Ponarejanje vina v državnem zboru. Avstrijsko-ogerska država ima po poročilih dr. Hlubeka 1,098,570 oralov zemlje zasajene z vinsko trto; pridela se na leto poprek po 42 milijonov veder vina, ki je vredno kakih 200 milijonov goldinarjev. Razun tega dajo vinogradi tudi dačnej kasi mnogo peuez; vinogradi so namieč povsod najbolj visoko nadačeno zemljišče. Vinogradarji so veliko dačo radi plačevali, dokler so vino, še velja, kako dobro in lebko v denar spravljali. To je sedaj vse drugače in slabše. Uzrokov je muogo; 1) nsvobodna kupeija" od Hberalcev izniišljena, vsled katere se tuje vino skoro brez colnine ia torej prosto k nam vvaža; 2) nesrečne kupčijske pogodbe z sosednimi državami, ki našemu vinu kolikor mogoče pot po visoki colnini zapirajo; 3) propad fužin, biranjc obrtnosti iu prevelika vžitnina (8 fl. od polovnjaka), vsled katere mnogo ljudi ne pije vina, ampak okišeno pivo ali smradljivi ,,šnops" in 4) ponarejanje vina. Sedaj je čas sleparstva in goljufnosti; človek inora vedno paziti, da ga kdo ne opehari, zlasti veliko sleparije se godi pri človeški obleki, še več pa pri rečeh za žirež in za pitje. Ni reči, koje nebi zvijačniki vedeli pouarejati in tako ljudi slepariti; tudi z vinotn delajo sedaj tako. Začeli 8o, ne kakor Kristus uekdaj v Kani na čudoviti način vodo spreminjati v vino, ampak z pomočjo sladkorja, vinskega cveta, žganja, glicerina itd. delajo iz jabelčnice ali tropin ali kar samo iz vode — viuo. Reč bi ne bila toliko graje vredna, ako bi taki čorbavci vselej tudi ljudem povedali, da to, kar prodajajo ali točijo, ni pi avo vino, ampak ponareta tekočina, ki ima le podobo vina, in ka- tera se n. pr. ne more in ne sme pri sv. meai rabiti. Ali tako pošteni ti ljudje niso, ampak prodajajo nareto čoibo za pravo vino, ter tako Ijudi sleparijo, vinogradnikom pa škodo delajo. Ponarejanje vina je sedaj močno razairjeno; po velikib mestih na Dunajn, v Pragi, v Gradcu, v Peštu, v Zagrebu itd. so velike fabrike, kder se vino ponareja ali naturno vino črez red pomnožuje in potem kot pravo vino prodaja, V Klosierneuburgu se učenci učijo na kakih 50 načinov vino delati; eden je tako spreten, da naredi takoj iz 5 veder 20 veder. V celi Avstriji se na leto že 1 milijon veder vina ponaredi. Največ takih čorbarjev je v mestih n. pr. v Gradcu, kder se od vsake kaplje pripeljanega vina plačuje vžitnina potem pa lehko dela ž njim, kar hoce. Čorbarji v takih mestib kupijo nekoliko pravega vina in ga potem pomnožnjejo ali naravnost iz vode narejajo in vse kot pravo vino prodajajo na škodo vsena vingradnikom in poatenim krčmarjem, ker jim ni treba plačevati ne gruntne pa ne vžitninske da6e. Taki čorbarji se tudi res čudno hitro obogatijo. Takemu postopanju so se ljudje začeli npirati že 1. 1860. še bolj 1. 1872. v Sp. Avstriji in ]. 1875. v Mariboru in Gradcu. Prvi so poslali ministrom prošnjo z 14.000 podpisov, naj pomagajo vinogradarjem in poštenim krčmarjem. Mariborčani pa so znanega g. Seidla poprosili, naj reč sproži v državnem zboru, kar je tudi storil — menda je mislil, da se bo tako najbolje priporočil za prihodnje volitve — ali močno se je vrezal in ukanili so se vsi, ki so v njega zaupali; jegovi liberalui tovariši so ga zatajiii, še poslusati ga niso hotli prav ter jegove nasvete z veliko večino zavrgli; 50 poslancev je glasovalo za Seidla, proti njemu pa 138. G. Seidl je nasvetoval, naj se sklene postava, po katerej bo vsaki čorbar ali ponarejavec vina prisiljen svojim kupcem ali pivcem povedati, da ne toči pravega vina, ampak ponarejeno vino — sicer plača do 200 fl. kazni. Razun tega je še vsak dolžen od ponarejevanja plačevati dobodnino (Erwerbsteuer). Tako je g. Seidl nasvetoval, ali njegova veljavnost v državnem zboru je zginila in jegov nasvet bil je zavržeu. Vsled tega ima ponareje^anje vina — slobodno pot, kakor do sedaj; kmetje in zlasti vinogradarji pa si lebko domislijo, koliko imajo pričakovati od liberalnih poslancev, če že g. Seidl, glavar uaaib liberalnib neraškutarjev, za koristi kmetskih volilcev ničesar ne opravil