NNNP »ZAŠČITA '85«
CUj požarne zaščiteje preprečevanje požarov
Osre*yi ptobtem danainjc poiane z*Saie oi y tem, da ae bi imdl noiMtti tt preprtčevanje in g«4enje požarov, «mp»k da k Ijadje pmuio Inidijo požare prepreteviti m se ataiiti, kiko je treba nnaA ob poian.
Na podlagi podatkov in izkušenj namreč ugotavljamo, da: veči-na poiarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarae zaSčite, večina malih požarov se razširi v velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko požar odkrijejo.
Čeprav je požaraa zaSčita zaradi sedanjcga načma življenja, ki povzroča številne požame nevaraosti, pomcmbna dolžnost vsake-ga posameznika in vseh skupnosti, so požari, požarna škoda in žrtve najpogosteje posledica malomamosu in nepazljivosti. Najpo-gostejši vzroki za požar so namreč: - kajenje v požamo nevaraem okolju - ncprevidno delo z ognjem - nepravilna uporaba vnetljivih tekotin in plinov - pomanjkljive električne napeljave - slabe kurilne in dimovodne napravc - okvare na slabo vzdrievanih strojih - igra otrok z ognjcm - pred strcho neiašfitene stavbe.
Vefina ljudi ne razmiSlja dovolj o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevamost priznavamo, jo le redko povežemo z lastnim premoženjem ali življenjem. Za večino je požar prevela oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaifitne ukrepe. Ta odnos do požara pogojuje premajbno skrb za požamoza&itne ukrepe, veii-no požarov tcr veliko Skodo in žrtve med Ijudmi.
Tak odnos do požame zašiite bomo spremenili le s poufevanjem Ijudi, da bodo spoznali požarnc nevamosti in strbcli za njihovo preprečevanje zaradi sebe in dmgih. Ta aktivnost in prizadevanje za izboljšanje splošnc požamovarnostne kulture je cna izmed poglavitnih in najtežjih nalog poiarne zaštite.
Požar in človekovo okolje
Že mnogo prcd prvimi zgodovinskimi zapisi je flovek uporabljal ogenj kot pripomotek, s katerim si je lajšal življenje in omogoial hitrejši napredck. Danes uporabljamo ogen) v raznih oblikah skorajda na vseh podro^ih našega delovanja. Ogenj je nezamenljiv ne le pri kuhanju in gretju, lcmvei tudi v industnjski tehnologiji.
Kljub dolgotrajncmu poznavanju in uporabi ognja pa moramo žal priznati, da ga lc nepopolno obvladujemo. To nam dokazujejo številni požari, ki zahtevajo velikanski davck - davek, ki ga merimo z bolečinami, trpljenjem, žrtvami, uničenim imetjem ter uničenimi kultumimi in zgodovinskimi dobrinami.
Da bi zmanjšali u davek, je človek že istoiasno z iznajdbo ognja. pričel iskati tudi naime in sredstva za njegovo varao upora-bo in nadzor. Človekovo delo na tem podroiju je rodilo novo vcdo. ki ji pravimo požama zaSfita.
Čeprav je naloga pozame zaSčite $e vedno ista, kot je bila pred tisočletji, je njen obseg danes veliko širši in poglobljen. To je razumljiva posledica dejstva, da so tudi pozarne nevamosti danes bistveno večje kot nekoč ter obenem rezultat večje skrbi družbe za floveka in bolj odgovornega odnosa do našega naravnega okolja.
Naloga požarne za56te namreč ni - kot zaDjujejo nekateri -samo skrb za preprečevanje vedno novih požarnih nevaraosti, ki jih rojevajo novi proizvodni procesi, temvei tudi zmanjkvanje števila požarnih žrtev in požarnih Skod.
Zaradi velikega pomena, ki ga ima naravno okolje za človekov obstoj in napredek, pa je tudi skib za to okoljc postalo novo zahtevno področje sodobne požarne zašfite.
Požarnozaščitno ravnanje
Živimo v času, ko je za vsako delo poirebno phmemo strokovno znanje. So pa nekatera področja, ki jih mora obvladovati vsakdo, da po nepotrebnem ne povzroča nevarnosti zase in za okolico ter da lahko v nuji pomaga sebi in drugim. Ta podroCja so zajeta v dejavnosti družbene samozašiite, ki jo opredeljujeta zvezna in republiška ustava.
Med te aklivnosti Stejemo tudi požarno zaičito. Skrb za upo§te-vanje požamozaSiitnih pravil je torej pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. S svojim prevcntivnim pozamovarnost-nim ravnanjem in s svojo usposobljenostjo za gašenje požarov oblikujemo svojo in dnižbeno požamo varnost! Pri tera pa je zelo pomembno, da znamo to opravljaii hitro in spretno. tako da nam tedaj ko moramo ukrepati, ni ueba posebej razmiSljati, kaj mora-mo storiti in kako.
Predvsem moramo poznati in razumeti poianie nevamosti in znati upoštevati izkustvena pravila o ravnanju za njihovo prepreče-vanje. Ta znanja moramo nositi v scbi, da jih lahko uporabimo v vsakem trenutku, se da bi morali listati po pnročniku za požarao varnost.
Odslej še en mladinski tehnični center
17. aprila bo mestna zveza organizacij za tehnično kulturo odprla mladinski tehnitni center, namenjen tehničnemu izobraže-vanju mladih v Ker$nikovi ulici 4. S temi prostori bo tehnična kultura pridobila drugi tak center v Ljubljam oziroma v Sloveniji, mladi pa izjemne možnosti za izobraievanje.