133. Številka. Ljubljana, v torek 13. junija 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan avačar, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gll. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e dežele toliko veC, kolikor poStnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oananila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, ce se dvakrat, in po 4 kr., Co se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — ttokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upratniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko". Znameniti shod kranjskih trgovcev in obrtnikov dne ti. aprila je jasno pokazal, kako nujno je potrebna jednotna organizacija trgovskega in obrtnega stanu v naši deželi, sosebno še vsled gospodarskih eksperimentov, katere uprizarja klerikalna stranka deloma iz politične spekulacije, deloma iz koristolovskih nagibov. Shod je sklenil, osnovati posebno društvo, v katerem naj bi se zjedinili vsi kranjski trgovci in obrtniki na skupno delovanje, in to društvo je sedaj ustanovljeno. Že danes teden, to je v torek, dne 20. t. m. bode prvi občni zbor .Trgovskega in obrtnega društva", in z istim dnevom se začne tudi društveno delovanje. Prva naloga novega društva je obramba trgovskih in obrtnih interesov, trgovskega in obrtnega stanu, kateremu streže klerikalna stranka po življenju, dasi je tako v gospodarskem kakor v narodnem ozira največje važnosti. „Trgovsko in obrtno društvo" je eminentno obrambeno društvo, ki naj vzbuja duha solidarnosti mej trgovci in obrtniki, naj zastopa njihove koristi s prošnjami, nasveti in pritožbami na zakonodajne zastope, na obla-stva in na javne korporacije, naj s shodi in strokovnimi predavanji pospešuje vzajemno delovanje in razširja duševno obzorje svojih členov, da si pridobe vse znanje, kar ga dandanes potrebuje napreden trgovec in obrtnik, in končno naj s posebno odločnostjo vodi boj proti postopanju konsumnih društev, katera z nereelno konkurenco pod plaščem pomanjkljivega zakona podkopavajo tla pošteni in solidni trgovini in obrtnosti. čeprav pa bode novo društvo v prvi vrsti obrambno društvo, bo vender svojim Členom lahko tudi pozitivne ugodnosti podajalo, in sicer vsem Členom, naj si so morda njihovi interesi včasih tudi v navskrižju. Društvo ima namreč po potrjenih LISTEK. Puškin. Spisal Iv. Morhav. (Dalje.) Paralelno socialno-političnemu razvoju ruske družbe je šla ruska knjiga, ki je često aktivno posegla v politične in socialne dogodke, ali jih celo provzročala. Imenovati moramo nekoliko mož, ki so pripravljali pot velikemu geniju Puškinu, kajti Puškina ne moremo razumeti (kakor sploh nobenega pisatelja), če ne razumemo srede, v kateri je živel. Imenovali smo že Karam z ina, kot središče moskovske, za-padno-napredne šole. Ta je s svojim bistrim umom z velikim vspehom tolmačil sodobnikom duh zapadne kulture in književnosti in razlagal v svojih mojstrskih »Pismih ruskega potnika" nove ideje z višjega stališča. Seznanjati Ruse s kulturo naprednejših zapadnikov je nadaljeval tudi v svojem časopisu „Vestniku Evrope", njegova »Zgodovina ruske države" je nemalo razširila obzorje ruskega občinstva z ozi-rom na domače razmere. Karamzinov mlajši sodobnik in prijatelj, nežni pesnik Žukovskij, je vrlo podpiral njegovo stremljenje in bil prvi ruski romantik. Realnejši po vsem svojem bistvu in pesni-kovanju je Batjulkov, eden izmed tistih pravilih tudi nalogo, da brezplačno posreduje v trgovskih kakor tudi v obrtnih, v kreditnih in pravdnih zadevah , torej v tistih zadevah, pri katerih si posamičnik le redkokdaj zamore sam pomagati in v katerih dobrega sveta in posredovanja le težko dobi, ali ga mora jako drago plačati. V tem okviru, katerega smo ravnokar ocrtali, zamoglo bo društvo jako plodonosno delovati in bo svojim členom veliko koristilo. Z njim dobe kranjski trgovci in obrtniki jedino njihovim interesom služeče središče, dobe svoj organ, in iz tega središča se potem store potrebni koraki za racionalno in modernim potrebam primerno gospodarsko organizacijo trgovcev in obrtnikov. Podlaga za organizacijo obrtnikov je že dana, in treba jo je le pospeševati in oživotvoriti, dočim je trgovski stan še popolnoma neorganizovan, brez vsake zveze, in je vsak člen tega stanu odkazan sam na-se. Bilo bi pa napačno, začeti zgradbo gospodarske organizacije trgovskega stanu pri strehi. Ako se naj organizacija posreči, jo je treba začeti pri tleh, treba je najprej združiti samostojne trgovce po okrajih in potem te lokalne organizacije združiti v celoto. V tem oziru ima „Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" odprto široko polje delavnosti. Boriti se bode sicer z raznimi ovirami in predsodki, ali uspeh se bo dal vender doseči, ako se bode delalo z vztrajnostjo in z ljubeznijo za to vele važno zadevo. Vsi ti nameni pa se dajo doseči, in društvo bode uspevalo samo tedaj, če se ga oklene kar možno mnogo trgovcev in obrtnikov. V tem oziru je treba krepke akcije in vztrajne agitacije. In zato poživljamo vse napredne trgovce in obrtnik« v deželi, naj začno nemudoma nabirati členov, in naj delujejo na to, da pristopijo društvu vsi trgovci in obrtniki. Dandanes se organizujejo vsi stanovi, a v nas je pred vsem trgovcem in obrtni- mladeničev, ki je bil prinesel z zapada svoje navdušenje za vse blago iu dobro, zlasti za svobodo. Dalje treba imenovati pesnika Onjediča, pred vsem pa velikega basnika Kril ova. Njegove nedosežne basni so izraz pravega ruskega humorja, ki ima često izvor v sodobnih pojavih političnega in družabnega življenja. Na dramatičnem polji se je najbolj odlikoval O z ero v, ki je plaval popolnoma v Karamztnovi struji in zlagal svojo drame večinoma po francoskih in nemških vzorih. Take so bile socialno-politične in literarne razmere, ko je stopil na pozorišče književnik, ki pomeni začetek nove ruske literature, ki se je v teku našega stoletja razvila v vsakem oziru do klasične popolnosti, ter začela že vplivati na vse druge literature kulturnih narodov, in to je glavna zasluga velikega Puškina. II. Aleksander Sergejevič Puškin je bil rojen dne 26. maja (po naše 7. junija) leta 1799 v staroslavni prestolici ruskih carjev, v Moskvi. Puškinov rod je bil star, plemenitaški rod ruski, ki je igral že ob nastopu dinastije Romanovih na carski prestol važno ulogo. Pesnikov oče, Sergej Levovič, bivši častnik-gardist, je bil površno izobražen, svetskl človek, kateremu je bila franooska pikantna literatura, razne dovtipne anekdote in dvorenje lepemu spolu naloga in kom treba organizacije, ker le združenimi močmi ubranijo sebe in svojce, ubranijo ves trgovski in obrtni stan pretečega mu propada. Torej na delo za dobro in pravično stvar! _ Demonstracija na Long-champsu. Na pobalinski napad, katerega so v nedeljo teden uprizorili klerikalni aristo-kratje v Auteilu na prezidenta republike, odgovorilo jim je predvčerajšnjim francosko ljudstvo. In ta odgovor je tak, da ga reakcionarne stranke vseh vrst nikdar ne pozabijo. Dirke so v obče več ali manj aristokratske zabave, toda nedeljska dirka za Grand prix de Pariš že v naprej ni imela značaja zabave, ampak eminentno političen značaj. Vedelo se je v naprej, da pride pri tej priliki do velikih demonstracij, in zato je vlada odredila najobsežnejše varnostne priprave. Vlada j i pač mislila, da pride tudi klerikalna vojska polnoštevilno na Longchamps, in da pride morda do boja, ter je vsled tega zbrala vse polno vojaštva. Toda njen strah ni bil utemeljen. Klerikalna vojska je ostala doma, ni se upala na beli dan, vrgla je puško v koruzo, in prepustila teren svojim nasprotnike m, česar bi gotovo ne bila storila, da ima kaj znatne zaslombe mej narodom. Aristokracija ni prišla na dirko, pri kateri je v prejšnjih letih igrala prvo vlogo, in ravno tako ni bilo nacionalistov, a namesto njih so prišli vitezi duha, nositelji francoske kulture, prišli so učenjaki, pisatelji, umetniki in politiki, in prišli so meščani in delavci. Na Longchampsu so se zbrali tisti sloji, ki tvorijo francoski narod, in ta masa je na najslavnejši način pokazalo svoje demokratsko in republikansko mišljenje. Naš namen*ni, popisovati velikanske ovacije, katere je na tisoče in tisoče glav broje Če občinstvo prirejalo prezidentu re- vsebina življenja ; mati Nadežda Josipovna pa je bila burna, vročekrvna, tudi ne zelo ekonomične narave in gotovo ne najboljša mati svojim trem Otrokom: starejši hčeri, našemu Aleksandru in najmlajšemu sinu. Nadežda Josipovna je bila vnukinja zna meni tega Ibrahima Hanibala, ki je bil plemenitega zamorskega rodu. Ibrahima je še kot dečka poslal ruski poslanik v Carigradu Petru Velikemu v dar, in krstili so ga šele v Petrogradu. Ta bistroumni, afričanski praded Puškinov je bil še dobro poznati na našem pesniku, in sicer na njegovi zunanjosti in vroči, južni naravi, kajti Aleksander Sergejevič je bil prava spojina severne, hladne, ruske narave s kipeč o južno krvjo, katera dva elementa sta se često borila med seboj. V hiši Puškinovih ni vladal baš najboljši red in tudi vzgojo pesnikovo ne moremo imenovati dobro, skrbno. Prepuščen volji francoskih učiteljev, ki so ga vzgoje-vali s pravo francosko površnostjo v svojem duhu, je bil Puškin v svoji mladosti baje molčeč, uporen značaj, radi česar ni bil ljubljenec starišev. Pozneje seveda si ne moremo misliti bolj veselega, odkritosrčnega in bistroumnega Človeka, nego je bil Aleksander. .Učil se ni rad menda nikoli, a tem strastnejše je čital vse, kar mu je prišlo v roko. Berilo njegovo ni bilo izbrano, ker ni imel nobenega nadzornika ali svetovaloa. Pri tem je čital večinoma publike, Loubetu. Konstatovati nam je samo pomen teh ovacij, občinstvo je prezidenta pozdravljalo tako pri prihodu kakor pri odhodu z urnebesni mi klici „Vive Loubet* in „Vive la republi'iue" ter je de-monstrovalo z narodnimi trakovi in šopki v narodnih barvah ter a klici proti duhovščini. Še nikdar ni francosko ljudstvo nobenemu prezidentu republike priredilo tacih ovacij, kakor jih je v nedeljo priredilo prezidentu Loubetu. Demonstracije na Longchampsu so pokazale, da ima republika krepko za-slombo v francoskem narodu, da je narod v svoji ogromni večini republičanskega mišljenja, in da zadene vsak poskus, obnoviti klerikalno-monarhično vlado, na naj-odločnejši odpor ljudstva. Najbolj je bila s to demonstracijo vdarjena klerikalna stranka, ki bi rada domače boje izkoristila, da se dokoplje do vlade. Klerikalci na Francoskem kriče v zadnjem času pri vsaki priliki ,Vive larmee", a kakor je njihovim somišljenikom na Kranjskem narodno radikalstvo samo sredstvo, da bi se dokopali do vlade v deželi, tako je tudi gorečnost francoskih klerikalcev za armado ie sredstvo, da bi armado zvabili na svojo stran, da bi jo odtujili narodu, in jo mogli porabiti, da z njeno pomočjo obnove klerikalno gospodstvo na Francoskem. Da je jezuvit v generalski uniformi, Le Monton de BiidefTre, ostal kaj dlje časa šef generalnega Štaba, da se ni kompromitiral v Drevfusovi zadevi, kdo ve, kako bi se bile razvile razmere.; Nedeljska veleimpozantna demonstracija je pokazala, da na Francoskem klerikalna in monarhistična drevesa še dolgo ne vzrasejo do neba, da je ljudstvo zvesto slavnim tradioijam velike revolucije, in da je jedino ter pripravljeno na obramb:* republike, na obrambo načel, na katerih je republika zasnovana, in ki so zapisana na njenem grbu: liberte, egalite. fraternr' francoske knjige, dobre in najslabše, kakor jih je našel v precej bogati knjižnici svojega očeta. Pri takih razmerah ni čudno, da je izredno nadarjeni Puškin zgodaj dozorel. Dvanajstletni deček je prišel po protekciji visokih prijateljev družine na carsko-selski licej, kateri so bili malo prej ustanovili. Omejeno, enolično življenje v tem zavodu mu ni prijalo. Bil je nesrečen. Učil se ni mnogo, in res ni prejel v tem liceju, kjer so se predavali suhoparno in mehanično realni predmeti, temeljitejše duševne naobrazbe. V tej puščobi ga je tolažila edino le živa poezija, ki je že tedaj palila njegovo globoko dušo, in krog tovarišev, ki so se tudi zanimali za književnost. Plodovi Puškinove muze iz te dobe so seveda nezreli in nepopolni, vendar pa kažejo pravega pesnika. Prvi plodovi njegovi, lahkega, anakreontiško razposajenega značaja, izročeni javnosti so izšli v „Vrstniku Evropv" 1. 1814. Že to nam spričuje, da ti prvenci niso bili slabi, še bolj pa nam potrjuje to priznanje sivolasega pesnika Deržavina, ki je bil navdušen od pesmi „Spomini v Carskem selu", katero je čital Puškin sam pri javnem izpitu letfc 1815. — In ta živa, po svobodi koprneč a..-1 rava je postala prosta, ko je Puškin^ 1817 dovršil svoje študije na liceju in*-stal samostojen, Kot 181eten mladenič je •V I JiittljRiil. 13. junija. Kršćanski socialisti iz opozicije. O razmerju krščanskih socialistov do levice piše dunajski dopisnik lvovskemu listu „Kuoh katolički": .Volilci Luegerja in Liechtensteina ne čutijo interesnega edin-stva ■ krogi, katere pošiljata v parlament gospoda Mauthner in Menger. Parola ločitve (d l-'viri' je torej pri antisi-mitih popularna. Iz tega pa še ne sledi, da se ali-irajo z desnico. Kolikor sem podučen, je v anttsemitskih krogih najbolj razširjeno prepričanje, da se treba ločiti od levice in delati potem politiko svobodne roke. Z desnico bi se antisemitje ne zvezali, nego ji pomagali le od slučaja do slučaja, seveda bi jim morala desnica plačati to vslugo z gotovimi postulati, tičočimi se volilnega reda dunajske občine in nižjeavstrijskega deželnega zbora ter šolskih zadev. Prav ti postulati so bili doslej vzrok, da se kršč. socialisti niso mogli zvezati z desnico," — želeti pa je, da ostanejo Luegerjanci tudi poslej zunaj desnice, kjer bi sicer v zvezi s klerikalci še usodnejše pritiskali na slovanske stranke. Razbita pogajanja med moravskimi Čehi in Nemci. Že leto dni se vlečejo pogajanja med moravskimi Cehi in Nemci. Izvolil se je celo permanenten odsek, ki naj bi delal na to, da se doseže neka podlaga za spravo. Binkoštni program Nemcev pa je napravil vsa nadaljna pogajanja iluzorična, zato se mislijo te dni Cehi posvetovati, ali bi ne bilo najboljše, da izstopijo iz spravnega odseka, ki itak nima nobenega smisla, ako ne izjavijo Nemci, da jih skupni nemški program ne veže absolutno. Nemiri v Prilepu. Oblastva v Monastirju so zvedela, da se pripravlja v Prilepu velika zarota ma-cedonskih vstašev. Zategadelj so dala zapreti okoli 40 Bolgarov. To je zbudilo med bolgarskim narodom veliko razburjenje, in na raznih krajih vilajeta so se pripetili vstanki. Posredovati je moralo vojaštvo, ki pa je nastopilo toli surovo in brezobzirno, da je v Prilepu nastal pravi poulični boj, med katerim je bilo ubitih 16 Bolgarov. Bolgari trde, da so povsem nedolžni, da na vstajo ali zaroto nihče niti mislil ni, ker so vstaški odbori razpuščeni. Bolgari hočejo poslati sultanu prošnjo, naj posreduje, da oblastva ne bodo več preganjala nedolžno denuncirancev ter naj ukaže, da se postopa z v teh nemirih zaprtimi Bolgari najmilejše. Prošnja seveda ne bo pomagala nič! Nova preganjanja Armencev. Iz Carigrada javljajo nove moritve Armencev. V vilajet Muš je prišlo spočetka maja sedem armenskih agitatorjev, na katere so napravili Turki tak^j pravi lov. V Ci-rongu so 7. maja vojaki in Kurdi zajeli Armence, ki so se branili, vsled česar je nastal boj. V tem boju je padlo vseh sedem agitatorjev, neki turški uradnik, turški podčastnik, dva vojaka in dva Kurda, armenski župan Tavo, več ljudij pa je bilo vstopil v državno službo pri zunanjem ministrstvu. Kolikor so mladega pesnika preveč tlačili in krotili v liceju, toliko manj je brzdal mladi heroj zdaj sam sebe, ki je tako hrepenel po užitku. Vrgel se je z vso strastjo in vso dušo v vrtinec velikomest-nega življenja in hitel s svojimi enako-mi.slečirai tovariši od naslade do naslade. Pri vsej nebrzdani strasti in želji po uživanju vendar ni pozabil, da je potreben tudi plemenitejših, čistejših užitkov; začel je zahajati v krog priznanih, fmoizobraženih literatov, ki so kmalu spoznali velik talent mladega druga. Vsi ti so hrepeneli po svobodi, vsi ti so bili udani liberalnim idejam, no, Puškin se je odlikoval med vsemi. Bil je prvi med njimi na talentu, toda tudi prvi po smeli nepremišljenosti v besedi in pesni. Pel je prosto in po prepričanju, a pozabil, da je na Ruskem. Nad njegovo glavo so se zbirali hudourni oblaki. Le previdnost in veliki vpliv njegovih tovarišev, kakor Žukovskega in Karamzina, je odvrnil od njegove glave pogubne strele. Puškin je preodkrito proslavljal svobodo, in njegovi zvonki verzi so premočno segali do srca občinstvo, zato je moral iti v pro-gnanstvo — na jug. Le toliko sta mogla isposlovati Žukovskij in Karamzin, bil je namreč že odločen za —- Sibirijo! (Daljo prih.) ranjenih. Kurdi so plenili po hišah v Ciro niju, in vse je bežalo pred njim v Muš Naslednjega dne, 8 maja so Kurdi napadli kraj Ahčan, odve Hi mnogo govedi, ubili 3 domačine ter jih več ranili. Dne 9. maja so naskočili kraj Aličan ter ga oplenili ; 10. maja so zgrabili Alvarins ter usmrtili župana. V Deriku so istega dne oropali Kurdi cerkev. 14. maja je napadlo 30 turških jezdecev kraj Dzihav ter odvedlo 100 glav živine. 19. maja pa je vdrla petorica Kurdov v armenski samostan Surp Aghpirik. Med tem ko se je Četvorica prijazno pogovarjala s superiorjem Hazar Vartabedom, ga je peti pobil. Vojna v Transvaalu? Zborovanje mirovne konference motijo bojaželjni Angleži, ki se pripravljajo na krvavo vojno proti svobodoželjnira Boer-cem. Iz Londona so baje že odšli ukazi, naj se vkrc ijo angleške čete na Gibraltarju, na Malti, v Kriptu in Indiji, da se prepeljejo v daljno južnoafričansko republiko, ki neče ugoditi zahtevi angleških priseljencev, kateri hočejo biti jednakopravni z Boerci. Kriig r je hotel, naj ostane dve leti še vse pri starem, potem pa naj bi d ibll samo del priseljencev voldno pravico. To je bilo Angležem premalo, in začeli so se pripravljati, da osvoje Transvaal, ki je itak že pod njihovo sucereniteto; z vojno tako popolnoma, kakor so ga hoteli z volilno reformo. Zmagovalec Sudana, lord Kitschener je določen šefom ekspedicije v Transvaal. Za to vojno določena vojska bo štela okoli 40.000 mož. Prav toliko ali še nekaj tisoč večjo vojsko pa postavita na noge Transvaal in Oranje. Nasprotnika bodeta torej po številu enaka, toda Angležem je dežela tuja, in dolgotrajna pot jih bo zmučila. Razen tega bo dobava provi-anta jako teška. Dopisi. Iz Bohinja, začetkom junija. Kdor je predober, pravijo, da je oslu podoben. Ker pa se nečem izpostaviti takemu primerjanju, moram nekoliko odgovoriti na neslane napade, s katerimi me je v „ Slovencu" počastil dobro znani bohinjski dopisnik tega sramotno umazanega katoliškega lista. Zakaj me je nerodni kaplan Anton Oblak iz Srednje vasi prav za prav napadel v „Slovencu* in to imenoma, tega v resnici ne morem uganiti. Ali zato, ker sem mu že jedenkrat podaril jedno krono, ko tako borno izgleda, ali zato, ker imam izložbeno okno, v katerem visi tudi tisti sveder, ki sem ga kupil dne 6. aprila na dan trgovskega in obrtnega shoda v Ljubljani? Ljubi gospod Oblak, nikar se ne jezite na železni sveder! Ta Vam ničesar ne stori, to je le simbol. V kratkem bodete imeli dovolj vzrokov, se radi drugih rečij jeziti. Le malo počakajte ali pa poskusite še pod mojim imenom poslati kako surovo maslo na Dunaj, kakor ste to delali v imenu srednjevaške „Mlekarske zadruge". Ta je prišla Vaši manipulaciji na sled, je imela priliko čitati besede „Retour — \vird nicht angenommen". Zadruga je dobro vedela, da ni ničesar poslala na dotični naslov in je po dunajskem receptu zapisala na poslatev „Retour". Vidite, gospod Anton, to bi se Vam ne bilo primerilo, da ste mene dobili za vodjo konsumnega društva, za katerega pa se Vam nisem nikdar prišel ponujat, kakor debelo lažete v „Slovencu" z dne 27. aprila 1899. Jaz sploh ne razumem, kako more človek, ki hoče veljati za poštenjaka, tako nesramno zavijati resnico. Jaz sem storil svojo dolžnost kot pošten mož, da sem na Vaše pismo z dne 4. fe-bruvarja 1899. odgovoril in Vas vprašal, kaj da želite. Ako je pa dotično pismo kdo drugi spisal v Vašem imenu, me to nič ne briga Vi ste podpisani in Vam sem odgovoril — kako morete torej trditi, da sem se Vam ponujal ? Nadalje pravite v svojem dopisu, da mi je menda kiselo-grenka moka ostala v želodcu, in da me ščiplje konsumno društvo. No, meni Vaše konsumno društvo ni na potu tako, kakor ste Vi Vašim fara-nom. Ti Vam vender prav jasno kažejo, kako strašansko Vas ljubijo, saj Vam celo sedaj, ko gradite „hotel pijavka", zažigajo in onesnažujejo vodnjak. Ako bi Vi le ve* deli, koliko moke in turlioe prodam udom Vašega društva, in kako Vas Ijndje zmerjajo, pobrali bi lila in kopita in zbežali iz Srednje vasi. M. Gro bo tek. Iz Požuns, 11. junija. Ravnokar sem se vrnil s potovanja po slovaških pokrajinah Ogrske. To so divni kraji, in ljudstvo je tako simpatično, da malokatero tako. Škoda, da nimam pisateljske žilice. Rad bi popisal te kraje in šege in navade slovaških bratov, rad bi popisal, kako obupen boj bije to zdravo in pošteno ljudstvo za svojo narodnost, za svoj jezik, katerega Slovak imenuje slo venski jezik. Toda jaz nisem pisatelj in tudi časa nimam, da bi poskusil podati Vam sliko slovaških krajev in slovaških razmer. Pišem Vam samo zategadelj, da Vas opozorim na okolnost, iz katere lahko sklepate, v koliko je narodno mišljenje kranjskih klerikalcev pristno. Slo va ki so po veri razdeljeni v katoličane in v protestante Kdor potuje po slovaških krajih vidi hitro, da med katoliškimi Slovaki ni tiste narodne probujenosti in zavednosti kakor med protestantskimi. Katoliški Slovaki so jako pobožni in pridni ljudje, ali smisla za narodno idejo nimajo. Nahajajo se sicer med njimi tudi častne izjeme, v obče pa vlada pri njih nekaka narodna indifereutnost in madjarizao'ja napreduje med njimi veliko bolj, kakor med luteranskimi njihovimi rojaki. Od kod ta pojav? Dolgo ga nisem mogel razumeti, dolgo sem opazoval, kako to, da se protestantski Slovaki tako žilavo, tako vztrajno in požrtvovalno bore proti madjarizaciji, v tem ko med katoliškimi Slovaki ni dosti odpora proti nji. Naposled sem se prepričal, da je vzroka temu žalostnemu dejstvu iskati pri duhovščini Slovaki nimajo dosti posvetne inteligence, a brez posvetne inteligence je težak vsak boj za narodne svetinje. Med duhovščino pa je velik razloček. Protestantski pastorji so odločno narodni, protestantska župnišča so središča narodnega delovanja med Slovaki, pastorji so narodni prvoboritelji, dočim so katoliški duhovniki — s prav redkimi izjemami — Madjaroni, in kot narodni odpadniki zatirajo slovaško gibanjo koder morejo. „Slovenske" Listv", ki izhajajo v Lipt. Ružornberku, pri • javljajo ravno v zadnji številki članek, v katerem pišejo: Ne pričakujmo pomoči od tistih, ki oznanjajo: ljubi bližnjega kakor sam sebe, zakaj „čim vašči knaz, tym viac vvhuben Slovakov", kolikor mogočnejši je duhovnik, toliko bolj zatira Slovake, tako da narodno misleči katoliški Slovaki čedalje gostejše prestopajo k protestantizmu. Slovaško narodno gibanje bi ne bilo tako klavrno in madjarizacija bi gotovo ne napredovala tako hitro, kakor sedaj, ako bi katoliška duhovščina ne bila tako sovražna lastnemu narodu. Postopanje katoliške duhovščine ilustruje najbolje dejstvo, da je občinski svetnik v Ružomberku Josip Bo-hun sprožil nasvet, naj se katoliški Slovaki obrnejo do sv. očeta s prošnjo, naj za katoliške Slovake ustanovi posebno misijonarsko postajo, kakor za Kitajce, Mongole in Culukafre, da se jim bo vsaj božja beseda oznanjala v njihovem jeziku To pač najbolje kaže, kako je narodno mišljenje slovaških katoliških duhovnikov. Brezdorao-vinci so, kakor klerikalci povsod, in narodnost jim je poganstvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. junija. — Osebne vesti. Zdravnik v Ljubljani dr. Hogler je imenovan zdravnikom tobačne tovarne. — Gos p. Alojzij Šulgaj imenovan je praktikantom pri mestnem knjigovodstvu. — Gospod Stjepan Zagorac, kateri je na slavnost krščanskih socialistov dne 28. maja pripeljal nekaj Hrvatov, je v „Hrvatski Domovini" priobčil sila dolg članek, v katerem opira najprej svoje jako pretirano poročilo, ki ga je o rečeni slavnosti spisal v .Hrvatski Domovini", potem pa tudi kranjsko klerikalno stranko v obče. Kar se tiče slavnosti same, moramo gosp. Zagorcu že reči, da še nikdar ni videl nobene narodne slavnosti, ako se upa trditi, da Hrvatska in Slovenija še nista videli „ljepšeg i uznositijeg slavij a". Ako bi se bil kdaj udeležil kake velike sokolske slavnosti* ali na pr. otvoritve „Narodnoga doma" v Celju, bi imel o narodnih alavnostih vse drugačne pojme 1 Sicer pa mu nečemo kvariti veselja, da proglaša tisto slavnost za najlepfto, pri kateri je na Cela kake dvaj-setorioe krščanskih socialistov is Hrvatske ▼ imenu vsega hrvatskega naroda nastopal on sam. Raspravo o vzrokih nasprotstva med narodno stranko in med klerikalno stranko na Kranjskem bi ai bil gospod Stjepan Zagorac pač lahko prihranil. Mož opravičuje klerikalno stranko s citati iz Škofovega pastirskega lista iz „Slovenca" in iz »Dihurja". Kar je tam zapisano, to mu v njegovi najivnosti velja za pribito resnico, in so protidokazi nepotrebni. Ta način razsojanja o našem domaČem boju nam tako grozovito imponira, da niti odgovarjali ne bomo, niti gospodu Zagorcu, niti »Hrvatski Domovini". Zadnji bi pač svetovali, naj se v naše zadeve ne vtika. — Sicer bo pa itak še prezgodaj doživela velike prevare po kranjskih ultraraontancih! — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Na shodu trgovcev in obrtnikov izvoljeni pripravljalni odbor sklicuje prvi redni občni zbor »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko" na prihodnji torek, dne 20. junija, ob 3. uri popoludne. Občni zbor se bo vršil v „Narodnem domu". Na dnevnem redu je volitev predsednika in osmih odbornikov. Predsednik in dva odbornika morajo prebivati v Ljubljani, dva odbornika na Gorenjskem, dva na Notranjskem in dva na Dolenjskem. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ustanovilo se je v soboto 10. t. m. S tem se je odpomoglo nujni potrebi v našem stolnem mestu. Društvo ima namen, ■ skupnim postopanjem varovati in pospeševati gospodarske interese posestnikov v Ljubljani. Da se doseže ta namen z malini letnim prispevkom členov, je treba, da se posestniki polnoštevilno vdeležo akcije in pristopajo. Kedaj in kje se pristopi, objavi odbor v kratkem. — Goriški deželni glavar dr. Psjer je bil včeraj sprejet pri cesarju v avdi-jenci. Oglasil se je tudi — kakor se nam poroča z Dunaja — v ministrstvu notranjih del. V vladnih krogih so mnenja, da nova pogajanja mej slovenskimi in italijanskimi poslanci ne ostanejo brez uspeha in da se doseže porazumljenje, vsled katerega bo mogel goriški deželni zbor funkcijonirati. Koliko je vredno to mnenje in na kaj se naslanja, je težko reči; vladni krogi so zlasti glede primorskih zadev vedno jako optimistični in še vedno jednako pristransko in slabo informirani. — Slovensko planinsko društvo. Izlet, katerega je društvo priredilo na Gorjance, se je zelo lepo izvršil. Udeležilo se je izleta 21 planincev, kateri so v Novem mestu prenočili. Točno ob 5. uri zjutraj dne 11. t. m. so se odpeljali iz Novega mesta v Brusnice in od tod peš korakali k sv. Miklavžu na Gorjancih. Hoja po raznih gričih je jako prijetna, ker pelja pot po raznih bukovih gozdih. Že med potjo se nudi prijetni pogled na Novo mesto, Trško gorico in druge holmce. Ob polu 9. uri so dospeli izletniki in ž njimi več sto romarjev, med katerimi so bili tudi pravoslavni v lični narodni noši, Hrvatje in drugi. Ta dan je bil shod pri sv. Miklavžu. Zanimivo je bilo gledati, kako so na raznih krajih na prostem janjca pekli, s kako hitrostjo je bil iz kože dejan, prevezan, na-taknjen in že se je sukal na žrjavici. Ob 10. uri je bila sv. maša, katero se je moralo, ker je cerkvica mala, mnogo občinstva pred cerkvijo udeležiti. Po maši pa hajdi na janjca. Tudi planinci so si jednega zbrali in s pravo slastjo so ga pospravili ter sproti zalivali z dobro dolenjsko kapljico. Posedli so na griček, zapeli par domaČih pesmic, napravili na ljudstvo, narod in nase par napitnic ter so kmalu po 12. uri odkorakali raz hrib, od koder je ljudstvo planince z živio-klici pozdravljalo. Žal, da je bilo oblačno in megleno ter vsled tega malo razgleda. V Brusnicah so zopet sedli izletniki na vozove, se pripeljali v Novo mesto in od tod z vlakom dospeli zvečer v Ljubljano zdravi in čili kot dren. — Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" napravi v nedeljo, dne 18. junija mal popoludanski izlet v Kamnik. Sestanek pri Fišerju. Podporni členi in gostje dobro došli. — Porodil se je 12. t. m. v Trebnjem gosp. Ivan Tavčar, načelnik postaje v Mirni peči z gospdč. Marijo Jerše iz rodbine tamošnjega gosp. nadučitelja Vekosl. Jerfieta. Čestitamo t — Oblino gibanje v Ljubljani. Tekom meseca maja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Kolmar 0. & Comp, Stari trg It 80, trgovino s vinom in žganjem; 8 mer kol Ivan, Prešernove ulice It 10, kramarijo % mešanim blagom; Jebačin Jos , Rožne ulice 5t. 10, trgovino z bicikli; Knez Ivan, Dunajska cesta ftt. 11, gostilničarski in krčmarski obrt; Scbwentner Pavel, G rađaš ke ulice št. 16, lončarski obrt; Pernato vi i' Oroslav, Resi jeva cesta štev. 3, malo trgovino s perilom, moškimi klobuki inza-vratnicami; Cascio Franc, Vegove ulice št. 10, trgovino z južnim sadjem; Kumelj Gašpar, Florijansko ulice št. 48, črevljaraki obrt; Sitar Marija, Radeckega cesta št. 20, branjarijo; Kamnar JoHip, Poljanska cesta št. 13, prevažanje blaga; Žitnik Ivan, baraka pri Trnovskem pristanu, branjarijo; Salmič Benjamin, Turjaški trg št. 1, črevljaraki obrt; Brenčič Ivam, Gradišče St. 10, trgovino s špecerijskim blagom, z živili, žganimi opojnimi pijačami in pivom v steklenicah; Vil bar Luka, Kopitarjeve ulice štev. 4, malo trgovino s srebrnino in zlatnino; Skrja.no Martin, Karolinška zemlja št. 21, sejmarstvo s slamniki in jermeni; Bončar Ivana, Vodmat £tev. 30, gostilničarski in krčmarski obrt; „Društvo ljubljanskih postreščekov", obrt postreščekov; Lovšin Ana, Frančiškanske ulice, prodajo slndč.čarskega blaga in sadja; Valjavec Aleksander, Vodmat št. 13, vrvarski obrt. — Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt, in sicer: Protivinska pivovarna kneza Sch\varzenberga, zaloga na Marije Terezije cesti štev. 2, prodajo piva; Druškovič Ignacij, Dunajska cesta št. 11, gostilničarski in krčmarski obrt; Škainperle Jakob, Vodmat št. 03, branjarijo; Jebačin Josip, Cojzova cesta št. 10, izposojevanje biciklov; Doležal Bernard, Dunajska cesta št. 7, brivski in frizerski obrt; Weixel Marija, Tržaška cesta št. 12, trgovino z mešanim blagom; Šusteršič Jera, Pred konjušnico št. 0, branjarijo; Perles & Petsche, Dunajska cesta Štev. 5, prevažanje blaga; Peterlin Fianc, Vodmat štev. 95, mizarski obrt. — V najem so vzeli: Schinzl Kristina, Prečne ulice št. 2, gostilničarski in krčmarski obrt Fr. Dolenca; Trost Karol, Žabjek št. 9, gostilničarski in krčmarski obrt Štefana Kluna; Stružnik Ivan, Konjušne ulice Št. 9, gostilničarski in krčmarski obrt Valentina Grčarja; Javornik Josip, Poljanska cesta Štev. 69, gostilničarski obrt Alojzija Rasbergerja in končno Težak Anton, Prešernove ulica štev. 5, gostilničarski obrt Franca Trevna. — Občinske volitve v Pomjanu so končane, in je v vseh treh razredih zmagala italijanska stranka. — Jugoslovani na Dunaju prirede dne 2 5. junija t. 1. veliko skupščino v \Vienerterassenrestauration, V. Margarethen-platz. Začetek točno ob 9. uri dopoludne. Predmet razpravam bo: položaj političnih strank v monarhiji. — Vožnja na Ljubljanici. Dne 18. t. m. na Vidovo nedeljo bode v Preserji cerkveni shod. Ako se zglasi zadostno število izletnikov, vozil bo čoln prvikrat že 18. t. m. Dne 25. t. m. pride čoln v Ljubljano, tudi če se nikdo ne zglasi poprej za vožnjo. — Zdravišče v Kamniku. Prašnikar-jevo zdravišče in zdraviško restavracijo v Kamniku vzela sta v najem Jean Friedl in dr. Rudolf \Vackenreiterz Dunaja. Ali ni bilo mogoče dobiti domačega podjetnika ? — Nova pošta. Dne 10. junija 1899 odpre se na Viču, okraj Ljubljana, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vsakdanji vozni pošti Ljubljana-Polhov Gradec. — Razpisane službe. V Vačah drugo učiteljsko mesto. Prošnje do 1. julija t. 1. na okrajni šolski svet v Litiji. — Mesto kanclista pri okrajnem sodišču v Radovljici. Prošnje do 3. julija pri deželnem predsedstvu v Ljubljani- — Na trorazrednici v Dolenji vasi učiteljsko mesto. Prošnje do 15. junija okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. — Mesto kanoliško višjega oficijala v LX. činovnem razredu pri okr. sodišču v Leibnitzu. Prošnje do 16. junija na dež. sodno predsedstvo v Gradcu. * Hrvatsko umetniiko društvo, čegar pravila so bila vzorec slovenskemu umetniškemu društvu, je imelo v nedeljo svoj občni zbor, katerega se je udeležil Ikof Gogler. VseučiliMnl profesor dr. Krlnjavi, podpredsednik društva, je sporočil, da bode društvo tacalo izdajati reprodukcije slik hrvatskih slikarjev in podobe hrvatskih kipov, da bode druStvo prirejalo tudi poslej razstave in podpiralo potrebne mlade talente. Društvo kupuje tudi slike- Dohodkov je imelo društvo ;"485 gold., stroškov pa 4687 gld. Kapitala ima društvo 13852 gl. Členov šteje društvo: 20 ustanovnikov, 93 izvrševalnih in 14 podpornikov. Predsed nikcm je bil znova izvoljen dr. grof Božidar Pejačevio, v odboru pa so umetniki raznih strok, pisatelji in drugi. • Zagrozil ji je z kužnimi bacilji. Ilugon Holler, mlad zobni tehnik v Gradcu, je imel z neko damo, ki je poročena, a zelo bogaia, tajno razmerje. Nedavno je dobila ta nesrečna dama pismo, v katerem jo prosi ljubeznivi Holler za 10.000 gld., češ, sicer jo tajno zastrupi s kužnimi bacilji, katere je prinesel s seboj iz Budimpešte, Po Hofferjevi želji naj bi dama naznanila redarstvu, da je našla 10.000 gld , po katere bi prišel Ilofter kot izgubiterj te svote. A df-rr.a ni hotela t>-ga storiti, temveč ga je ovadila. Ko je prišel Hoffer k redarstvu, so ga takoj prijeli in izročili deželnemu sodišču. Seveda ima dama vendarle škodo, kajti sleparski ljubimec je razkril svoje pre-p ovedano razmerje do lepe dame, kar njenemu možu nikakor ni všeč ter bi baje rajši izgubil 10.000 gold., samo da bi mu bila ostala žena zvesta. * Iz osvete. V Donaufeldu pri Dunaju je hotel nedavno krščansko-socialni agitator, Ivan Farmanek ustreliti soprogo redarja Krejčija, ker mu ni hotela dati svoje hčere za ženo. Toda zadel je Krejčija samega in hčer, katera sta bila tudi poleg. 01 a sta jako nevarno ranjena. * Nesrečen slučaj. Iz Heidelberga javljajo: Včeraj je zagnal neki potovalec mej Heidelbergcm in Bruchsalom iz brzo-vlaka fcteklenico, katera je zadela smrtno-nevarno nekega moža, ki je tam blizu na polju delal. Ko je prišel vlak v Heidelberg, so iskali storila, toda nihče se ni hotel udati. * Puškinov sluga. Pred nekaj dnevi je umrl v Kišenevu meščan Ivan Ganjenko v dobi 104 let. Bil je do svoje smrti vedno čil in zdrav, nikoli ni bil resno bolan. Kakor javlja „Besarabec", bil je Ganjenko sluga slavnega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. * Poboj med hrvatskimi delavci in Nemci v občini Križani, v jablonskem okraju, je nastal, kakor javlja „lllas Naroda", vsled tega, ker so Hrvatje hoteli peti svoje narodne petmi, a Nemci so jim branili to. V tem poboju je bil jeden kmet ubit. * Duhovnik se oženil. V Parizu se je bivši duhovnik msgr. Bauer pred kratkim poročil z neko plesalko velike opere. Bauer je sedaj fatar že šestdeset let Svoj čas je vzbujal velikansko zanimanje vsled svojih krasnih in duhovitih pridig, tako da ga je prav radi tega imenovala cesarica F.vge-nija svojim spovednikom. * Cigan Rigo živi. Listi so poročali, da je umrl cigan Rigo Jancsi za kugo v Kairu. Cigan pa se je te dni oglasil s pismom, da živi Še vedno prav dobro na strani lepe princesinje Chimav. * Grozna nevihta. Kakor javljajo iz Madrida, je 10. junija velika nevihta v San Pediu del Altorce (v provinciji Valladolid) porušila 150 hiš. Tudi pri druzih hišah so okna pobita, telefonske in brzojavne žice so vse potrgane. Nobena svetilka na cesti ni ostala cela. Doslej so izkopali iz podrtih hiš 10 mrtvih oseb; veliko ljudij pa je ranjenih. Sploh se je pripetilo zadnji Čas na raznih krajih mnogo velikih viharjev. * Kuga v Egiptu. Do 1. junija je obolelo v Kairu 8 ljudij za bubonsko kugo. Ker so predkraji Kaire jako nečedni ter Žive ondi najrevnejši ljudje, je nevarnost velika, da se knga razširi, kakor se je razširi la ondi 1. 1883. kolera, ki je pomorila 92.000 ljudij. Oblastva razglašajo sledeča določila za kugo: Bolnike je treba odločiti popolnoma od drugih ljudij; kdor mora z nji mi občevati, ne sme šest dni po končani bolezni ali po smrti bolnika občevati z nikomur ter se desiniicirati po zdravniških navodilih. * Rdntgenovi Žarki in ženske brčiće. V Curihu se je več dam, katerim je delal prebujno razvit mah pod nosom preglavico, skušalo rešiti tega neprijetnega gosta s pomočjo imenovane električne luči. Pri neka-terih je imelo tako zdravljenje najlepši vspeh, dragim pa so baje ustnioe otekle in se vnele. * Dve novi modi Američank. Dočlm jt postala drobna paličica najnovejša moda evropskih lepotic, so ai izmislile Američanke, da nosijo svoje urice, na verižicah tako, da se tišči ura grla. Ako hoče američanska dama pogledati koliko je ura, mora stopiti pred zrcalo. Razen tega nosijo slamnike v obliki — bojnih ladij. * Abnormalnost vremena v Ameriki. Iz Ne\v-Yorka se poroča, da je vladala v minolih dneh v Ameriki velikanska vročina, kakoršne se nikdo ne spominja Dne 6. t-m. je kazal toplomer 94> Fahrenheita. Do kake 5. ure popoludne se je pojavilo v New-Vorku 186 slučajev solnčarice, v celih /je-dinjenih državah pa na tisoče. Od neznos ne vročine je izpadla žetev na polovioo, ljudij pa je mnogo umrlo Vreme je nestanovitno; enkrat vlada velikanska vročina, dr ugikrat divjajo orkani, oblaki se trgajo, kar .se je nedavno pripetilo v državi Teksas, v okrožju San Saba severno-zapadno od Aitina. in v Menardvillu. 40 osebje utonilo. Žetev je ondi popolnoma uničena. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 18. junija. Vest, da je v soboto nastala nova nagodbena kriza, katero vest jo priobčil tudi „ Vaterland", ki jo v najtesnejši /vozi z vlado, se je nticijozno proglasila kot ne popolnoma osnovana. To se je zgodilo, ko je bila nova kriza že poravnana. Dunaj 18. junija. Szell j" že sinoči, ko so se nova nasprotstva poravnala, odpotoval v Budimpešto, komor so mu danes sledili Ogrski ministri Thun je odpotoval na Moravsko, obiskat svojega brata. Uradno pojasnilo o nagodbenern kompromisu pride jutri popoludne v ministrskem svetu na razpravo in se najbrž že jutri zvečer razglasi. Dunaj -13. junija. Čedalje bolj narašča agitacija socialno-demokratične stranke proti novemu volilnemu redu za občinski svet dunajski, s katerim volilnim redom bi si krščanski socialci radi zagotovili vladanje. Včeraj zvečer so imeli socialni demokrati sedem shodov. Po shodih so na raznih krajih uprizorili demonstracije proti krščanskim socialistom, pri katerih je prišlo do manjših rabuk s policijo. Dunaj 13. junija. „Fremdenblatt" javlja, da je odvetnik dr. Rik. Schdn na Dunaju imenovan svetnikom pri upravnem sodišču. Pariz 13. junija. Ministrstvo Dupuy je padlo. Parlament mu je v včerajšnji seji izrekel nezaupnico. Povod temu je dalo brutalno postopanje policije napram tistim republikancem vseh strank, ki so v nedeljo demonstrovali proti roj al istom in klerikalcem. V ai lian t je vlado radi tega interpeliral in vprašal, kake ukaze je dala policiji glede postopanja napram socialnim demokratom, ki so nastopili kot branitelji republike proti reakciji. Ministrski predsednik Dupuy je izjavil, da je bila nedeljska ovacija prezidentu Loubetu delo vseh republikancev in ne samo delo socialistov. Vlada je bila samo ukazala, naj se vzdržuje red, drnzega ničesar. Nasvetovanih je bilo več dnevnih redov. Vlada je zahtevala, noj se sprejme predlog posl. Sauma-reja, da zbornica odobrava vladno izjavo. Ta predlog pa je bil s 336 proti 219 glasom odklonjen in sprejet je bil s 321 proti 173 glasom predlog posl. Rioua, ki se glasi; „Zbornica je voljna podpirati samo tako vlado, ki je trdno odločena, braniti z vso ener-žijo repubikanske uredbo in vzdrževati javni red." Ministri so takoj po sprejetju tega predloga zapustili zbornico in šli v Elis6*e, kjer so prezidentu Loubetu izročili svojo demisijo. Prczi-dent jo demisijo Dupuvevega ministrstva sprejel. Pariz 13. junija. Odstop ministrstva Dupuy, kateremu je zbornica v zadnjih štirinajstih dneh kar petkrat zapored votirala zaupanje, ni tukaj nikogar presenetil. Vedelo se je že davno, da republikanci z vlado niso zadovoljni, in da zlasti ministrskemu predsedniku Dupuyju kar nič ne zaupajo. Republi-čanske stranke so Dupuvju prizanašale samo, da se ne ustavi revizijsko postopanje v Drevfusovi zadevi Moralno je bilo ministrstvo obsojeno že tisti dan, ko je predlagalo, naj se Dreyfusova zadeva odvzame kazenskemu oddelku ka-sacijskega dvora in naj se izroči združenim oddelkom toga dvora. I >dkar pa je postalo očitno, da skuša vlada preprečiti sodno postopanje proti generalu M'-rciorju in drugim kompromitiranim členom generalnoga štaba, ni bilo več dvomov, da zbornica vlado pri prvi priliki strmoglavi, in to se je zgodilo včeraj. Pariz 13. junija. Sodbe listov glede mJni8terske krize so Jako različne. Nekateri listi menijo, carro in Bonrgeofe, l)upuy pa priporoča konservativnega Waldeck-Rous-seau-a. Sofija 13. junija. V včerajšnji seji narodnoga sobranja, ki je trajala do pol 11. ure zvečer, sta bili volitvi dveh opozicijonaleov razvija v!j'-ni. 1,'adi tega j«- opozicija ob 9. uri zvečer začela ob-strukcijo in s škandali izsilila, da se je morala seja zaključiti. Madrid 13. junija, v poslanski zbornici in v senatu so bili včeraj veliki škandali. Povod so dale v poslanski zbornici volilne zadeve, V senata pa ostri napadi na generaltteto. Senatorji kakor poslanci so se ruvali in pretepali. Narodno gospodarstvo. — Državne železnice. Lokalna progs Strakonice- Efeznice s stranskima programa Blatna Nepomuk in Bieznice-Ržernital je bila dne 11. junija izročena prometu. — Do-sedaj samo za tovorni in omejeni osebni in prtljažni promet otvorjena postaja Mauer Oehling na progi Amstetten- Linz se je dne 1. junija otvorila za neomejeni osebni, prtljažni in tovorni promet in isto tako postajališče Wels Stadt na lokalni progi Wels- Unterrohr. Fatalist. iKuski spisal Ivan Turgenjev.) I. Posedli smo se v krogu in naš dobri prijatelj Aleksander Vasiljevič Ridel — pravi Rus, dasi je ime nemško — spregovori : Povedati Vam hočem, gospoda moja, dogodek, ki sem ga doživel v tretjem desetletji — kakor vidite je star že štiri desetletja — govoril bodem ob kratkem, ne motite me toraj! Takrat sem stanoval v Petrogradu in sem baš zapustil vseučilišče; brat moj je služil kot praporščak pri gardnih topni-čarjih na konjih. Njegova baterija je stala v Krasnemselu, — bilo je namreč za Časa poletnih vaj. Brat moj ni stanoval v Krasnemselu, ampak v b ližnji vasi, kjer sem ga mnogokrat posetil in tako se seznanil z vsemi tovariši njegovimi. Stanoval je z nekim drugim Častnikom njegove baterije v precej Čedni kmetski koči. Ta častnik je bil Teglev — Ilja Stepanovič Teglev. Sprijaznil sera se intimno ž njim. Marlinski je zdaj zastarel. Nikdo ga ne čita več, še celo ime njegovo je v zasmeh. Ali v tretjem desetletji je delal mnogo hrupa, in celo Puškin se po mnenji tedanje mladine ni mogel meriti ž njim. Bil je ne samo slaven, ampak tudi prvi ruski pisatelj, ki je svojedobnemu rodu utisnil, kar se dosti težje in redkeje dogaja, svoje znamenje do neke gotove meje. Junaki a la Marlinski so te sreča vali na vsak korak, zlasti v provinciji in pri armadi — in tukaj zopet najrajši pri top-ničarjih. Govorili in pisali so svoj jezik, v družbi so se držali temno, govorili malo — „z viharjem v duši in žarečim ognjem v žilah", kakor poročnik Bjelosor v „Fregati Nadežda.*) Kar se tiče ženskih src, so jih isti „pozirali". To so bili ljudje, katere so takrat imenovali „fataliste". Ta tip se je, kakor znano, prav dolgo ohranil, do dnij Pečorina.**) Kaj ni vsega imel v sebi ta tipi Bvronizem in romantiko; spomine na francosko revolucijo, na dekabriste in — obožavanje Napoleona; vero na usodo, na jedno zvezdo, na nepremagljivo moč značaja — gledališka sala in fraza, — in tugo nad *) Naslov Marlinskega romana. •*) Junak Lsnnoatovega romana: .Junak natega essa". notranjo praznino; nemirno pluskanje malenkostne sanacijubnosti — na drugi strani pa delavnost in predrznost; čisto hrepenenje — slabo vzgojo, pomanjkljivost v izobraženosti, aristokratske navade, nezmerno pretiravanje . . . Toda dovolj modrovanja! . . ■ Obljubil sem, da hočem pripovedovati . . . I Dalje prih ) Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). (19 -St) Sun]«, 2;V septembra 189H Blag g"sp >I. L*»i»»att*l«, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Va5e Condurango Malaga vino pristno Deluje posebno dobro pri žel>-dini boli, krepi telo, lajSa in vzbuja slast do jedij. Dr j polnagovlč, 0Dč. zdravnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. junija: Karol Mis, učiteljev sin, 3' , leta. Karlovska cesta St. 15, ospice in pljučnica. — Vincencij T.>nija, dežnikarjev sin, 10 tnes., Vodmat 5t 100, jetika. Dne 11 junija Karol Mtilaček, magistratni registrator, 66 let. Poljanski trg 8t. 5, želodčni in črevesu: katar Katarina Jera Oermek, mestna uboga, «38 let, Karlovska cesta St. 7, vodenica. Dne 12. junija: Pavla Kavčič, usnjarjeva hči. 16 mes., Vodmat št. 66. vnetje sapnika. — Frančiška Matko, delavčeva hči, V t leta, Opekarska cesta 5t. 24, ošpice. V deželni bolnici: Dne 8. junija: Franja Sušnik, delavka, 50 let, naduha. Dne 9. junija: Marija Vahtar, delavka, 49 let, jetika Meteorologićno poročilo. V!im» mmi morjem S06-'l m. 3rwluji ir»^nl lUk 736 0 mm Cm. kr. avstrijski fiurip Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 4V 3 i SB Vetrovi 12. 9. zvečer 7338 15 3 sr.svzhod 13. 7. sjutraj 7300 116 ar. svzhod • 2. popol- 727 U 20-5 moč. jzali. Nebo II i* jasno Srednja včerajšnja temperatura 15 8", nor-male: 1740. D-nnaJslra. "borza, dne* 13. junija 1999. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4' , . Ogerska zlata renta 1" , . . ■ Ogerska kronska renta 4° , Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista . ...... Nemški drž. bankovci za 100 mark SO mark.......... 20 frankov......... [talijanski bankovci..... C. kr. cekini........ fkJT Vsa vrednostna paplrjs preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Salsnburgove ulice,3. Srećke na mesečne obroke po 2, 3, 6—IO gld. 100 gld. 70 kr. 100 30 IT 119 t 75 rt 100 9 45 f| 119 fl 35 96 • 95 S 925 It • - • 358 35 120 ■ 50 n 58 t 92' 1% rt 11 77 ■• 9 n 55 n 44 n 65 n 5 67 »t Izvod iz voznega reda veljave* •« eae l. jaatja 1SS*. leta. Odkod Is X.)ebljaae jat. kol. Presja *es Trbli. Ob 12. ori iS m. po no«i osobni vlek v Trbit, Beljak, Celovec. Fr»nj»*n»fests, Linbno ; fiea 8eUthal v Anase, 1SI, Solnogrsd ; ces Klein-Rftitttn* v Stevr, v Line, na Dunaj via Arastetten. — Oh 7. nri > m. ajntraj osobni vlak v Trb ž. Pontabel, Beljak. Celovec, Fra i-zensteste. bjnbno, Dunaj; će< Selathat v Solno^rad, čnx Klein ReiHmg v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlov« vnre, Prago. Lipsko; cez Amstetten ua Danaj. — Ob 11. nri f><> m. dopoldne osobiti viak v TrbiJ, Pontabel, Beljak, Celovec, Linbno, Selzthal, Dimni. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, B«>liak, Celovec, Ljubno; če* Selzthal v Solnogiad, L nd-Gasteii., Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Cunh, Oenevo, Pariz, če« Klein-Reitting v Steyr, Line, Budi-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstet. n. Ob 7. uri lf» min. zvećer os »bni vlak v Lesce - Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart - Kropo. — Proga t Movo mesto la ▼ KoAtvj*. Osobni vlaki: Ob 6. uri f>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob »i uri .">,'< m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Prosa la Trhlta. Ob 5. uri «'i m. zjutraj osobui vlak z Dunaja via Amstetten, Solnogiada, Liuca, Steyra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob i. nri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludiie osobni vlak z Dunaja via Arastetcn, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bud«jevic, Soluograda, Lina, Steyra, Pariza, Oeneve, Cunba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Q«3teina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Setztbala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9 ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, LipBkega, Pra«(e, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih vnrov, PUnja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 9. uri 4*2 min. zvečer iz Podcarta-Krope. — Proga la IToTOga mesta la Ko-6evja. Osobni vlaki: Ob 8. ari Hm. zjutraj, ob 2. uri '6'£ m. popoludoe in ob 8. uri 48. m svecer. — Odhod la Ljubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. nri 'j-i. m. zjurraj, ob 2. ari b m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari 25 m. svecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ Ljubljano d. k. la KSSSSaem Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak l« ob nedeljah in praznikih. (1) Visokošolec želi dobiti kje na deželi službo doma-čega učitelja za čas od 15. julija do 15. septembra t. 1. Ponudbe pod Šifro »h- upravni-5tvu „Slov. Naroda". (1062—3) Avtomatični lovilci :a množine. Za podgano gld. 2'—, za miši gld. 1 20 Lovu brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puSčajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovllnlca za ščurke „Eclipse", na tisoče ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vapehi. Pošilja ae proti povzetju. (693-10; 2*4L F'EII'SS, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B. Prevzetje ofoirtie Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem prevzel Rudolf Schmidtmayer-jevo vrvarijo na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani ter se bodem potrudil, poatreči čast. gg. starim in novim odjemalcem vselej z najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmernej^ih cenah. Se najadaneje priporučujoč z velespuStovanjem iT. N. Adamič vrvarski mojster. Naznamam, r?a sem pr*-vz»-l orl ,Narndnn Tiskarn*-" v Ljubljan: v izključno rasprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izd le v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Tur kr., vezan v BonaAeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ..LJubljana koga Zvona • po 4o kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ii 3 gld. Zbirka zakonov II. Km. pra\dni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl shrani spisi. I. zvezek, bro&iran k bO kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broS. a BO kr. A. A&kerc: Izlet v Carigrad, broi. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek Mit Itn > :'w :>*) kr. — Štiri novele, broS. a j) kr. Be ne § - T f e b i z s k y: Blodne duio. Roman, bro&iran a o kr. Lcf ebvre: Pariz v Ameriki, broSiran ;i 50 kr. Stat no m in is uuik>ra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano a 4o kr To i stoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e I i n e k : Ukrajinsko dume, Povest, broširana ii 16 kr. HaUvy: Dnevnik, bro&irau ii 15 kr. — Razno pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broft. a 25 kr. Theuriet: Undlna. Povest, broi. k 20 kr. Souvestre: Vilenski brodnik Pove st, bros. a 15 kr. Jnroio: Z>lstkl, bros. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broS. a 30 kr. Avstrijski pa tri jot: „Partelwesen der Slaven', broširano a 6U kr. 31 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj tO lil ifjSf Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T££Q knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Zanciil jI v voznik piva ae vsprejme pri (1009—l) upraviteljstvu Reininghaus v Sliki. Stanovanje z 2 ali 3 sobami, kuhinjo itd. so išče za takoj ali pa za avgustov termin. Ponudbe na upravni&tvo „Slovenskega Naroda" pod it. 100. (1098-1) a/EiavćL trgovski poslovodja išče primerne službe, če tudi ne v prodajalni. — Kdo? pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda". (lOOtt—1) Za poletje priporoča' AV6. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovoa" ■ vojo bo^ftate* aiMloif«* steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. posebno pa (608—33) oprav m gostilne v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice po telo niskih cenah. Vojno mm tiče meblovana ali neme-blovana aračna ako mogoče v pritličjn v najbližji okolici mesta ali pa v mesta, kjer ni preveč prometa. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravmatvo „Slovenskega Naroda" do 15. i m. pod Uradnik". (iujo—i) Hiša na prodaj. V veliki fari na slovenskem Štajerskem, kjer je petrazredna Sola in zdravnik, je jednonadstropna hiia z dvema drugima poslopjema in ledonico na prodaj po prav ugmlnih pogojih. V tej hifti ho že već let prav izvrntno izvrSuje trgovina z nn!-Sanim blaprum. (Iu07— I) Već pove lastnik Tone Maloprou v C olji. galico (bakreni vitrijol) (21-133) . škropljenje trt oddajata de izpod dnevne cene t Ljubljani, f Prešernovih ulioal. Prodaja ledenice. Naznanja ae a tem, da se bode dnč 22. junija 1899 ob 11. ari dopoludne pri o. kr. okrajnem sodiiOl v Ilirski Bistrio! prisilno predala tik kolodvora postaje Trnovo-Bistrica ležeča, v dobrem stavbinskem stana se nahajajoča ledenicu v cenilni vrednosti 2000 gld. Ta ledenica, katere nabavna cena znaša mnogo nad 10.000 gld., bi bila posebno za pivovarne ali za večje ho* tele dragocena pridobitev. Natančneja razjasnila daje g. Franc Bula na Reki ali g. dr. A. Znldario (Zni-daric), c. kr. notar v Ilirski Bistrici. (1092-2) Franc Bulz. Fotografija je nedvomno najlepša in najkratkočasnejša zabava! Fotografični aparati in sploh vsi drugi predmeti v fotografijsko stroko spadajoči za amaterje in za strokovnjake ao vedno v največji zalogi na razpolago, mg* Pouk v fotografiranju za novince preskrbim sam brezplaoao. — Ceniki so vedno brezplačno na razpolago. TfiQ Dalje priporočam m vojo tovarniško zaJngro * papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin in se beležim z vsem spoštovanjem (1009 —0; Z Jos. Fetx»ič 0 lijuhljnoa. Nv. Petra cettta «tt-v. i. ZZ Oi>0a0o00ooooo0a0r0a0t>00ooaaa0ooaa5 ,