OBRTNI
.ejrtta toiisa1 ~ MM LjuhljaIia- (
Strokouni list za pouzdlgo In napredek obrtništua Draushe banouine.
»OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20'— posamezna številka . . Din 1’—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 29. januarja 1982.	Štev. 5.
Franjo Iglič:
Obrtni s/ca Konferenca v (Brodu
V nedeljo, dne 24. januarja t. 1. se je vršila v Brodu na Savi obrtniška konferenca; kakor pravijo »vseh zvez« Jugoslavije.
Važno je, da bo obrtništvo o vsem tekočem in važnem razvoju točno podučeno, zato se čutim dolžnega, da o tej konferenci podam kratko in jasno sliko. Vem, da taka konferenca zanima vsakega obrtnika, kakor je tudi mene samega zanimala. Zato pa sem se je tudi po lastni volji udeležil, osobito še zato, da bi slišal o novih smernicah, ki naj jih zavzamejo obrtniške organizacije v bodoče. Na žalost se pa to ni zgodilo.
Pred vsem moram ugotoviti, da mi Slovenci nismo bili vabljeni — izvzemši par gospodov tovarišev, za katere pa sem bil uverjen, da kot boritelj ločenih zbornic imajo, oziroma bodo imeli velik vpliv pri naših tovariših iz Srbije in Hrvatske. Sicer sta bila dva naša tovariša imenovana v častno predsedni-štvo, kar pa zame ne zadostuje iz razlogov, ki jih bom ugotovil pozneje.
Predsednik konference je bil tov. Ra-muščak, predsednik glavne podružnice Zanatske banke v Zagrebu; glavni referent pa g. M. Stanojevič, predsednik Za-natiske banke v Beogradu, ki je poročal o obrtnem zakonu in o Brodski resoluciji, sprejeti 10. novembra 1929 v Slavonskem Brodu. Ugotavljal je, da so bile vse tekoče imenovane resolucije odobrene in vnešene v novi obrtni zakon, poudarjal je pa kot najvažnejše točko glede sistema zbornic, ki naj bi bile ločene — izvzemši za področje Slovenije, kjer so prilike drugačne kot kje drugod. Baš vsied tega stoji to vprašanje v zaJkonu še nekam odprto do prvega marca. Njemu se dozdeva to kot nepravilno. Zakon naj bi bil po njegovem hotenju za vso državo enak.
Nato se je vršila o tem poročilu živahna debata,, iz katere je bilo takoj razvidno, da ni vse tako lepo, kot je poročevalec slikal. Izkazalo se je, da zna tudi obrtnik samostojno misliti im da so mnenja različna. Vsa debata pa se je osredotočila na vprašanje sistema zbornic. Kdor je to točno zasledoval, ta je ugotovil, da je bilo vse precej umetno zadržano, drugače bi bila ta slika precej drugačna. Posebno odlično se je držala delegacija g. Pičmana; deset po številu. Ker je pa za nas najvažnejše, da vemo, kaj delajo »naši delegatje« drugod in kako zastopajo »naše« stališče, si dovolim širše objasniti njihov nastop, šest teh delegatov se je udeležilo razprave, poudarjajoč, kako so se odločno borili za ločene zbornice, koliko so za ta boj doprinesli, žrtvovali in dosegli, da je danes v Sloveniji 90% obrtništva za ločene zbornice (???). Brezobzirno so pa napadali našo skupno zbornico, nje uradništvo in naše oblasti, češ, da postopajo pristransko, da jih onemogočajo pri delu v organizacijah z raznimi šikanami, in da niso svobodni kakor jim pripada to po zakonu. Klicali so na pomoč vse saveze in obla-sti iz raznih krajev. Končno pa so še predočili in dokazovali, kakšen teror se izvaja nad njimi. Zahteve za splošno dobrobit obrtništva pa so seveda izostale. Pravilno in pošteno se je izrazil neki tovariš iz Srbije, rekoč: »Taj veš mogli bi oprat kot kuče, ovdje nije mesto za te stvari.«
Resnica je in dovolj žalostno, če bomo Slovenci na stanovskih konferencah na tak način zastopali stanovske interese. Zato se ne smemo čuditi, če nas tovariši z juga po zaslugi nekaterih tako malo upoštevajo. Primoran kot sem bil oglasiti se k besedi, poudarjajoč k poročilu, da so prišli delegatje zato, da dobijo nova navodila za bodoč-
nost v svojih organizacijah, da se bodo vedeli enotno ravnati osobito glede stališča k novem zakonu in k temu, kar je še pomanjkljivega, k pravilniku. Vprašanje starostnega zavarovanja obrtnika, važne stvari vrtnarske stroke, elektrotehnične stroke, šušmarstva in sploh vse vsakdanje težnje, ki jih obravnavamo po vseh zborih in ki tlačijo obrtnika in ki dajejo strokovnim zadrugam največ posla, vse to se je prezrlo. Protestiral sem tudi odločno, da se na tem mestu blati naša največja gospodarska i institucija, Zbornica za TOI, ki tega ne zasluži. Neumestno in našega ponosa nevredno je, da iznašamo take stvari tam, kjer ne bodo našle uslišanja in da se nam drugi smejejo, češ, slabiči smo. Priporočal bi za v bodoče tem gospodom tovarišem, da ostanejo raje doma.
Tovariši iz Novega Sada so predložili resolucijo glede skupnih zbornic, katera je bila utemeljena fn po upravičenih zastopnikih obrtnikov predložena. Našla pa ni odmeva. To je bilo kar nekam •pomečkano in tudi delegata nista dobila besede za utemeljitev, pač pa se je upoštevalo resolucijo tudi tovariša iz Novega Sada, ki pa je bila za ločene zbornice. K tej resoluciji so govorili kar trije delegatje, ki so zastopali samo nekatere organizacije. Upravičeno sta zapustila tovariša s protestom dvorano in užaljena odšla.
Končno je bila predložena še ena resolucija, ki pa se nanaša zopet samo na ločene zbornice. Vse drugo je bilo postranskega pomena in se prezrlo. Značilno je pa nad vsem to, kar sem že prej napovedal. Gospod tovariš Otorepec je podal referat. Napadal je zbornico, oblast in druge naše tovariše, češ, da živijo pod groznim pritiskom, da je duševno delo pod kontrolo omejeno in delo v organizacijah onemogočeno. V to svrho je predlagal resolucijo glede ustanovitve enotne obrtniške organizacije za^ Jugoslavijo. Resolucija je romala v koš. Hrvatski savez je o tem že davno razpravljal in bo še nadalje. Niti se ni pustilo, da bi se o tej resoluciji razpravljalo. Uverjen sem bil, da imajo naši poborniki ločenih zbornic več vpliva; to pa je bila samo moja prazna domišljija, ker konferenca je pokazala drugače.
V tem svojem poročilu sem le na kratko karakteriziral in naj mi tovariši ločenih zbornic zamerijo ali ne. Take stvari je treba spraviti pred našo obrtniško javnost, da bo pobliže poznala naše »pobornike«, ki tako uspešno zastopajo naše težnje. Resnica naj govori in resnost naj zmaga!
Ni čuda, da se število pristašev za ločene zbornice vedno bolj krči, kajti tako zastopati interese obrtnika ni ne na mestu, še manj pa koristno. Ni čuda, če se postojanke majejo in pripravljeni naj bodo, da bodo ostali kmalu sami. Konferenca v Brodu je za nami; za nas brezpomembna. Če pogledamo današnje razmere in osvetlimo položaj obrtnika, mislim, da ni na mestu, da se osredotočimo samo na eno vprašanje in pri tem pa pozabimo na vse drugo. Ni še vse, če se bijemo na prsa in kličemo; »Glejte nas! Koliko smo naredili, koliko žrtvovali, zmagali smo, 90% obrtništva je za nami in ločene zbornice so zmagale (???).
Vem, da prijateljem ločenih zbornic ne bo prav, da sem jih razkrinkal. Naš obrtnik, ki skrbno in točno sledi vsakemu koraku naših voditeljev in pričakuje novih navodil in želi celih mož in celotnih organizacij, kjer bo našel svojo zaščito in naklonjenost, naj izve žalostno resnico. Še slednji bo kmalu iz-previdel svojo usodno zmoto in zavedal
se bo, kaj je storila naša skupna zbornica za obrtnika v vseh perečih vprašanjih, zlasti pa na strokovnem, prosvetnem polju; sploh za njegov napredek. Zavedajmo se pa enkrat za vselej, da je naša sveta dolžnost nehati s takšno demagogijo. Začnimo resno delati, poglobimo se vse drugače v probleme našega pokreta, tako, da bo za nas res koristno in da bomo vedeli, zakaj smo v organizaciji in kakšno je naše delo. Toliko in toliko važnih vprašanj nas čaka. Zavedajmo se in postanimo složni. Torej na delo brez demagogije in brez natolcevanj. Kdor pa ima svoje osebne ambicije in ne pozna resnega dela, ta naj izostane.
.Josip Rebek:
Kaj bo z nami?
Imamo novi obrtni zakon, ki stopi 9. marca t. 1. v veljavo. Suha ugotovitev, a toliko resna, da bi se moral za to dejstvo zanimati sleherni naš stanovski tovariš. 'Deveti marec ie pred durmi in prepričan sem, da velika večina naših zadrug ni prišla do dela, da bi se zanimala za glavno vprašanje, iki obstoja v tem času, iin ki >se tiče zaščite stroke :ame ter obstoja zadruge kot take-
Brezplodna gonja o sistemu zbornic je naše zadruge toliko okupirala, da se je celo žal moral zgoditi slučaj, ko se ije v tej veliki brigi popolnoma pozabilo na svojo stroko in je ie-ta prišla z ob-jaiVDjenljem novega obrtnega zalkoma ob svojo rokodelsko stopnjo, ki ji je biila zagotovljena po starih določilih.
(Žalostno, 'toda iresinično! Kje je danes tisto deta, ki ga je do še nedavnega vršila naša matica Zveza? Vsaj ini-cijativa je 'bila tu. Tudi naše glasilo bi moralo posvetiti tem vprašanjem več brige. 'Obrtnik nujno rabi pojasnila, nasvetov in dela za skrb njegove lastne zaščite. Ali u'e samo eno vprašanje glavno, 'za katero se bode treba od"očlilti? Ali je poučen naš obrtnik o novih predpisih delovnega razmerja med mojstrom iin vajencem? Samo to vprašanje in že pri njem so bistvene razlike med starimi in novimi določili. Pazite se vsi oni, ki danes zavajate delo le v eno smer, katera je pa še podrejenega pomena!
Neizmerna bo š>koda za naš stan, ako 'Si ne odpomoTe samo obrtništvo. Zavrniti je itreba vse borbe, pa najsi bodo tudi lokalnega z.načaija in pristopiti k delu za naše skupne interese. Priprav-ljaifo se nairadbe k novemu zakonu in pri njih mora sodelovati celokupno naše obrtništvo.
Mnogo se da še urediti in spraviti v sklad z našimi zahtevami, a to zahteva posebnega dela. Podvojiti je potrebno naše zanimanje v tej smeri. Obrtne zadruge naj v svojem okrožju temeljito predelajo obrtni zakon, ne enkrat, večkrat je to treba, tedaj se pride do pravega jedra. Zberejo se naj zaključki teh posvetovanj in odpošljejo na Zbornico za TOI v Ljubljani, ki bode dobro proučila vse predloge in (jih predložila predelane v smislu zahtev naših organizacij na merodajna mesta.
Ako bomo pustili, da gre tudi ta va-žnii čas mlimia nas, potem ne smemo ‘Ugovarjati. V kolikor bolj bomo se poprijeli sedaij dela za ureditev naših zahtev, toliko lažji položaj bomo imeli potem. Delo nas samo kliče! Pozabimo vsaij za ta čas vse ono, kar nas morda osebno loči in podajmo sii rolke, da si zagotovimo vsaj najvažnejše, kar se nas tiče.
'Bogate izkušnje imamo za seboj. Delo desetletij nas (je utrdilo v naših zahtevkih. Dolžnost zadrug je sedaj, da store svojo nalogo, ki se jim zastavlja. Prepričan sem, da 'bomo lahko še marsikaj naredili, ko bo naše delo podprto od nas vseh.
Novi obrtni zakon in rokodelstvo
Iz zanimivega predavanja tajnika zbornice TOI dr. Pretnarja.
Novi zakon bazira na načelTi, ki so bila prej v navadi v sedanji naši b.novimi in v Dalmaciji, vendar so pa v njem tudi določila glede zaščite domače delavnosti, n drugih važnih vprašanj obntniSkega stanu.
V zakon je bilo potrebno! sprejeti mnogo kompromisov, a ne ustreza popolnoma razmeram v raznih delih naše države, a vendar imamo sedaj končno enoten zakon, prej smo jih pa imeli pet in sicer poseben zakon pri nas, drugi v Bosni, drugi ipiredpisi so bili na Hrvatske m, 'drugi za Srbijo, in zopet drugi za Vojvodino. V vseh teh zakonih so bille velike razlike, da je imelo obrtništvo, zlasti pri preseljevanju £z enega dela države v drugi, velike težave, in se mu je zapirala z zakonom celo možnost dela. Veljavnost zakona za vso državo je torej temeljna virTitna z alkena.
Obrtni zakon velja za obrtna opravila, vendar so pa iz njega izvzeti colje-dellslki opravki. Tako je n. pr. zaradi te izjeme našita! težiak položaj glede klanja živine. Ker bo lahlko živino klalo vse kmečko ljudstvo. Že pred zakonom so mesarili opozarjali, da bo to škodovalo samemu kmetu, ker bo zaradi splošnega klanja nastala med lastniki samimi najhujša konkurenca, ki bo pritisnila cene Se nižje, kakor so sedaj. Po § 8. 'So izvzeta iz zakona tudi razna dela v kaznilnicah, vzgojevalnih zavodih, vojašnicah itd., če ne delajo za javna naročila. Kako se bo zakon izvajal, bo pokazala šele praksa. Tudi postranska domača opravila in domače obriti torej hišne industrije kakor kcl.tersitvo, čip-karstvo i. dr. so izvzeta iz zakona, a dovoljeno Ije celo po delovnih urah, ko pride tovarniški obrtnik iz tovarne, da izvršuje svojo obrt tudii doma. To je pio naših načelih šušmaratvo, vendar bo pa šele praksa pokazala, kakoi se bo v takih primerih postopalo, ker izjeme veljajta le za hišna dela, ki so v tem alti onem kraju od nekdaj v navadi.
Tudli gospodarski zadruge so izvzete, če omeje delovanje na zadružništvo, a to vprašanje je govornik pozneje razložil obširneje.
'Splošni pcigoji za izvrševanje obrti so taki, da delimo obriti v dve skupini, namreč na talke, ki jih obiltlniki izvršujejo na podlagi pooblastil, to je obrtnega lista, in pa na take obriti, ki je za nije potrebno posebno dovoljenje ali koncesija.
Obrt lahko izvršuje polnoleten državljan :in so pri vseh obrtih razen pri gradlbenli stroki ženske enakopravne moškim. Inozemci lahko ipiri nas delajo, če je sklenjena redproaitata med malšo državo in državo, od koder je obrtnik, če ni med državama te pogodbe, izda dovoljenje ban le posamezni osebi, 5e ta oseba prinese izkazalo svoje države, da tudi ta dopušča delali našim državljanom. Inozemske družbe, t. j. delniške družbe, zadruge, družibe z o. z. pa morajo imeti dovoljenje ministra, a edino v tam primeru, če inozemska družba dala skupaj z dom a činom, zadostuje že dovoljenje bana. Glede oravnih oseb, to je družb itd., ki jih vodi poslovodja, je važno, da so doslej mogle izvrševati obut, če je poslovodja imeli usposobljenost, po novem pa se take družbe ne smejo več ustanavljati in izvrševati obliti in so dovoljene le produktivne zadruge, če so vsli njihovi člani vnctfstri. Kar se je na podlagi teth družb in zadrug pri nas šušmarillo na debelo, nam novi zakon prinaša znaltne koristi, vendar so pa z dovoljenjem bana možne še izjeme. Glade javnih trgovskih družb.
ki jih imenujemo hompariilje, pa predpisuje zalkdn, dia 'lahko izvršujejo obrt, če ima vsaij en diružaibnlilk usposobljeuolst. Pri teli drulžbah zavisti vse od strogosti sodnije ,pri protokoliiirainju dlružib. Kar se vdov tiče, je ostalo kot je bilo dio-setdaj, da na podlagi moževega obrtnega lista 'vtdova lahlko še nadalje izvršuje obrt, da družina ne zalilde v revščino.
'Rokodelskih obrti, to ije talkih, ki so vezane na usposobljenost, — druge so trgovske ti/bd. — je bilo prej 55, sedaj jiili je ipa 88. Deloma so to nove obrti deloma ,so pa dosedanje obrti speeijalizira-ne in razdeljene na več dbrti, kakor na pr. isobni slikarji, črkoslikarji. pleskarji i. idr., ki so sedalj posebne Obrti in je treba za vsalko dokazati usposobljenost ter tudi pridobiti obrtni list. V glavnem je ostalo pri starem, a sedaj imamo dve vrsti ključavničarjev, pri mizarjih smo dolbli ituidli paritotartj-e, ki preje niso bii posebni 'obrtniki, posebno bodo pa piri-zadetli novi sedlarji, to je talki, ki postanejo šele po 9. marcu moljstri, ker jim je zakon razdelil delo na delo pri vozilih, na jermenarstvo in na vse mogoče druge posebne panoge, ki so jih do sedaj vsaj na deželi izvrševalli isti moljistri. Poudarjamo, da pa oni, ki imajo obrt že sedaj, obdrže sedanje pravice. Krojačke so ikončno enake s krojači, ker morajo imeti celo učno dobo in tudi mojlstrški ilzpiit. Cevljairlji So razdeljeni na čevljarje, škomaitie, copatarje in opančairje.
iNajhiutjše so pa ograiženi naše umetni in trgovski vrtnarji, ki imaijo prav lepo razviljaHočo in močno zadrugo ter tudi strokovno šolo. Vrtnarji so v zakor mu sploh opu:ščeni in vrženi med modi-Ste, izdelovaloe lepOtiČja, suhih cvetic in podobne šare, edino pletenje vencev je še ostalo, drugače pa njih obrt spada pod poljedelstvo in trgolviino. Gotovo bo mogoče v korist vrnailjev doseči stare pravice. Brivci so vsi skupaj, a novi so kozmetiki, torej obrt, ki se je tudi pri nais pričela uspešno uveljavljati. Mlinarji so prav talko novi, a sladoledarje iz 'Makedonije smo dosadaj imeli med Slaščičarji. Tudi izdelovalci klobas so ločeni od mesarjev, a svotjo obrt nnajo tudi črevaTji. Izdelovaoi umetnega kamna in izdelkov iz cementa so bili do sedaj prosti1. Sadalj ;so pa posebna obrt in bo to obrt prav težko ločiti od kamnosekov. Krovci so posebni za Skrij in opeko, izvzeti so pa krovci vaških zgradb. Tiskarji, ki so bili dosedaj kon* cesijonirani, sto postali priproslti p ko-
delci. Med fotografskimi deli 'je bila zaščitena le portretna fotografija, sedaj je po pod Obrtnim zakonom vse fotografiranje sploh in izjeme so le znanstvena fotografija in pa fotografiranje za časopise. Niovii obrtniki so tudi1 izdelovalci umetnih rudninskih vod, a ipifav težko so prizadeti inštalaterji.
Olede posebnih pogojev za nastop obrti veljajo podobni predpisi, kakor dbsedaj, ima novo je pa uvedena mojstrska prelizikušuja. Prej je obrtna oblast pregledala izpričevala, sedaj jih pa pregleda zboimica. Vsak obrtnik lahko stopi v sorodno obrt, če napravi mojstrski izpit. Posebne določbe za gradbene Strdke in elektrotehnike omejuj'ajo .pravice teh obrtnikov v korist inženjerjjav, vendar se je pa posrečilo izdejštvovaiti več za obrtnik e, kakor so želeli inžen-ijerji. Važjno je tudi, da moraijo gradbene strdke rokodelska ddla kakor so mizarska, pleSkarSka in inštalaterska oddati obrtnikom dbtlične strdke, in to moraijo Storiti tudi inžemjerska podjetja. ^ Med koncešiljoniranlimi obrtniki rti več pod-kovSkih kovačev, pač so pa uničevalci podgan.
'Obseg obrtnih pravic glede dovršil-nSh del z drugimi obrtniki je približno dosedanji, a v § 141 je izpadlo, da bi bilo prepovedano trgovcem, to je kdn-felkdjjoinairjem in tovarnarjem čevljev jemalti mero in sprejemati popravila. Prav obširno je predavatelj govoril o predpisih glede državnih dobav, kjer je domača delavnost še vedno premalo zaščitena. Nadalje mora mojster vajenca plačati že po enem leta uka, zato bo pot do uka in dela mnogim zaprta. Za strokovne 'in nadaljevalne šlole nosijo glavrto breme občine, dobro je pa, da se vse kazni po obrtnem zakonu Stekajo v fond za vzdrževanje teh šol.
'Pri organizacijah je isištem drugačen, ker so sedaj uvedene skupne obrtne zadruge za poedine sretze in ni več novih zadrug za 'poedine stnoke, vendar pa obstoje prehodne določbe, da sedanje zadruge obstoje. NoVi so tudi ofcrožrti odbori, ki so v njih organizirane vse zadruge istega Okoliša. Članstvo je obligatorno in najbrže dobimo pr, nas Okrožne odbore v Ljubljani, Mariboru iin GeUju s podobnimi nalogami kolt jhh je imela sedaj zveza obrtnih zadrug.
Nadzorstvena oblast ije ptrešla na Zbornico, a kar se šušmarfctva na de-, belo tiče, bo sedaj najbrže bolje, ker so predpisane večje kazni.
Milko Krapež:
Naš obrtni naraščaj
Naš življenjski razvoj, izražen že v samem naravnem zakonu, po katerem sc vrši proces človekovega rojstva, njegove rasti ter njegovega dozoreva* n ja v popolnega in zavednega člana naše velike družine, me navaja k temu, da se pomudim pri enem brez dvoma najvažnejšem vprašanju človeštva — pri doraščajoči in razvijajoči se mladi* ni; torej pri našem obrtnem naraščaju.
»(Kuj železo, dokler je vroče in mehko«, to naj bo vodilna misel na* šega prizadevanja po povzdigi moral* nih in telesnih vrednot naše mladine do višjega in vselej navzgor in na* prej stremečega hotenja. Nikjer ni ta izrek tako resničen, kot pri mladini. Današnji razburkani in kinematograf* ski tempo našega življenja prav v mali meri dopušča, da bi se v človeku, posebno pa v mladi doraščajoči duši, porodili intuitivni zaključki in prin* cipi, in vsi — več ali manj starejši — smo navezani le bolj na že gotova dejstva, na tradicije, nazore in nači* ne življenja in delovanja, ki so že preizkušeni in ki veljajo tako že v splošnem tudi za norme našega živ* Ijenja in delovanja. Kako težko je človeku pod takimi pogoji in prilika* mi izluščiti že bistvo samega sebe in potegniti vsaj za trenotek iz monoto* ne in suhoparne vsakdanjosti k ne* oviranemu in nevplivanemu razmiš* ljanju s pomočjo svojih lastnih, indi* vidualnih duševnih darov, ki so v bi* stvu prav gotovo vsakomur izmed nas — če tudi v podzavesti -— lastni. Kar pa sami pri sebi ne moremo več s takim uspehom ali pa sploh ne več doseči, ker smo več ali manj zabredli do kolen in mnogokrat že do vratu v kaos tradicij, ki so zgrajene vslcd svojega zgodovinskega značaja v naj* večji meri na konservativnosti, na potrebah in zahtevah preteklosti, to pa moremo s krepko voljo in z jas* nim pogledom naprej doseči pri naši mladini, pri doraščajočem in dozore* Vajočem našem obrtnem naraščaju —-predstavniku naše boljše bodočnosti — ki je sicer na najboljši poti, da se
vzgaja v istem obeležju kakor mi, brez ozira na duh in na zahteve mo* dernega časa, ki terja od nas več kot človeka in pol. Da bi se ta vzgoja preko konservativnih tradicij, preko mnogokrat škodljivih odtenkov iz na* še preteklosti, zapeljala v drugo smer, v pravec telesnega in moralnega pre* poroda individija na korist naše skup* nosti, za tem naj gredo naša prizade* vanja pri vzgoji našega obrtnega na* raščaja — naše velike bodočnosti.
Vsak dober oče želi in si prizade* va, da bi bil sin kaj boljšega, višjega od njega, da bi bilo njegovo življenje srečnejše in udobnejše. Če premišlju* jemo to vprašanje za sebe ter ga pri* merjamo z našimi težnjami, vidimo, kako sorodni so naši čuti in naše skr* bi za naš naraščaj tudi v splošni vzgoji — izven okvira rodbinske vzgoje. Dober in zaveden mojster bi moral vprav dandanes v marsikate* rem pogledu nadomestiti dobrega oče* ta že z ozirom na splošne povojne socijalne razmere novega obrtniškega vajenca, ki se rekrutira izključno iz socijalno šibkejših slojev in s tem tudi iz intelektualno slabše okolice. Ob pomanjkanju dobrih in številnih strokovnih šol pri nas, na katerih bi bila pač v glavnem naloga izpolniti in zakrpati vse te vrzeli, ki jih je zase* kal povojni čas v človeške socijalne razmere, pa smo v prvi vrsti navezani na samopomoč, da v tem pravcu sto* rimo vse, kar je mogoče; četudi z ma* limi a vendar idealnimi sredstvi. Na* ša mladina — naš obrtni naraščaj — hrepeni za tem in se ob pomanjkanju pravega zanimanja zanj s strani zre* lejših in patronančnih krogov več ali manj mora vdajati polagoma duševni apatiji proti vsakemu novemu poja* vu v njegovem življenju. Najpopreje je treba stvar zgrabiti tam, kjer se najbolj zgrabiti da, pri sistematični telesni vzgoji vajenca izven niegove* ga poklica, da se mu ustvari zdrav in soliden temelj za napredek in povzdi* go njegovih moralnih lastnosti.
Deloval sem že lani mnogo na tem in stvar je postala, čim sem se neko* liko poglobil v njo, vprav moj živ* ljenjski smoter v javnem delu. Kdor pogleda enkrat skozi črno, okajeno srajco, skozi raztrgan in zamazan jo* pič našega vajenca, ta bo spoznal, da tiči pod to zunanjostjo pokopan biser — zaklad njegove nepokvarjene duše, katerega je treba spraviti enkrat na dan ter ga očistiti z očetovsko ljubez* nijo vse navlake, ki istodobno s člo* vekom tudi sama raste in se množi.
Zatorej, dokler je železo vroče,
kujmo ga. Delo, ki sem ga lani preki* nil, hočem zopet nadaljevati, ker mi je mnogo na tem, da ga ne dam nedo* vršenega iz rok. Kdor pa želi svoji obrti in svojim potomcem srečnejšo in boljšo bodočnost, ta me bode prav gotovo podpiral v mojih prizadeva* njih! Kako hvaležno polje udejstvo* vanja nam bode nudil ta problem, naj dokazuje le to, da je bilo lansko leto kljub poznim kaotičnim razme* ram med obrtništvom, prirejenih 26 predavanj s povprečno udeležbo do 300 obrtnih naraščajnikov.
I.	M., ml.
Izpopolnitev učiteljev obrtništva in strokovne obrtne
šole
V področje .ministrstva za trgovino in industrijo spadajo tudi tečaji za izpo--poln-jenje učiteljev za obrtne in trgovske šole ter 'razni tečajih v katerih lahko potem absolventi takih tečajev predavajo in praktično pokažejo doseženo materijo, ki so jo predelali v zgoraj omenjenih tečajih.
Dosedaj so se vršili taki tečaji že v 'Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu in jih namerava ministrstvo trgovine In industrije vzdrževati tudi v bodoče.
V tečaje se sprejemajo učitelji osnovnih. meščanskih, strokovnih tn srednjih šol kakor strokovni učitelji, mojstri, predmetni učitelji in profesorji. Imenovani spoznajo v teh tečajih docela cilj in naloge splošnih obrtnih in obrtno- j trgovskih šol ter predmete, ki se v teh | štolah poučujejo. Predvideno pa je tudi, da bodo v bodoče sprejeti v posebne oddelke tudi učitelji — mojstri, da bodo tako dosegli potrebni učit. poklic.
Znano je, da so se vršili do sedaj v Ljubljani že dva ali trije taki tečaji, vendar pa ni bil, kakor nam je znano, doslej pri tem zastopan še noben mojster ali delovodja. Naglasiti .moramo, da je baš pri nas treba Izpopolniti mojstre in delovodje, ki so sposobni, da predavajo na nadaljevalnih šolah toliko, da bodo kos nalogi, ki jo bodo v bližnji bodočnosti vršili s tem, ako se bodo pravilno zavedali pomena teh tečajev in pomena, da je tudi mojster ali delovodja lahko prav dober učitelj. Praksa, posebno na deželi, .nam je že pokazala, da so se mojstri in delovodje izkazali za prav dobre učitelje obrtno-nadalje-vadnih šol. Dokazali -so pa to- s tem, da je bil obrtni naraščaj, kii je obiskoval šole, v katerih so .poučevali mojstri in delovodje, kvalitativno na višku in sposoben za nadaljnje šolanje in 'izpopolnitev v svojih strokah.
Mi smo si za razmere v dravski banovini svesiti naloge, ki nas čaka v tem poslanstvu, da bodi mojster-delo-vodja svojemu vajencu in pomočniku tudi dober učitelj 'in vzgojitelj ter vodnik v bodočnost — ono bodočnost, ko bo ohrtnik na svojo obrt zopet lahko talko ponosen kot je bil nekdaj. Naših sposobnosti in vrednosti sami nikdar ne znamo ceniti, niti ne znamo uporabiti zadevnih meril, s 'katerimi bi vse te zmožnosti pretehtali in zmerili ter jih tako skupaj zbrane in povezane uporabili za praktične potrebe (in izpopolnitev obrti, ki nam je vedno na ustih, vendar ji pa ne znamo pokazati svojih zmožnosti sami in nas seveda -tudi n-ikdo ne bo -nanje opominjal, ak-o se sami ne bomo zavedali, da smo obrtniki oni važni nacijonalni faktor naše države, ki je poklican, da -sodeluje prav povsod in vedno kadar gre za interes države in obrti, pa najsibo v kakršnikoli obliki. Glavno je, da pokažemo zmožnosti, jim priborimo vpliv, nakar tudi lahko zahtevamo, da nas spoštujejo drugim gospodarskim faktorjem enako.
Zato naj nam bi bili tudi tečaji, ki 'jih prireja ministrstvo za trgovino in industrijo, eden izmed pripomočkov, s katerimi bi prav obrtniki dokazali, da imamo pravilen smisel za vzgojo našo ■in vzgojo našega bodočega obrtniškega naraščaja. Prepričani s-m-o, da nam bo to sedaj še mnogo lažje storiti, ker imamo prav Slovenci ono obrtno učilišče, ki je vzgojilo v svojem zavodu nebroj mojstrov in delovodij^ ki imajo zadostno teoretično in praktično podlago 'za uspešno vršenje naloge, 'ki jo predvidevajo začetkoma omenjeni tečaji.
Dobro pa bodo vplivali ti tečaji brez dvoma tudi na ostali obrtniški pokre-t, ker bo mogoče s pomočjo kadra takih učiteljev ustvariti tudi zdrav temelj zgradbi, ki nam je potrebna, da ustanovimo prepotrebne obrtniške osnove in pravila, -po katerih nam bo zagotovlje-
no tudi v pravcu pozitivnega dela delovati naprej. Zavedamo se prav dobro, -da mam je treba izpopolniti predvsem obrtniško literaturo, revije In časopisje ter 'dvii-gniti moralni -nivo našega obrtnika potom tiska na -oino višino, ki je potrebna z ozirom na vsesplošen napredek. Temu kos bomo pa le sami, kajti ako pogledamo naš obrtniški -tisk in .revije, ki so sicer še maloštevilne, lahko hitro ugotovimo, da mora obrtnik le največ sam prijeti za pero po svojem dnevnem delu in pisati iz prakse za prakso-. S tem smo že pokazali, da smo zmožni imeti, obrtniški tisk. prepričani smo ipa lahko že tudi naprej, da si ga bomo morali sami dvigniti, ako hočemo .imeti izpopolnjenega in številnejšega. Dobro poznamo naše sodelavce pri tisku, pisci so maloštevilni in še ti so fak-o -rekoč primorani sem -ter tja pisati v naše 'Obrtniško časopi-sje, pogrešamo pa prav učiteljstva — duhovnih vzgojiteljev našega naraščaja, da bi -sodelovalo. To nas ‘boli in to je rak -rana v našem telesu, katero moramo za vsako ceno -ozdraviti — sicer 'bomo zaostali i-n trpeli prav zaradi premajhne in nedov-oljme duševne hrane.
Zato pa, tovariši obrtniki — mojstri, poslužujmo se tečajev, ki nam jih nudi .ministrstvo, in zahtevajmo od naših obrtnih organizacij, da izposlujejo več takih tečajev, primimo za -delo tam, .kjer bomo imeli tudi uspeha za naš stan. Koristi -ne bodo izostale, a obrtništvo si bo pa pridobilo dobrih -dotav-cev in piscev, ki j/ih -tako zelo potrebuje, -da dvigne moralni, nacijonalni in gospodarski nivo našega naroda ‘in s tem svoje nacionalne obrti.
0 električnih instalacijah
(Z ozirom na njih vsestransko varnost in uporabo različnega elektroinstala-oijskega mater-ijala.)
V naslednjem se hočem -baviti le z instalacijami elektrike v hišah, -t. j. predvsem tam, -kjer pridemo vedno v dotiko z instalacijo -kot tako. V dotiko pride z instalacijo prav vsakdo z-*izjemo majhnih otrok. Ker če samo zavrtimo stikalo ali če sklenemo namizno svetilko z vti-ikalno pušo, imamo s tem stik z instalacijo in tako neposredno z električnim tokom samim.
'Instalacije v poedim-ih zgradbah in pritiklinah so odvisne od tega, v kakšen namen se rabi ta ali oni prostor. Ce vzamemo ;n. pr. navadno visokopritlič-no hišo, iki je popolnoma v suhem stanju ter trna poleg vseh prostorov, kateri so običajno pri teh zgradbah, tudi pralnico, moram s tem tudi Tačunati. Seveda pa -je tudi razlika v tem, kedaj se 'instalira; ati, ko je hiša šele v gradnji ali pozneje. Od tega odvisi tudi način izpeljave. V prvem slučaja se bo vsa instalacija izvršila v izolir-nih ceveh pod ometom z NGA in NL žico ali N-GAVV žico; pralnica pa v vsakem slučaju z NBU kabljem in vodotesno sve-t-iljko -ter stikalom zunaj .nje, kar vsekakor priporočamo, ali z jekleno oklopno cevjo dobro zalito z izolirno maso ;td, V drugem slučaju pa kuhinja pod ometom, drugi prostori pa lahko s cevno žico.
Morda bo kdo vprašal, zakaj je potrebna taka instalacija v takem prostoru in zakaj takšna v -onem. Vsak elektro-instalater mora, kar je tudi njegova dolžnost, takoj stranki pojasniti, da pri izberi načina -instalacije velja pravilno instalirati prostore z materija-lom, ki odgovarja temperaturi v njih.
To velja predvsem za prostore kot pralnice, hlevi, kuhinje za živali, na -dvoriščih in prehodih. Materijah ki se uporablja po tem načinu, pa ni samo -dober kot izolacijsko sredstvo napram dotiku, ampak ima -tudi visoko izolacij-
IAMTJKA BANKA RRAUEV1HE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnica UubDOM
Dunajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30 20.	Račun	poStne	hranilnice štev. 14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične ln kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje In prodaja devize in valute za račun
nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo	Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije ln	obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
papirje.___________________________________________________________________________________________________________
^ v KAZIM
6. februarja leta 1932. ob 8. uri zvečer.
sko vrednost napram stiku z zemljo ali telesom. V naštetih prostorih, 'ki so vse preje kot suhi, igra radi tega 'tak materija! posebno vlogo napram dotiku s tokovodno žico po starem načinu, ki je •zahteval že neb roj smrtnih žrtev. To nočemo poudariti le radi tega, da naj se uporabljajo poleg pravilnih tokovodov tudi pravilne pripadajoče pritikline.
Instalacije v stanovanjskih prostorih, kot že omenjeno, se izvršujejo v izolir-nih ceveh pod ali nad ometom v pešlje-vih ceveh ter s cevno žico (iNRA), katera se pa uporablja danes le še za Provizorične napeljave ali v sobah (kuhinje so izključene), ki so bile pred kratkim časom slikane in je zaenkrat Skoda radi slikanja izvršiti instalacijo Pod ometom. Instalacija z vrvico pa ni danes več dovoljena iz enostavnega razloga. ker ta v doglednem času preperi 4n da je danes v rabi le vrtilni tok, pri katerem še mnogo preje vrvica odpove.
Izolacijska vrednost električne instalacije .se pa ravna v isti vrsti po upo-rahimaterijala odnosno njegove kako-7°t i ar ,^e velike važnosti; kajti če instalacija izkazuje premalo izolacijsko vrednost, je možnost, da se števec vrti m * ten' izkazuje ikonzumentu višjo porabo toka, ki gre zanj v izgubo.
Prav posebno zahtevo z ozirom na varnost človeškega življenja potom po-nesrečenja iz elektriko po tvorijo prenosni električni poirabljivci toka. iSem ^Padajo električne namizne svetiljke, električni likalniki, kuhalniki, vžigalni-'ki itd. 'Našteti aparati in drugi so (bili že večkrat povod nesreči, pa najsi bo vsled brezbrižnosti ali pa premalo pazljivosti. Omeniti hočem le slučaj, da se ie pri nas smrtno ponesrečil — ni še dolgo tega — pekovski pomočnik, iker jp biia svetiljka preveč enostavna in ne dobro izolirana dovodna žica. V pekar-najdemo še danes mnogo takih svetilk, ker se ne zmenijo mojstri nič za to m ker jim .ni nič, akoravno vedo za smrtne slučaje in ako tudi vedo, da obstoje transformatorji Špecijelno za pekovske peči, ki pretvorijo tok v ono nižjo napetost, ki ni nič nevarna za človeško življenje. S tem sem hotel samo poudariti, kolikega pomena je dobra instalacija in vsestranska pažnja na prenosne dele tokovodnih žic z ozirom na varnost življenja.
Končno naj omenim 'še to, naj vsakdo, ikj opazi še tako malenkostno napako v električni instalaciji, pokliče takoj strokovnjaka, ne pa se zanašati na svoje znanje, kar je že večkrat povzročilo požar, posebno pri neveščih popravilih hišnih varovalk.
Bat’a zgradi tvornico v Vukovaru.
Spomladi zgradi Bat’a v Vukovaru nekatere tovarniške objekte, poaneae bo pa do-graofina velika tvornica, ki bo zalagala s čevlji vso Jugoslavijo. Zemljišče je že kupljeno Po odloku zagrebškega sodnega eto-ia Iz leta 1930 se I3at’a lahko peča v naši državi s tovarniško profevodmjo ter ustanavljanjem nakupom to najemanjem tovarniških in trgovskih podjetij Poleg tega lahko tudi sodeluje v takih podjetjih '.o ob rtom a opravlja druge posle. To pomeni, da lahko poseže Bat’a tudi v jermenarsko ®troko. Le po novem obrtnem zakomu bo 'Doral zaprositi za koncesijo za svoje de-lavaice za popravljanje obutve.
(pravni (totičeft
^ Cenjene naročnike opozanja uredništvo, da hoče naš list v bodoče pod tem naslovom posebnega oddelka objavljati razne razprave, Iki se nanašajo na obrtno-pravno pomoč. Pozivamo zaradi tega vse one, ki žele tozadevnih pojasnil in navodil, da se z dopisom obrnejo na naše uredništvo, v katerem naj pojasnijo zadevo, Iki jo žele. Uredništvo bo skušalo, da ugodi vsaki taki prošnji, ki ni izključno značaja, da o njej razpravlja kompetentno sodišče. Vprašanja in odgovore bomo iredno po dospelosti objavljali pod tem naslovom.
Prosimo vsled tega p. n. naročnike, da pristopijo v ta krog sodelavcev. Mnogo je stvari, za katere je dobro, da zve tudi ostala obrtniška javnost in se s tem pouči ter obvaruje neprijetnih presenečenj. ,
flaj je novega?
Borze
Ljjubljana. Amsterdam 2260.25 — 2271.61, Bruselj 783.54 _ 787.46, Curih 1096.15 do 1101.65, London 194.25—195.85, Newyork 5595.93—5623.99, Pariz 221.14—222.26, Pra-i?a 166.14—167.26, Trst 280.8a_283.28.
Obrtniško društvo dbv-eiMJa vse svoje člane, da se bo vnšIJ v soboto SO. t. m. ob 7. zvečer v restavraciji »Zvezda« Izredni občni zbor dnui&fcva. Na dnevnem redu sta euiuni točki: nagovor predsednika in sprememba pravili, članstvo se vljudno naproša, da se tudi tega izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Prijava za obveznost ljudskega dela (kuluka). Ker se imajo seznamki zavezancev za ljudsko delo dopolniti, se ponovno pozivajo banke, hranilnice in posojilnice, delniške družbe, konzorciji, podjetja in druge pridobitvene ustanove in naprave kakor tudi uradi (vsi delodajalci), ki za svoje nameščence in uslužbence z vštetimi upokojenci plačujejo uslužbenski davek skupno v gotovini ali pa po davčnih znamkah, naj predlože nemudno, najkasneje pa do 31. t. m., namestu da bi se njih uslužbenci osebno oglasili in če se tukajšnjemu pozivu v času od 28. do 31. decembra lani še niso odzvali, med 8. in 11. uro mestnemu načelstvu (mestno knjigovodstvo, Šolski drevored 2., I. nadstropje) točne’ imenske izkaze uslužbencev, ki stalno prebivajo v okolišu ljubljanske mestne občine, z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbenskega davka, odmerjenega po določbah člena 95 ali 96 zakona o neposrednih davkih. Dijakov do 24 leta, če ne plačujejo več kakor 100 Din uslužbenskega davka, pa ni potrebno vzeti v izkaze. Iz priglasitve pa tudi izostanejo vsi državni, banovinski in občinski uradniki in civilni in vojaški uslužbenci (z oficirji) kakor tudi duhovniške osebe vseh veroizpovedanj in javni upokojenci, to pa le za službene prejemke in pokojnine, od katerih se plačilo za javno delo že odteguje pri izplačilu. Isto velja za uslužbence javnih korporacij, ki imajo iste pogoje. Potrebne tiskovine so brezplačno na razpolago pri mestnem knjigovodstvu v omenjenem času. Naposled se vsi zavezanci, ki spadajo pod obveznost ljudskega dela, opozarjajo na posledice, označene v določbi § 47., odstavek 2 zakona o samoupravnih cestah.
organizacij
Vsem obrtnim zadrugam, obrtnim društvom gornjegrajskega okraja in njih članom'. Obrtna zadruga oblačilnih strok v Ljubnem sklicuje na nedeljo, dne 7. februarja t. 1. ob 13. pop. veliko obrtniško zborovanje, 'ki se bo vršilo v Ljubnem v prostorih tukajšnje osnovne šole. Dnevni red: 1. Vprašanje skupnih ali ločenih zbornic. 2. Raznoterosti. To zborovanje ima v prvi vrsti namen, da se člani zadrug v zadevi zbornic natančno informirajo, da se potem lahko odločijo
Redni letni občni zbor Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 31. januarja 1932 ob pol 14. uri v restavraciji »Zvezda« na Kongresnem trgu v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Nagovor načelnika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo tajnika;
4.	poročilo blagajnika; 5. poročilo računskih preglednikov; 6. odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1932; 7. odločitev za ločeno ali skupno zbornico; 8. poročilo o novem zakonu o obutih; 9. raznoterosti. — Ce bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, ise bo vršil eno uro pozneje ina istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov. Cvent. predloge za občni zbor je poslati načelstvu najkasneje do 25. januarja 1932. — Z ozirom na težko gospodarsko in denarno krizo, načelstvo izjemoma letos ne bo kaznovalo z globami članov izven Ljubljane, ki se občnega zbora ne udeleže, vendar je pa v njih interesu, da poselijo občni zbor že z ozirom na važni dnevni red. — Za ljubljanske člane (Vič, (Moste, Šiška) je pa udeležba obvezna in se bo naložila globa do 300 dinarjev vsakemu, kdor bi se brez tehtnega opravičila zborovanja ne udeležil. — Milko Krapež, J. r„ načelnik.
$o&podarbtvo
Za izvoznike lesa v Francijo in Alžir.
Na podlagi sklepa gospodarsko-finančnega komiteja ministrov so določene od skupnega ‘kontingenta lesa, ki se smejo izvoziti v Francijo in Alžir v prvih treh mesecih tekočega leta za področje ljubljanske Zbornice za TOI, naslednje količine;
1. v Francijo:	185 ton hrastovine, 185 ton bukovine in 368 ton jelovine;
2. v Alžir:	140	ton hrastovine, 140
ton bukovine in 845 ton jelovine.
Izvoz v Francijo in Alžir je dovoljen samo po predložitvi potrdila Zbornice za TOI, da gornje 'količine niso še izčrpane in da ni v tem oziru ovire za izvoz. Zbornica vabi vse izvoznike lesa, da ji v lastnem interesu nemudoma sporočijo količine lesa, ki jih nameravajo v mejah gornjega kontingenta izvoziti v prvem četrtletju v Francijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem oziru morebiti že obvezali s sklepi, naj sporočijo to zbornici posebej. Gospod minister za gozde in rudnike je prosil g. finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, da ne prevzamejo lesa za carinjenje in odpravo v Francijo in Alžir brez predpisanega potrdila pristojne zbornice, na kar opozarja zbornica vse interesente, da ne bi imeli radi tega nepotrebnih stroškov.
Otecaji
in predavanja
IZ OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
V ponedeljek zvečer je predaval v »Zvezdi« pod okriljem Obrtniškega društva v Ljubljani g. dr. Jos. Pretnar o novem obrtnem zakonu. Predsednik obrtnega drušitva g. Josip Rebek je pa goivoril o socijalnem zavarovanju obrtnikov. Predavanja se je udeležilo mnogo ljubljanskih obrtnikov, ki so p.zno isledili izvajanjem. >
Zadruga mizarjev v Ljubljani sporoča, da se bodo vršile vajenske preizkušnje že prihodnji mesec. Vajenci, ki se uče zadnji mesec in pomočniki (ne oziraje se na starost), ki še niso položili te preizkušnje, naj takoj vlože zadevne prošnje na gornji naslov. Posebno opozarjamo, da brez te preizkušnje ne more postati nihče samostojen mojster. Jos. Lojk, t. č. načelnik.
Cphetn&tii nabirat nitk
Ker se opetovano obračajo na nas posamezni tovariši obrtniki - naročniki našega lista - otvarja uredništvo to kolono za tozadevna vprašanja An odgovore. Vsako pojasnilo se poda brezplačno, toda samo naročnikom z vplačano naročnino lista.
Vprašanja.
Vprašanje 1. Jmam tronadstropno poslopje, ki ima svoje sleme vzporedno s cesto. Sedaj je pa moti sosed dogradil novo štirinadstropno zgradbo {spredaj z mansardnim stanovanjem) Ln je ostal za 1.5 m nazaj od ceste. Slame sosedove hiše je sedaj za 5—6 m višje kot moj dimnik, ki pa dima še vedno ne odvaja, dasi sem za poiskušnjo postavil nanj kos dimne cevi z »Jonskim« dim-nlkarsklim nasltavlkom. Svetli piemer dimnika znaša 21 cm. Ali je ta 'odprtina premajhna ali se pa mora nastaviti daljša cev, ali kako je sploh odpomoč mogoča:
Odgovori.
Odgovor na vprašanje 1. Smatram, da je poslopje stanovanjska hiša, v tem slučaju bi zadostoval tudi 21 cm premer dimnika. Je pa to tovarniško poslloptje. tedao mora imeti dimnik 30—50 om premera. Po mojih pogledih stoji dimnik v kotu brez vsakega vetra, poleg tega ije tudi prenizek, moral bi biti tako v.isak kat sosedina hiša. Ce bi v tem primeru še tiščalo dim nazaj, potem se mora uporabiti vrteči nastavek.
Sti6te&
Jurij Tari:
KURJAČU
Ali nisi šc nikdar šel tam mimo, ti, ubogi človek, in nisi čul, kako se sredi noči, sredi temnega prostora in po* znega časa prebudi nekje za mrzlim zidom kanarčkovo petje? To je zelo majhen košček sveta in Bog je že od pamfciveka tako ustvaril svet, da nik* do nima vsega preveč. Oba imava že preveč rdeče oči, nič več ne smeva predolgo zreti, v ogenj, zgodi se lahko, da bo ves svet za naju umrl in potem bova oba samo dve slepi sveči med starimi svečniki.
Zdaj prihaja velik čas in tega, kar bo prišlo, je preveč, da ne bi midva smela videti in učakati. Kamorkoli greš, zmerom se me spominjaš in za« to zmerom mislim nate in zato hodiva skupaj po svetu in prehodiva mnoge čudne kraje. Tako sem stal poleg Te« bc, mornarček, in sva gledala, kako žive mrtve hiše v pristaniščih in kako utripajo luči v Singapuru, v Genovi, v Barceloni, v Bostonu. Toliko sva obr= nila sveta in sva tudi že na mnogo stvari pozabila. Kako žive ljudje in kaj se pravi živeti, ne, tega midva do kon* ca ne bova umela in doživela. Pre* majhna sva in prevelike so reči okrog naju, in vendar sva kakor dve sobici v pepelu.
Zmerom, kadarkoli se vrneš, ti bolj in bolj krvave rdeče oči in mene otroka je strah; kadarkoli ne spim, prevažam po svetu v svoji otročki sa* mokolnici žerjavico in sejem po poteh tvoje rdeče oči. Otrok, ne vidim več rož, kanarček zapoje sicer kdaj pa kdaj, ampak rajši molči. Tako ti po* maga otrok sejati tvoje oči, o, prene* haj žc, ti stari, zamazani kurjač;
Peč gori in z njo dogorevajo dnevi. Kurjač stoji in meče premoga v ogenj in vanj meče svoje lastne oči. Doma j c pa mraz in v sobi ni peči in vsak* do je zavit v svojo suknjico in gleda skozi okno, kako se na klancu sanka* jo otroci. Takole meče premoga v peč, mimo njega se pa vozijo hiše s cvetlicami.
J)o6
ave
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 parov nepremočljivih čevljev; do 11. februarja t. 1. pa glede dobave 10.200 kg krušne moke.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov kompletnih bencinskih varnostnih svetiljk.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2 števcev (Maksigraf).
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 škatel mazila za par-kete, 100 kg zakovic, 20.000 kg port-land-cementa, 3000 komadov vžigalnikov za karbidne svetiljke, 200 komadov kremenjakov za bencinske svetiljke, 300 komadov sirkovih metel, 50 ključev za vijake, 25 komadov zidarskih kladiv, 500 kg žebljev, 200 komadov konjskih vpreg, 100 komadov meril, 50 komadov svedrov za les, 25 komadov ročnih sekir, 300 kg petroleja, 4000 kg treonikov in 600 'kg orodnega jekla.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 'Dne 1. februarja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu glede dobave 20.000 ,ton koksa. — Dne 4. februarja t. 1. pa ipri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 150 komadov kožuhov.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, električnih strojev, 1 transportnega traku, vodovodnih cevi, ventilov, gumijevih cevi, električnih ventilatorjev.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5500 kg plinskega olja.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg masti.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave naprave za električni motor.
Dne 5. februarja t. 1. se bo vršilla pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 4154 metrov ognjegasnih cevi; dne 6. februarja t. 1. pa glede dobave ključavnic za skretnice.
Direkcija državnega rudnika Breza
sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave amoniak-papirja, helio-grafskega papirja, črnega tuša, 150 kg dinamo žice, raznih vijakov, glede dobave transformatorja in Delvac-apa-rata.
Dne 11. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 m3 drv.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. februarja t. I. ponudbe glede dobave strojev, žičnih pletenin in dinamo žice; do 10. februarja t. 1. pa glede dobave 400 m3 bukovih drv.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov ležajev, 1 sesalne košare, 5000 kg tračnikov in 15 komadov žag; do 18. februarja t. 1. pa glede dobave 46.000 kg pšenične moke.
Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 8. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov varnostnih tablic.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave izolirnega traku, laka, kabelske mase.
Direkcija državnega rudnika Breza
sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Ustiprači-Goraždi se bo vršila potom ofertne licitacije dne 16. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 8. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5 m gumijevega transportnega traku in 5000 kg ovsa.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede-dobave zveznih klup in varoval; do 18. februarja t. 1. glede dobave 30 plošč železne pločevine, 2 armatur, 100 kg kleja, ročnih žag, žaganih listov i. t; d.
Dne 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banja luki licitacija glede dobave 3330 m3 drv.
Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 22. februarja t. 1. pri Komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, gonilnih jermenov in 10.000 komadov opeke.
Dne 12. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija glede dobave delov za bagerje; dne 13. februarja t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Vareš se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. februarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Zagreb-Sava se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu.
Prodaja avtomobilov in njih delov se bo vršila potem licitacije dne 15. februarja t. 1. pri Avto-Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu.
Vršile se. bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji Pomorskega Saobračaja v Splitu glede dobave jeklenega materijala; dne 21. in 22. februarja t. 1. pa glede dobave kovinskega materijala. — Dne 16. februarja t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev za policijsko stražo; pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu pa glede dobave 25.000 m3 drv. Dne 18. februar ja t. 1. pri Komandi diviz. oblasti v Osijeku glede dobave 14.500 m,! drv. — Dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave ognjegasnega orodja. — Dne 20. februarja t. 1. pri Dravski divizijski oblasti v Ljubljani glede dobave 20.700 m'1 drv.
Direkcija državnih železnic, gradbeni: oddelek iv Ljubljani sprejema dio
5.	februarja t. 1. ponudlbe glede dobave hrastovih krdtmiiškiih pragov.
Dne 4. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede dobave 750 kg jeklenih cvekov za čevlje.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TO[ v Ljubljani interesentom na vpogled.
fiiamofcne ;» gtamo§oM»d e pioAČe
Tvormca ZA DUŠIK I). I).
.
v.
ifrVf
AItA-RFŠR
foto*
aparate
in
loto*
potrebščine
7li$kc
cenet
ndrnžene jugoslov. tvornice ncetilena in oksigenu <1. d.
«ail«voljnieta m svojimi prvovrstnimi
proizvodi:
kupite ugodno pri
Jugosport r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34*
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom vse Jngo»'avi|e n n stotine
avtogenskih varilcev
in iinditn tisočerim mirno, lepo in Mt»ln£nol>elo
acetilensko
luč
IsKltori&čujte Uidi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
lOOOOO naprn
Elektr.
konces.
podjetje
Ivan
v * v
ima na zalogi vsakovrsten električni materijal, žarnice in svetila
1
Ljubljana
Borštnikov
trg
Prevzema v izvrSitev — električne instalacije
Jamči za solidnost in zmerne cene
OBIRTMA BANIKA V LJUBLJANI
CENTRALA: IKOTNGIRKSINII TOG 4
Telefon št. 2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.