mu ni preostajalo nič drugega kakor da je goljufa prijavil Ljudski milici, ki bo že poskrbela za primemo zdravilo. Zato se varujmo goljufov in mešetarjev, ki prežijo za lahkim zaslužkom, in zahtevajmo živinski potni list, ko bomo kupovali živino. Tudi pri kupčiji z živino moramo biti previdni, sicer se nam lahko zgode neprijetnosti. VANČAVAS Mladinci v Vančavasi pridno igrajo šah in se pripravljajo na izbiro prvaka šaha v vasi. Med njimi je nekaj dobrih igralcev kot so Gabar, Miholič in Štefanec, zato bo borba za prvaka napeta in ostra. Tudi prebivalci Vančavasi se že veselijo elektrike, čeprav jim še ni zasvetila. Upajo, da bo kmalu. Transformator so že postavili v surovem stanju skupno z vaščani Borejcev in Rankovec. Prebivalstvo teh krajev pa se trudi še naprej, da bi jim elektrika čim prej zasvetila. 8. januarja so v Vančavasi pokopali najstarejšega vaščana. 87-letno Elizabeto Barbarič. DEDEK MRAZ JE V LENDAVI OBDARIL 960 OTROK Dobrim pripravam proslave Novoletne jelke v Lendavi, za katero ima največ zaslug Sekcija žena v mestu, je sledila lepa izvedba. Na proslavah šolskih in izvenšolskih otrok, na katerih so nastopali tudi pionirji, je dedek Mraz obdaril preko 960 otrok iz Lendave in Lendavskih goric. Tudi podjetja so materialno podprla proslavo. Tovarna dežnikov »Heroj Stefan Kovač« je prispevala kar 80.000 dinarjev. ZARADI PREDRZNOSTI V BOLNIŠNICO Pretekli teden je v Žepovce pribrzel kamion, ki ga je upravljal šofer Peter Vanjcinger in se ustavil pred Brusovo hišo. Po opravljenem poslu je nadaljeval pot. To priliko je izrabil domači fant, 12-letni Jožko Brus, ki se je kljub opozorilu navzočega vaščana obesil na drveči kamion in se hotel na njem odpeljati v sosednjo vas. Med potjo je padel pod kolo, ki mu je zlomilo eno nogo, drugo pa težje ranilo. Ponesrečenca so odpravili v bolnico. Mali Jožko se ne bo nikdar več obešal na drveča vozila, ki so že marsikomu ogrožala življenje. Zato naj velja: starši, podučite svoje otroke, da ne bodo posnemali našega pozna nca! PIONIRJI V VELIKI POLANI SO DOBILI 96 KNJIG Dedek Mraz je prinesel pionirjem v Veliki Polani 96 knjig; 92 jim je poslal Svet za prosveto in kulturo pri Vladi LRS, 4 lepe knjige pa pisatelj, domačin Miško Kranjec. Poleg tega. jim ie dedek Mraz razdelil tudi druga darila, kot bonbone, kekse orehe in sendviče. Za obdaritev so prispevali Kmetijska zadruga Velika Polana 5000 din, Občinski LO Polana 2000 din, Rdeči križ Velika Polana 500 din, Gasilsko društvo 500 din, Pionirski svet 4000 din in OLO Sobota 4000 din. Starši pa so prispevali različna živila za pripravljanje peciva. Pri pripravljanju Novoletne Jelke so posebno delali nekateri člani Pionirskega sveta s predsednikom Žapčičem, nadalje vse učiteljstvo, od vaških žena pa sta največ naredili Ana Žakoc in Marija Hozjan. Gotovo bo prihodnje leto sledilo več žena že njunemu zgledu. Delovni ljudje na vasi pa so pokazali veliko ljubezen do svojih otrok in se veselili skupno z njimi. Zato je pričakovati, da se bo iz takega razpoloženja porodilo Društvo prijateljev otrok. K. F. SREDNJEBISTRIŠKI MLADINCI NA ODRU Mladina v Srednji Bistrici se že dve leti uspešno udejstvuje v kultumoprosvetnem delu. V tem času je uprizorila že tri igre. Največji uspeh je dosegla zadnjo nedeljo z uprizoritvijo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. Kljub temu, da je večina mladih igralcev bila prvič na odru, je upeh bil zadovoljiv. Bilo je nekaj pomanjkljivosti, ki pa se bodo dale sčasoma odpraviti. Mladina je žrtvovala mnogo prostega časa za priprave iger. Z lastnimi močmi si ureja oder. Dela pa bi se oprijela še z večjim veselje, če bi bila dvorana v zadružnem domu, ki že tri leta čaka na dograditev, enkrat dokončno urejena. Posebno hvaležna pa je vaškim učiteljem, ki najdejo poleg svojega dela še vedno toliko časa. da ji pomagajo. MI. Gasilci čistilo svoje vrste Če pogledamo delo gasilske organizacije Prekmurja, lahko ugotovimo, da je v nekaterih primerih bilo v lanskem letu zadovoljivo, so pa tudi primeri nedelavnosti posameznih PGD. Delo v PGD v Rogaševcih je bilo zelo slabo in sicer po zaslugi poveljnika. Da bi PGD svoje delo v tem letu lahko popravilo, je članstvo izključilo na občnem zboru nedelavnega poveljnika iz svojih vrst. Primer dobrega dela sta PGD Korovci in Ropoča. Ko vstopil v Korovcih v gasilski dom, te red in čistoča opozori, da je tu dobra gasilska organizacija. PGD ima lepo urejeno knjižnico in' organizirano pionirsko oddelenje. Misliti pa bodo morali še na ustanovitev ženskega oddelenja. Ropoča se pa odlikuje v strokovnem znanju članov in članic, ki so že položili izpite za izprašanega gasilca. Tudi poslovne knjige so vzorno urejene, za kar gre zahvala poveljniku PGD tov. Štefanu Flisarju. Prijeli so nevarnega tatu Postopač in delomrznež Andrej Vukovič je začel svojo škodljivo kariero takoj po osvoboditvi, ko je Mirku Vukoviču iz Martinovskega vrha odnesel novo moško obleko, čevlje, denar in druge potrebščine, ukradel moško kolo izpred poslopja hotela »Beograd« in izginil neznanokam z drugim kolesom, ki ga je odpeljal izpred hotela »Sršen« v Ljutomeru. Zarasli teh tatvin, ki jih je izvršil od maja do oktobra 1945, je bil kaznovan z 8 meseci prisilnega dela. Toda ta kazen ni vplivala nanj poboljševalno. Ko je prišel naslednje leto iz zapora, se je zaposlil pri Mariji Peklerjevi v Ljutomeru in ji po krajšem službovanju ukradel os od kolesa. oblačila, verižice in druge predmete. Novembra istega leta je nekemu potniku ukradel kolo izpred Zemljičeve gostilne v Stročji vasi. Drugo dejanje njegove kriminalne igre je spet zaključilo sodišče, ki ga je za eno leto in osem mesecev poslalo med rešetke. Brž ko je prestal kazen, mu tatinska žilica ni dala miru in je v tretjič poskušal srečo. Preiskovalni organi so mu kaj kmalu prišli na sled in mu preprečili njegovo delo. Iz zapora, kjer bi moral pet let sedeti zaradi številnih tatvin, je pobegnil in še napotil v Dravsko Središče, kjer je zdravniku dr. Bezjaku vzel motorno kolo in z njim izginil neznanokam. Lahi septembra se je pojavil v Ljutomeru in se izdajal za pleskarja. Najprej je v štrigovl na sejmu ukradel dvokolo. Dne 8. novembra pa je obiskal ljutomersko kolodvorsko restavracijo, kjer je hotel »prepleskati« prostore, in je potem, ko si je temeljito ogledal položaj, ukradel Martinu Makovcu iz Stročje vasi harmoniko, Otmarju Ferlugi iz Radomerščaka pa moško dvokolo. Oškodovanci so zadevo pravočasno prijavili preiskovalnim Organom, ki so kmalu našli sled za storilcem in ga naposled znova vtaknili pod ključ. Preiskava še vedno traja, saj se vsak dan prijavljajo nove priče, ki z dokazi obremenjujejo nevarnega kriminalca. Izsledeni Vukovič je zelo zakrknjen nepridiprav, ki je že večkrat hotel z lažjo prevariti preiskovalne organe, ki so komaj zvedeli za njegovo ime. Izogibal se Je odgovorom, če je bilo treba povedati, kdaj in kje je rojen, čeprav imajo preiskovalni organi v rokah podatke, da je rojen 1922. leta, še vedno vztrajno trdi, da se je rodil 1926. leta. Tudi njegove izpovedi v zvezi z rojstnim krajem se ne ujemajo s stvarnimi podatki. Le budnosti in pripravljenosti naših preiskovalnih organov a imajo naši ljudje zahvaliti, da so se znebili nepridiprava, pred katerim ni bilo varno nobeno premoženje. Gornji primer pa hkrati dokazuje, da je delo preiskovalnih organov lahko uspešno, če jim naši ljudje pri tem pridno pomagajo. RAZPORED OBČNIH ZBOROV PGD OKRAJA SOBOTA Mladinski aktiv Otovci V januarju: 17. ob 14. uri Gor. Lakoš, ob 17. uri Gaberje; 18. I., ob 14. uri Pince, ob 17. uri Dolina; 23. I., ob 8. uri Adrijanci, Peskovci, Stanjevci, ob 13,30 Lucova, Gor. Petrovci; 24. I., ob 13,30 Grad, Vidonci, ob 14. uri Golgavas, ob 17. uri Dolnja Lendava; 25. I., ob 13,30 Prosečka vas, Poznanovci, Kuštanovci, Dolina, Bokrači, ob 14. uri Hotiza, ob 17, uri Kapca; 26. I., ob ob 8,30 Domanjševci, Lončarovci, Kukeč, Krnci, ob 13,30 Križevci, Kančevci, Ivanovci, Andrejci; 27. I., ob 13.30 Markiševci, Nemčavci; 28. I., ob 8,30 Moravci, Mlajtinci, Bogojina, ob 13,30 Filovci, Ivanjci, Tešanovci; 30. I., ob 8.30 Gor. Moravci, Fokovci, Moravci, ob 13.30 Gor. Tešanovci, Selo, Motvarjevci; 31. I, ob 14. uri Mostje, ob 17. uri Trimlini. 1. II., ob 14. uri Doglovaške gorice, ob 17. uri Čentiba. Naročamo vsem PGD, da pošljejo zapisnik občnega zbora najpozneje v 8 dneh po zboru. Blagajniki, plačajte naročnino za Gasilski vestnik. Obmurski tednik in prispevek za gasilski bilten: Gasilci, študirajte in naročajte gasilske knjižice štev , 1 in 2. Okrajna gasilska zveza Sobota OBJAVA Pozivajo se vsi polkvalificirani in priučeni gostinski delavci iz vseh sektorjev lastništva. ki imajo najmanj 3 (polkvalificirani) odnosno 5 (priučeni) let delovnega staža v gostinstvu, a nimajo potrebnega izpita, da se prijavijo pri Gostinski zbornici v M. Soboti, da bodo obiskovali dvomesečni tečaj ter opravili zaključni izpit. Kdor od navedenih ne bo obiskoval tečaja in ne bo opravil izpita. ne bo mogel biti Zaposlen v gostinstvu kot vodilna ali kvalificirana gostinska moč. Prijaviti se je treba do 25. januarja 1953. Gostniska zbornica OBVESTILO Mladinski aktiv v Otovcih priredi 25. januarja tega leta smučarsko tekmovanje na progi 500 m. Vabimo vse smučarje izven Občinskega komiteja mladine Mačkovci in smučarje TVD Partizan, da nas predhodno obvestijo o svojem prihodu. Vsak teden ena V SOBOŠKI GOSTILNI Kmečki očanec (začudeno): »Po koliko pa računate vino?« Natakar: »Po dve sto dvajset.« Kmet (še bolj začudeno): »Kaj je to vaše vino raslo v Jeruzalemu ob Kristusovem grobu?« Natakar (veselo): »Zakaj? Je tako dobro?« Kmet (jezno): »Ne tako dobro temveč tako drago.« VREMENSKA NAPOVED za čas od 15. do 22. januarja Okrog 18. jan. manjše snežne padavine, sicer suho, pogostokrat tudi jasno. V jasnih nočeh ostrejši mraz. Podnevi temperatura okrog ničle. PRODAM kovaški vrtalni stroj, veliki, ki se lahko uporablja tudi na električni pogon. Kuronja, kovač, Moščanci 49. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 16. jan. — Tomislav, Oton Sobota, 17. jan. — Anton Pušč. Nedelja, 18. jan. — Vera, Priska Ponedeljek, 19. jan. — Hranimir, Martij Torek, 20. Jan. Boštjan, Fabijan in Sebastijan Sreda, 21. Jan. — Neža četrtek, 22. jan. —- Vincenc Petek, 23. jan. — Rajko Sobota, 24. Jan. — Timotej, Felicijan Nedelja, 25. jan. — Trpimir, Pavel Spr. GIBANJE SONCA: v petek, dne 18. Januarja vzide ob 7,40, zaide ob 16,43, dolžina dneva 9,03; v četrtek, dne 22. januarja vzide ob 7,36, zaide ob 16,51, dolžina dneva 9,15. GIBANJE LUNE: prvi krajec 22. jan. SPOMINSKI DNEVI: 17. jan. 1943. leta se je pričela četrta sovražna ofenziva proti enotam NO in POJ. — 21. jan. 1942. leta je umrl Vladimir I. Lenki, veliki voditelj delovnega ljudstva vsega sveta, vodja in organizator Boljševiške partije in ustanovitelj Sovjetske zveze. Rojen je bit 22. aprila 1870. — 23. jan. 1878. leta je bil rojen Oton Župančič, veliki slovenski pesnik. Umrl je 11. junija 1949. KINO SOBOTA predvaja 16. do 18. jan. amer. film ,'VEIIKI GREŠNIK"; 20. do 22. jan. jugoslovanski fUtn „HOJA LERO". LJUTOMER predvaja 18. jan. nemški film ,,STREL SKOZI OKNO"; 21. jan. angl. film „N1JM PRIPADA SLAVA". RADGONA predvaja 17. in 18. jan. amer. film ..VRNITEV" in kratki film »MESEČNIK JLA 11"; 21. in 22. jan. italijanski film ,,JUNAK CESTE" in kratki film »POD PADALOM". GRAD predvaja 17. in 18. jan. avstrijski film »OČARLJIVI GOLJUF"; 24. in 25. jan. jugoslovanski film »ČAROBNI MEČ". MALI OGLASI PRODAM stabilni motor 6—8 konjskih sil, znamke »Simplex«, na bencinski oziroma petrolejski pogon. Naslov v upravi lista. PRODAM STAVBISČE, 41 arov, z vodnjakom, 1 ha orne zemlje in 14 arov gozda v Puconcih. Poizve se v Puconcih štev. 71. PRODAMO lepo enostanovanjsko hišo s trgovskim lokalom v Lipi, lepo majhno posestvo v Gradišču in Ženavljah, več eno- in dvostanovanjskih hiš v Mariboru, Celju in Ljubljani, lep umetni mlin v Slovenjem Gradcu in razne druge nepremičnine širom Slovenije. Realitetna agencija Maribor. KUPIMO enostanovanjsko hišo v Murski Soboti, Ljutomeru, Ptuju in drugih krajih Slovenije ter v samem Prekmurju, ravno tako tudi vodne ali umetne mline ter razna posestva. Realitetna agencija, Maribor, Slovenska 13. PRODAM popolnoma nov petcevni radioaparat »Baltik« z magičnim očesom. Jože Vršič, Pristava 25, p. Ljutomer. PRODAM VINOGRAD, stavbo s prešo, gozd in sadovnjak v Ljutomerskih goricah, eventualno menjam za manjši kompleks vinograda. Naslov v upravi lista. Janez Švajncer: (15) STRELI NA MEJI »Da, vaše odgovorno delo je zelo naporno. Za vse nas skrbite in varujete, da se nam ničesar ne zgodi.« »Svojo dolžnost opravljam z veseljem, samo da je ljudem dobro.« »Figo je dobro,« je ušlo Anzi. Vino in Maričeve besede so ga pogrele, da bi najrajši udaril po mizi. V gostilno je stopil kmet Jurij Bacman, znani kvartač. Maček mu je ponujal roko. »Kje hodiš, stari grešnik, dolgo te že nisem videl. Bomo spet malo zaigrali?« »Da bi? Ne vem,« je Jurij skomizgnil z rameni in si prižgal debelo cigaro. »Prisedi, Jurij. Kaj si tako čemeren?« Je vreščala že nekoliko omotična Keglca. Jurij je zamahnil z roko. »Vedno se ne morem smejati Dovolj je križev in skrbi.« »Nič se ne pritožuj preveč. Vsak ima svoje težave. Daj, spij kozarec, da boš malo pozabil in se ne boš tako kislo držal, kakor gospod učitelj, ki pije samo kislo vodo.« »Mati, bodite tiho,« je vzkliknil Keglčin Franček, in položil položil prst na usta. »Nič nisem rekla takega, da bi se komu zamerila.« »Voda še za čevelj ni dobra, gospod učitelj, kako vam bo šele po črevesih razsajala.« »Gospod učitelj že ve, zakaj ne pije vina,« je pomežiknil Maček Juriju. Lina pa se je zavzela za učitelja. »Gospod Breznik lahko pije, kar sam hoče. Nobenemu nič mar. Če boste spili polovnjak. on vas gotovo ne bo zasmehoval. Zato pustite tudi vi njega.« Breznik je razumel šalo in odgovoril: »Na dobro zdravje vam. vinu in meni s kislo vodo.« Zdaj se je razživela tudi Cmagerjeva miza. Šentpavelska »imenitna družba« je imela dovolj opraviti s seboj. Tudi orožnika sta postala glasna in se neprestano smejala. Anza je pogledal na uro in rekel: »Za nocoj bo dovolj. Treba bo iti. Cmager, saj boš šel z nami?« »Pojdite rajši sami. Rekel sem ti že, da to ni zame. Ponoči ne vidim dovolj. Je le bolje mimo in pošteno živeti.« Ker so ga vsi trije očitajoče pogledali, je utihnil. Ko so odšli iz gostilne. Je odšel z njimi, čeprav se je bil zarekel, da ne bo več pomagal spravljati živine čez mejo. Tihotapci so se morali najbolj varovati graničarjev. Bili so iz drugih krajev in z njimi ni bilo kar tako. Graničarje so Šentpavelčani zelo spoštovali in se jih bali, ker so ti včasih koga pretepli do nezavesti, če so ga o nepravem času zalotili na meji. Vsi graničarji, pa tudi orožniki in financarji seveda niso bili takšni. Za denar so znali zamižati na eno oko. Vinko je poznal to njihovo mehko stran. Najlaže je bilo takrat, ko je poveljeval v karavli podnarednik Joco. »Vroče je. vroče,« je začel Vinko, ko sta se srečala blizu karavle. »Da, res je,« je odgovoril Joco in mimogrede pogledal po nebu. »V vročini tudi za vas ni lahko. Sence si ne morete privoščiti. Ves dan ste na soncu, zvečer vam še za dekleta ni.« Jocov obraz se je razlezel v nasmeh. O dekletih se je najrajši pogovarjal. »Lepa dekleta so v tem kraju.« »O. to pa, to, pa še kakšna. Da vidiš, brate, kadar je ples. Tam jih je na izbiro.« »Bi bila med njimi kakšna zame?« se je pozanimal Joco. »Zakaj ne. Katera že ne bi marala tako postavnega fanta, kot si ti. Samo pravo besedo ji moraš reči. Videl boš, da se bo takoj ogrela zate.« Joco se je vzravnal, si popravil vojaško obleko, in, previdno vprašal: »Ali bi me takega hotela?« »Stavim, da « »Pa moja leta?« »Trideset jih imaš, si rekel. Izgledaš najmanj za pet let mlajši.« »Veš, doma sem dobro živel. Moj oče ima hišo, sliv nič koliko, vrt, krave, ovce in kaj vem, kaj še vse.« . »Se mi je kar dozdevalo, da nisi bil nakdar lačen. Drugače ne bi tako dobro izgledal.« »Katera, misliš bi bila najboljša zame?« »Kako naj ti odgovorim, da bo prav. Toliko jih je in ne vem, s katero bi ti bil zadovoljen.« »Da, podnarednik sem. to je treba vedeti. Vsake ne bom pogledal. Biti mora delavna in... bogata.« Vinko se Je vedno bolj zabaval, saj je vedel, da podnarednik misli resno. »Ali jo boš poročil?« »Star sem dovolj in večno brez ženske ne bom mogel živeti. Pravzaprav se mi ne treba takoj ženiti. Zaenkrat je dovolj, če najdem dekle, da mi bo pomagala preganjati dolg čas na meji.« »Kar tako naredi, kakor si rekel,« je pribil Vinko in komaj čakal, da bi podkupil graničarja. »I, zdaj sem se spomnil. Kako bom pa našel dekle? Ne morem nagovoriti vsake, ki jo bom srečal.« Vinko se je komaj ubranil smeha, vendar se je zadržal tn resno pojasnjeval: »Vidiš, pri nas je tako, kadar hočeš spoznati dekle. Najlaže je v nedeljo pred cerkvijo. Ljudje prihajajo k maši. Ti se postaviš tam. od koder vidiš na vse strani in čakaš na priložnost. Med dekleti si izbereš tisto, ki ti je najbolj povšeči. Nje ne smeš več pustiti na miru. Iti moraš za njo tako dolgo, dokler se ne bosta srečala na samem. Takrat ji porečeš: ,Deklina, kam se ti tako mudi? Čakaj me no malo. Rad bi govoril s teboj. Ti si mi zelo po volji. Če ne bo odgovorila in bo šla dalje, pojdi za njo in ji med potjo pihaj na dušo. Pripoveduj ji, kako je lepa. da je podobna roži ali mladi smreki, kar imaš pač rajši in ji povej, da jo boš prišel klicat pod okno. Če še zdaj ne bo odgovorila, ji reci, da je najlepša, kolikor jih poznaš daleč naokoli. Obljubi ji tudi vrečko sladkorčkov, ki jih ji boš prinesel pod okno. Sedaj natančno glej, kaj bo napravila. Če se ji bodo pocedile sline, je toliko, kakor da te že komaj pričakuje.« Joco je tako zaverovan poslušal, da niti ni opazil graničarja, ki je gnal mimo njiju priletnega moškega z uklenjenimi rokami na hrbtu. Vinku je postalo vroče in si je nehote odpel srajco na vratu. Najbolj se je zdrznil, ko je videl, kako je graničar neznanca suval s puškinim kopitom. Joco je navdušeno pritrdil: »Tako bom napravil. Ce treba, bom kupil za pet dinarjev sladkorčkov. Še nekaj mi povej. Katera, misliš, bi bila zame?« »Poiskati si jo boš moral že sam,« se je navidez branil Vinko. »Pomagaj mi. Ti poznaš vsa šentpavelska dekleta. Boš rekel besedico zame?« (Nadaljevanje sledi)