Matevž Deželak: Spomini polhičnega borca Naš okraj leži v osrčju Slovenije, zato so razmere precej enake ostalim po deželi. Vendar pa ima vsak kraj nekaj svojega. Spominu nekaterih političnih dogodkov naj bodo posvečene naslednje vrstice! Po letu splošnega narodnega prebujenja 1848 se je tudi v laškem okraju pričelo živahno politično "dejstvovanje. Na čelu tega gibanja je stala takratna, od Slomškovih vzorov navdušena duhovščina. Kakor po drugod tudi v laškem okraju takrat še ni bilo šol. Duhovniki so učili ob nedeljah in po dvakrat na teden nekaj najpotrebnejših predmetov, čitanja in pisanja ter krščanskega nauka. V letu 1774. je bila sicer v Laškem ustanovljena prva šola, ki pa ni mogla zadostiti potrebi okraja. Počasi so se potem ustanavljale druge. Zato je bilo v teh časih malo ljudi, ki so znali čitati in pisati. Prva knjiga, ki si je utirala pot med naše Ijudi, so bile Slomškove Drobtinice in pozneje Mohorjeve knjige. Bipšl in Štagoj. Posebne zasluge na prebudi našega okraja imata dva duhovnika. Bila sta to dva župnika, ki sta zaporedoma pastirovala v župniji Sv. Miklavža nad Laškim. Prvi je bil Dragotin Ripšl, pesnik, rojak iz št. Jurja pri Celju, župnik pri Sv. Miklavžu od leta 1854. do 1859. Njegov naslednik je bil Matija Štagoj, ki je bil tukaj celih deset let. Organiziral je kmete, da so se, navdušeni od njegovih bodrilnih besed, udeležili znanega kmečkega tabora v 2alcu leta 1868. Laško razcepljeno Narodna zavest, ki se je v teh letih posebno močno prebujala, ni bila po godu malo- Itevilnim Nemcem ali bolje rečeno nemškutarjem. Dosegli so, da se je občina Laško leta 1873. razdelila na dva dela. Trška občina je obsegala samo trg Laško. Za okolico ae je ustanovila občina Marija Gradec, ki je obsegala laško nadžupnijo na levem bregu Savinje, skoro celo šmiklavško župnijo in še nekaj vasi iz šmarješke in šentlenarške župnije. Tudi večje število kmetov je podpiralo delo za razcepitev, ker je v tisti dobi dobila občina le malo na trošarini. Ker takrat še ni bilo toliko obrti ia industrij kot danes, so večino davkov morali plačati kmetje. Razcepitev je veljala vse do leta 1937., ko sta se obe občini zopet združili. Splošna volilna pravica Politični boji so bili do leta 1897. narodnostni boji: Tega leta je bila za volitve narodnih poslancev uvedena splošna skupina, pri kateri so dobili vsi nad 21. leto stari moški volilno pravico. Volitve so se vršile ob koncu tega leta. Dne 1. avgusta 1897. je sklical poslanec Žičkar, takratni župnik v Vitanju, shod v Laškem. četudi je bil shod popoldne, in to v poletnem času, ko so kmetski ljudje utrujeni, je prišlo na shod mnogo ljudi. Predsedoval mu je šmarjetski župnik Janžek. Na shod so prišli tudi socialisti, ki so se združili z nemčurji, katere je vodil naki Ropas. Brž, ko je pričel poslanec Zičkar govoriti, so ga pričeli ti ljudje motiti in kričati, tako da so naposled shod onemogočili. Začel se je pretep, kateremu je sledila obravnava pred sodiščem, pri kateri je bil Ropas obsojen. Pri tem pretepu je dobil rano na glavi še sedaj živeci Lapornik Vincenc iz Sv. Lenarta nad Laškim. Omembe vredno je, da so ti razgrajači delali medklice v nemškem jeziku. To je bil prvi javiii nastop sociallstov v laškem okraju. 0 tem je poročal tudi »Slovenski gospodar«. V zimskih mesecih leta 1900.—1901. so ae vršile splošne državnozborske volitve, pri katerih so Slovenci nastopili složno v kmečki skupini. Izvoljen je bil zopet Žičkar, ki je bil takrat že dekan na Vidmu. V letu 1902. so bile volitve v deželni zbor. To so bile tudi zadnje volitve po možeh. Prve neposredne volitve so bile leta 1904., in sicer v novo ustanovljeni skupini v deželni zbor. Na slovenski listi je bil izvoljen veleposestnik Roš iz Hrastnika. Dr. Anton Korošec — prvie izvoljen 29. maja 1908. Ko je umrl poslanec Žičkar, so se leta 1906. vršile nadomestne volitve. Na zboru zaupnikov je bil takrat sogiasno postavljen za kandidata urednik »Slovenskega gospodarja«, sedanji naš voditelj dr. Anton Korošec. Liberalci pa se niso držali dane besede in so postavili svojega kandidata. Prav tako tudi nemčurji. Izvoljen je bil dr. Korošec z veliko večino. Novo razdobje je nastopilo z letom 1907., ko je bila uvedena splošna volilna pravica. Do tedaj smo bili Slovenci na Štajerskem še precej složni. V tem času se je ustanovila v Celju liberalna stranka, ki si je nadela ime Narodna stranka. V Laškem pa se je ustanovilo Katoliško politično društvo za laški okraj. To leto se je za Štajersko ustanovila Kmečka zveza, ki je tudi po župnijah laškega okraja imela svoje krajevne odbore. Pri volitvah v državni zbor leta 1907. je bil zelo živahen volilni boj. Na listi Kmečke zveze je kandidiral dr. Benkovič iz Brez^ic. Narodna stranka je postavila Roša iz Hrastnika, socialisti pa Čobala iz Zagorja. Nobeden izmed teh kandidatov ni dobil absolutne večine, največ glasov je imel dr. Benkovič. Med njim in Rošem so se vršile pozneje ožje volitve. Pi-ed temi ožjimi volitvami se je bil hu' boj. Dne 20. maja, tri dni pred volitvami, je imel v Laškem shod dr. Korošec, Id je bil takrat izvoljen v šmarskem okraju. Shod je bil po prvi maši pri »Flo3arbirtu«. Opoldne pa je govoril dr. Korošec v Šmarjeti, popoldne istega dne pa v Rečici. Drugi dan zvečer je imel v Zidanem moatu shod dr. Benkovič v gostilni Sulčič. Združeni nasprotniki so hoteli shod razbiti in dr. Benkoviča dejansko napasti. Za to namero so zvedeli kmetje, pristaši Kmečke zveze, ter so jo preprečili. Pri volitvah je sijajno zmagal dr. B&nkovič. Kmetje so izid volitev slavili s streljanjem. Pri nadomestnih volitvah v državni zbor leta 1908. je bil izvoljen Terglav iz Št Fetra v Savinjski dolini. Zadnje voliive v državni zbor so bile dne 13. junija 1911. Tudi pri teh volitvah je zmagala Kmečka zveza. Složno pa sta nastopili obe slovenski stranki pri volitvah za okrajni zastop in tudi v borbi za laško obeino,. kjer so si združeni Slovenci priborili tretji razred. To je bilo tik pred svetovno vojno, ki je nato zatrla vsako politično delovanje. Živahno politično gibanje se je pričelo v borbi za majniško deklaracijo. Volitve v ustavodajno skupacino leta 1920. stranki SLS nisoprincsle absolutne večine, to pa radi tega, ker je bila v okraju zelo močna socialistična stranka. Vcndar pa je naslednje- leto pri občinskih volitvah popolnoma prepadla. Samostojneži so inreli precej pristašev v Št. Lenartu in Jurkioštru. Pri volitvah v narodno skupščino leta 1923. pa je SLS v našem okraju zopet zmagala. Naslednje leto je dobil naš okraj svojo političao oblast, okrajno glavarstvo. Dne 8. decembra 1925. so bile znane volitve v Narodno skupščino. Pristaši SLS so pokazali, da se političnega nasilstva ne boje in so izvolili dr. Andreja Gosarja iz Ljubljane. Oblastne samouprave. Pri volitvah v oblastno skupščino leta 1927. sta bila izvoljena na listi SLS od treh poslancev dva, in sicer Križnik Filip iz Trbovelj in Deželak Matevž, kmet iz Lož. To leto je laški okraj pripadel ljubljanski oblasti. Oblastne samouprave so veliko dobrega storile za kmetaki in delavski stan. K temu so alasti pripomogli Okrajni zaatopi. S šestim januarjem 1929. se je svobodno politično delovanje zavrlo. Nainesto okrajnih zastopov smo dobili Okrajne cestne odbore, ki pa so le pomožni organi banske uprave. Prvi načelnik laškega cestnega odbora je bil Matevž Deželak. Arest. — »Hej Slovenci!« Prve volitve v duhu šestojanuarskega režima so bile 8. novembra 1931. Skoro ves okraj je bil v abstinenci. Radi širjenja Koroščevih letakov je dalo okrajno načelstvo v Laškem zapreti Lešnika Alojza, cudarja iz Hude jame, sedaj župana občine Sv. Krištof, in Deželaka Ivana, sedanjega načelnika cestnega odbora. Dan na to sta bila aretirana Napret Rudolf in Jakopič Franc, oba kmeta iz Marnega pri Dolu. To je bilo 2. novembra. Drugi dan so zaprli Gašperja Mrzelja iz Knezdola pri Trbovljah. V soboto, 7. novembra, pa je bil ponoči kar iz postelje aretiran Deželak Matevž, kmet iz Šmiklavža nad Laškinu MrzeIja so spustili na prosto 7. novembra, ostale so pa pridržali do 12. novembra, ko so zvečer s petjem himne »Hej Slovenci!« zapustili ječo. Lepi spomini na borbo za svobodo in pravico! Občinske volitve v letu 1933. 30 bile tudi v znamenju nasilja, toda zapirali nas takrat niso. Od okrajnega načelstva so dobili nekateri delavnejši pristaši naše misli nalog, da ne smejo zapustiti svojih občin. Vsak v 3vojem kraju je smel agitirati. Tudi pri skupščinskih volitvah dne 5. maja smo pristaši bivše SLS uživali več svobode. Slabše se je godilo prof. Pavliču, kandidatu Mačkove stranke. Dr. Anton Korošec med nami. Kakor je bilo že zgoraj omenjeno, je leta 1907. ob agitaciji za državnozborske volitve prišel v laški okraj tudi naš sedanji voditelj1 dr. Anton Korošec, ki je imel v tem času vež dobro uspelih zborovanj. Posebno lepo se je obneslo ono v Laškem leta 1922. Prav lepo. zborovanje je bilo tudi zadnje dne 8. decembra 1938. v Trbovljah, kjer je povedal, kako se mu je godilo na prvem trboveljskem shodu, ko je bil kar na brzo roko postavljen od pregorečih socialistov na prosto. Z nasmehom je izjavil, da so to kar lepi mladostni spominL Težke žrtve je treba včasih doprinesti tistemu, kdor dela za blagor ljudstva; včasih žanje tudi nerazumevanje, toda ko se pa po letih ozre, je v srcu prijetna zavest, da je človek izpolnil svojo dolžno&t.