Leto 1880. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos X. — Izdan in razposlan dne 29. marcija 1889. 32. Zakon od 28. marcija 1889, ° zadolžnicah s premijami, dalje o oznanjanji in priporočanji prepovedanih žrebov in loterij. §• 2. Izimši dedinske pogodbe, neveljavne so take pogodbe, katerih predmet so zunaj ozemlja, kodar veljâ ta zakon, izdane zadolžnice s premijami ali interimalnice (začasnice) na take vrednotne papirje. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: To se ne dotika otujevanja (prodaje) po sodnem prisilnem zvršilu. §• 1. §. 3. Zadolžnice (obligacije) s premijami, v katerih ?e vsem upnikom (Verovnikom) ali nekemu delu ll!med njih razven plačila v dolg zapisane novčne vsote zagotavlja premija takö, da se ima po žrebanji (j°zanji) ali kakem drugem na slučaj oprtem ugibu določiti, katere zadolžnice naj dobodo premije in K°hka bodi premija, ki pripade kateri izmed njih, SI11ejo se samö na podlogi posebnega zakona in sam<5 211 državne svrhe (namene) izdajati. S tem se razkrepljajo tudi drugačna izimna °ločila, ki veljajo na korist posamnih zavodov. etldar ostaja izdajanje zadolžnic s premijami dopuščeno v toliko, kolikor je njihov žrebovalni črtež e dosegel državno odobrenje. Vsaka druga izdalba zadolžnic s premijami spoveduje se ter dotične zadolžnice niso predmet ravnega prometa (§§. 311 in 378 o. gr. zakonika). Določila §a 2 ne uporabljajo se na take od vnanjih držav ali pod poroštvom takih držav izdane zadolžnice s premijami, ki so pred 1. dnem marcija 1889 po ozemlji, koder veljâ ta zakon, dane v promet, kadar so bili dotični vrednotni papirji po določilih stoječih v §. 5 pokolkovani. §• 4. Določila §a 2 ne uporabljajo sc na ogerske državne zadolžnice s premijami. Na druge zadolžnice s premijami, ki so bile pred l.dnem marcija 1889 izdane v deželah ogerske krone, ne uporabljajo se določila §a 2 tedaj, kadar so bili dotični vrednotni papirji po določilih v §. 5 stoječih pokolkovani. (81ovenlaoh.) 15 §• 5. §. 8. Zadolžnice s §§oma 3 in 4 v kolkovanje pri-puščene treba je v 30 dnevih po razglašenji tega zakona vpodati pri katerem izmed uradov, ki se ukazoma dado na znanje. Takisto je tudi ukazoma ustanoviti, katere zadolžnice se po §. 3 prilegajo kolkovanju, in omenjenim uradom naj se priobči spisek od njih. Zamudo tridesetdnevnega roka sme minister za finance odpustiti, če za to govoré posebnega ozira vredne okolnosti. Za kolkovanje zadolžnic imenovanih v §. 3 odmerjati je kolkovino po nominalnem iznosu po-samnih zadolžnic in lestvici III. Zadolžnice omenjene v §. 4 pokolkavajo se pristojbin prosto. §• 6. Kdor drži ali poseduje zadolžnico, ki je po §. 1 izključena od pravnega prometa, dalje kdor zadolžnico baš omenjene vrste ali zadolžnico, ki po §§ih 2 do 4 ne more biti predmet veljavne pogodbe, porabi kot predmet pogodbe ali v tem sodeluje, zakrivi se težkega dohodarstvenega prestopka in zapade globi (kazni v novcih), ki je enaka petini nominalnega iznosa papirjev sestavljajočih predmet djanja zakonu nasprotnega, a iznašaj najmanj 50 gl.; pri obrtni poslovršbi obveljâ globa, enaka dvema petinama nominalnega iznosa papirjev, kateri so predmet djanja nasprotnega zakonu, a ima iznašati najmanj 500 gl. Zadolžnice, katerim je pravni promet zaprt, podvržene so vrhu tega propadu. Dohodarstveni prestopki, omenjeni v tem paragrafu, zastarevajo v petih letih. §• 7. Kdor v kaki tiskovini ali kakö drugače javno oznanja, priporoča ali zarad ustanovljenja kursne vrednosti notuje prepovedane žrebe (lože) ali loterije, dalje zadolžnice s premijami, ki se po tem zakonu ne smejo pokolkovati, dalje kdor razglaša ukaze (spiske) o vzdigovanji prepovedanih loterij, zakrivi se težkega dohodarstvenega prestopka in se kaznuje v novcih do 300 gl. Ti prestopki zastarevajo v enem letu. Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja. §• 9. Zvršiti ta zakon nalaga se Mojemu ministru za finance. V Budim-Pešti, dne 28. marcija 1889. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewskl s. r. 33. Ukaz ministerstva za finance od 28. marcija 1889, v zvršitev zakona od 28. marcija 1889 (Drž. zak. št. 32). V zvršbo zakona od 28. marcija 1889 (Drž. zak. št. 32), o zadolžnicah s premijami, izdaje mini-sterstvo za finance naslednja določila: 1. V zmislu §§ov 3 in 5, odstavek 2 napom-njenega zakona ustanavljajo se v priloženem raz-kazu A one vnanje (inozemske) zadolžnice, ki se smejo pokolkovati in so za kolkovanje podvržene kolkovini po lestvici III, postavljeni v §u 5, odstavku 4 zakona. Iznos pristojbine, ki ga je za vsako teh zadolžnic opraviti, povedan je v poslednjem stolpci imenovanega razkaza (spiska). 2. Zadolžnice v razkazu A navedene, kakor tudi dobitkovnice, ki so bile po že opravljeni raz-dolžbi zadolžnic njih imetnikom puščene, treba je —-prilagaje razkaze, sestavljene po ukazu točke 8, v mestih, kjer so postavljeni kolkovni uradi, pri teh uradih, a drugod pri davkovnih, odnosno glavnih davkovnih uradih zadnji čas do 28. aprila 1889 vštevši podati v kolkovanje. Na Dunaji zvrši se kolkovanje pri osrednjem kolkovnem uradu I., Riemergasse št. 7, v oddelku, ki je napravljen v ta namen. 3. Odločenih kuponskih pol, ki spadajo k zadolžnicam, ni treba predlagati. Ako se vendar pridenejo, biva to samo in edino na imetnikovo nevarnost. 4. Poštne poslatve s prej omenjenimi vrednotnimi papirji sploh ne pripuščajo se h kolkovanju ter naj jih kolkovni in davkovni uradi ne vzprijemajo. 5. Kolkovino, kar je prihaja (razkaz A), opravljati je z avstrijskimi kolkovnimi znamkami, kakeršne se prodajajo. Te znamke naj stranke same in sicer takö pritrjajo, da se prav ovlažene trdno držč po celi ploskvi. Kot pravilo postavlja se, da se kolkovne znamke pritrjajo na prednji strani zadolžnic, če nimajo posebnih dobitkovnic, in na onem mestu, kjer je največ ne propisanega prostora, da se z njimi ne zakrije nič ali kar je mogoče malo teksta, a nikakor ne serija in številka. Samo tedaj, ako bi na prednji strani ne bilo dovolj prostora za nameščanje kolkovnih znamek, dopuščeno je, pritrjati jih na zadnji strani zadolžnic, kjer bode najpriležneje. V prvi vrsti naj se prost pusti izvirni tekst, po tem tekst v nemškem jeziku, če ga zadolžnica ima. 6. Pri zadolžnicah nasproti, ki imevajo dobit-kovnice, kakor pri italijanskih rudeče-križnih žrebih *n srbskih tabakovih žrebih, naj se kolkovne znamke Sevajo ne na razdolžne zadolžnice, nego na dobit-kovniee takö, kakor se veleva v točki 5. 7. Dobitkovnice same, t. j. take, od katerih ?° izplačane zadolžnice že odločene, podvržene so lsti pristojbini, kakor prvotno izdane cele zadolžnice. 8. Zglašenim vrednotnim papirjem priložiti Je ob enem njih spisek (popisnico) po pridjanem Zorci -/2, in sicer, če nima obsezati čez 15 kosov, * enem, a v nasprotnem slučaji v dvojnem 12datku. 9- Prej imenovani spisek naj obseza: a) število kosov, b) označbo zajma po vrsti v razkazu A, c) kdaj dospé za plačilo prvi kupon tedaj, kadar obrestni kuponi in zadolžnice sastavljajo eno zvezno polo, ^ nominalno vrednost zadolžnice, in e-> njene serije in številke. jn ,^a konci spiska naj stranka pristavi svoje ime ril*nek, stan, stanovališče in stanišče. naj ^>0stednji za iznos pristojbine določeni stolpec p0Djstl^-‘ika pusti odprt ter se pridržuje uradu, 10. Obrazci teh spiskov ležč pri kolkovnih in davkovnih uradih, kjer stranke lahko va-nje pogledajo ter dokler zaloga ni pošla, dobé povrnivši za troške po en krajcar od pole. 11. Po §u 4, odstavku 1 zakona ni pokolkavati ogerskih državnih zadolžnic s premijami, med katere se štejejo tudi štiriodstotni žrebi za uredbo Tise od leta 1880. V priloženem spisku B nasproti so popisane B. one zadolžnice, ki so bile v deželah ogerske krone izdane pred 1. dnem marcija 1889 in ki jih je po §§. 4 in 5, odstavek 5 zakona donesti v pristojbin prosto kolkovanje. Na-nje je zmislu primerno uporabljati določila toček 2, 3, 4, 8, 9 in 10 tega ukaza. Ogerske zadolžnice treba je odločene od inozemskih vrednotnih papirjev predlagati s posebnimi popisnicami. 12. Vpodane popisnice naj uradniki, prevzevši jih pregledajo, so li pravične, primerjaje jih s priloženimi effekti v pričo stranke in če se jih zglasi samo do 15 kosov in ne več, naj jih v zmislu tega zakona in ukaza popravijo, ako je treba. A kadar se nasproti zglasi več zadolžnic, naj se popisnice, ki niso v redu, strankam dajö nazaj, da jih popravijo. 13. Ako se najde, da so popisnice prav, po-kolkavajo se po redu zglasitve do 15 kosov precej ali vsaj še tisti dan. Kadar se zglasi več nego 15 kosov, pobota se stranki en primerek pregledane popisnice in nazaj dâ s pristavkom, kdaj bode moči vzdigniti pokol-kovane zadolžnice, vračaje pobotano popisnico. 14. Z nabitim oglasom daje urad na znanje, od katere in do katere ure se bodo zglasitve vzpri-jemale, odnosno pokolkovani vrednotni papirji izročali. 15. Ako bi vendar kaka stranka ne mogla donesti kvitovane popisnice, dajö se na njeno ime položeni vrednotni papirji s prepisom popisnice ostavše pri uradu sodnim rokam v hrambo. 16. Kolkovanje naj se — rabeč znamke — * vrši kakor je propisano in takö, da se nekaj kol-kovnega odtiska na kolkovnih znamkah a nekaj na zadolžnici čisto in razločno čitati more. Pri žrebih, ki imajo še dobitkovnice, kadar se kolkujejo, naj se poleg tega tudi še ne razdolžena zadolžnica opravi z uradnim pečatom. Prav tako naj se postopa — udarjaje kolkovno znamenje na ogerske zadolžnice. 17. Gledé kolkovanju podvrženih vrednotnih papirjev, bivajočih v civilni ali sodni hrambi ali v vojaškem hranilnem uradu, dopušča se, da jih v to poslana kolkovalna komisija o času, domenjenem z ravnajočim finančnim oblastvom in to po-čenši od dveh po poldne pokolkuje v uradnih prostorih dotičnega hranilnega urada, kjer ni strank. Do tiste dobe naj se žrebi kolkovanju podvrženi, ako bi jih bilo izročiti, dajö kolkovati takö, kakor je sploh propisano. 18. Isti postopek dopušča se tudi bankam, kreditnicam in zavodom Dunajskim nasproti, ki imajo v hrambi zadolžnice kolkovanju podvržene na ta slučaj, ako v štirnajstih dnevih po razglašenji zakona poprosijo za to pri Dunajskem finančnem okrajnem ravnateljstvu ter kolkovalni komisiji dadö na razpolog dovolj prostorov, ki so odločeni od strank. Ti prošnji priložiti je natančno popisnico (točka 8) vseh zadolžnic in odločenih dobitkovnic, ki jih je kolkovati, ker bi se sicer podana prošnja ne vzela v poštev. Omenjeno finančno okrajno ravnateljstvo določi na to dan in uro uradnega posla. 19. V deželnih glavnih mestih pridržuje se finančnim deželnim oblastvom razloka o prošnjah vpodajanih v zmislu zgornjih odstavkov 17 in 18. Duna.jewski s. r. Priloga I. R a z k a z A vnanjih zadolžnic s premijami, v zmislu §§ov 3 in 5, odstavek 2. pripuščenih k kolkovanju. Leto Nominalni Kolkovina 3 >cn ce Označba z a j m a izdatbe iznos posam- nih kosov o cS H gl- kr. I. Nemško cesarstvo. 1. Prusija. 1 Pruski državni zajem s premijami po 31 /.. % 1855 100 tol. — 94 2 Nekdaj kurhesenski državni loterijski zajem železnice od Mena do Vezre 1845 40 tol. — 63 2. Bavarsko. 3 Bavarski 4% državni zajem s premijami 3. Badensko. 1866 175 gl. j. n. ali 100 tol. — 94 4 Badenski 4«/0 državni zajem s premijami 4. Oldenbursko. 1867 175 gl. j. n. ali 100 tol. — 94 5 Oldenburški železnocestni zajem 1871 40 tol. — 63 5. Brunsviško. 6 Brunsviški državni železnocestni zajem 1868 20 tol. — 19 6. Snkso-Meininsko. 7 Državni železnocestni zajem 1870 7 gl. j. n. — • 7 7. Anini lisko. 8 Anhalt-Desavski državni zajem s premijami 1857 100 tol. — ' 94 8. Ljubeško (Bukovec). 9 Djubeški državni zajem s premijami 1863 50 tol. — 63 Teki oi XJ2 30 Označba zajma Leto izdatbe Nominalni iznos posam- nih kosov Kolkovina S H gl- kr. 10 9. Hamburško. Hamburški državni zajem 1846 100 gr. bko. 63 11 « Tl Tl 1866 50 tol. — 63 12 II. Italija. Italijski rudečekrižni žrebi 1885 25 lir — 7 13 III. Rusija. Ruski prvi državni zajem s premijami 1864 100 r. s. 1 25 14 » drugi , , , , 1866 100 r. s. 1 25 15 Zajem velike vojvodine finlandske 1868 10 tol. — 13 16 IV. Švedija. Državni železnocestni zajem • 1860 10 tol. — 13 17 V. Srbsko. Srbski zajem s premijami po 3#/0 1881 100 fr. 32 18 Zajem kralj, srbske vlade s premijami (tabakovi žrebi) . . . 1888 10 fr. — 7 19 VI. Turčija. Osmanski zajem s premijami (turški žrebi) 1870 400 fr. 1 25 RazkazB ogerskih zadolžnic s premijami v zmislu §a 4, odstavek 2 zakona, podvrženih (pristojbine prostemu) kolkovanju. > .2 xr> ci XJ -S